Številka: U-I-275/07-5

Datum: 22. 11. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Igorja Strnada, Spodnji Duplek, na seji 22. novembra 2007

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Priloge 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07) se zavrže.

1. Pobudnik izpodbija Prilogo 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) o uvrstitvi sodniških funkcij v plačne razrede. Izpodbijani ureditvi očita neskladje z 2., s 23. in 125. členom Ustave, smiselno pa tudi z drugim odstavkom 14. člena Ustave.
2. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3. Pobudnik navaja, da se bo dokončna plača sodnikov sicer oblikovala šele z izdajo odločb Sodnega sveta. Vendar naj bi bila za določitev plače sodnika bistvena uvrstitev sodniških funkcij v plačne razrede. Zato meni, da že od izdaje novele plačnega zakona dalje izkazuje neposreden in konkreten pravni interes za vložitev pobude. Četudi bi pobudnik že razpolagal z odločbo Sodnega sveta o uvrstitvi v plačni razred, mu Ustavno sodišče še ne bi priznalo pravnega interesa za vložitev pobude. V zadnjih letih je namreč Ustavno sodišče sprejelo več odločitev, ki so nakazovale uporabo strožje razlage drugega odstavka 24. člena ZUstS, v sklepu št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07) pa je ponovno potrdilo in obširneje obrazložilo svoje stališče, da se lahko v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Za takšno situacijo gre tudi v obravnavani zadevi. Zoper odločbo Sodnega sveta, ko bo ta izdana, bo imel namreč pobudnik na voljo sodno varstvo pred pristojnimi sodišči, šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa bo lahko hkrati z ustavno pritožbo na Ustavno sodišče vložil tudi pobudo za presojo ustavnosti ZSPJS. Svoje ugovore v zvezi z neustavnostjo omenjenega zakona bo lahko pred tem naslovil na sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave) in ki bodo morala skladno z 22. členom Ustave takšne njegove ugovore bodisi argumentirano zavrniti, bodisi, če se bodo z njimi strinjala, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Glede na navedeno torej ni mogoče trditi, da pobudnik že izkazuje neposreden pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejelo soglasno.