Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. novembra 2007.

V Zakonu o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04 in 28/06 - odločba US) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

(1) Ta zakon ureja izvajanje carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost), ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje carinskih predpisov nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji, ter ureja zadeve s tega področja, katerih ureditev ni v pristojnosti Skupnosti.
(2) Za namene tega zakona se kot carinski predpisi Skupnosti iz prejšnjega odstavka štejejo:
- Uredba Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 105 z dne 24. 4. 1983, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o carinskih oprostitvah),
- Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o tarifi),
- Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik),
- Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba),
- Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L št. 196 z dne 2. 8. 2003, str. 7, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine), in
- Uredba Komisije (ES) št. 1891/2004 z dne 21. oktobra 2004 o sprejemu določb za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (UL L št. 328 z dne 30. 10. 2004, str 16, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine).«.

2. člen se spremeni tako, da se glasi:

Ta zakon se uporablja tudi za druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni drugače določeno.«.

Za 2. členom se doda 2.a člen, ki se glasi:

(1) Elektronsko poslovanje s Carinsko upravo Republike Slovenije se omogoči le, če so izpolnjeni pogoji in pravila za takšno poslovanje.
(2) Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise o pogojih in pravilih za elektronsko poslovanje s Carinsko upravo Republike Slovenije.«.

V četrtem odstavku 4. člena se beseda »tujih« nadomesti z besedo »drugih držav članic EU in tretjih držav«.

Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1. »carinjenje blaga« je vsako uradno dejanje pri predložitvi blaga v carinski postopek ali pri izpolnjevanju formalnosti za ponovni izvoz blaga v običajnem postopku v skladu z 62. do 75. členom carinskega zakonika ali v poenostavljenem postopku v skladu s točkama a) ali b) prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika;
2. »notranja meja« je meja Republike Slovenije z državami članicami Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica);
3. »tretja država« je država, ki ni država članica;
4. »običajno prebivališče« je kraj, kjer oseba prebiva najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi. V primeru, da oseba nima poslovnih vezi ali pa so te vezi v drugi državi, kot njene osebne vezi, se upošteva kraj, kjer ima oseba osebne vezi, če se v ta kraj redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali študija ne vpliva na spremembo običajnega prebivališča;
5. »blago« je vsaka premična opredmetena stvar, ki je v pravnem prometu, vključno z električnim tokom;
6. »organ javne uprave« je neposredni uporabnik državnega proračuna, kot je določen v prilogi Seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), v podskupinah od 1.1. do 1.3. točke A.I;
7. »sprejem carinske deklaracije« je ugotovitev carinskega organa, da so izpolnjeni pogoji iz 38. člena tega zakona, in če je tako predpisano, evidentiranje carinske deklaracije v predpisano evidenco;
8. »dan sporočitve dolgovanega zneska dolžniku ali dolžnici (v nadaljnjem besedilu: dolžnik)« je dan, ko je dolžniku to obvestilo vročeno oziroma dan, ko se šteje, da mu je bil dolgovani znesek sporočen;
9. »carinski mejni pas na kopnem« je del ozemlja carinskega območja od carinske meje do 15 km v notranjost območja uporabe tega zakona;
10. »carinski mejni pas na morju« je pas ozemlja širine 5 km od morske obale v notranjost območja uporabe tega zakona in morsko območje od obale do zunanje meje teritorialnega morja;
11. »uradno mesto« je mesto, kjer se lahko predloži blago ter se opravljajo druga uradna dejanja in carinjenje blaga;
12. »znesek dajatev« je vsak znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki so posledica carinskega dolga, ter drugih dajatev iz 2. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oseba, ki v okviru svoje dejavnosti opravlja posle zastopanja v carinskih zadevah, mora v skladu s 5. členom carinskega zakonika izpolnjevati naslednja pogoja:
1. ima sedež ali stalno prebivališče na območju uporabe tega zakona,
2. ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit s področja carinskega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: poseben strokovni izpit) ali zaposluje najmanj eno osebo, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona lahko zastopniku odvzame dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zaradi ponavljajočega se malomarnega ravnanja v obdobju zadnjih treh let.
(2) Zastopnik mora biti pred odvzemom dovoljenja pisno opozorjen na možnost odvzema v primeru ponovnega malomarnega ravnanja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zastopniku nemudoma odvzame:
- če je zastopnik huje kršil carinske ali druge predpise za nadzor nad izvajanjem katerih so pristojni carinski organi;
- če je bil zastopnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, povezanega z opravljanjem poslov v okviru svoje dejavnosti; ali
- če je nad zastopnikom začet stečajni postopek ali kakšen drug postopek, ki se lahko zaključi z njegovim prenehanjem.
(4) Zastopniku, kateremu je bilo dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah odvzeto, ni mogoče izdati novega dovoljenja za zastopanje v carinskih zadevah v roku dveh let od odvzema.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odvzem licence za opravljanje poslov zastopanja.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

Zavezujoče tarifne informacije in zavezujoče informacije o poreklu blaga izdaja Carinska uprava Republike Slovenije.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje zavezujoče tarifne informacije ali informacije o poreklu blaga potrebna analiza ali natančen pregled blaga, ki ju ni mogoče opraviti v Carinski upravi Republike Slovenije, lahko na zahtevo Carinske uprave Republike Slovenije analizo ali pregled tega blaga opravi tudi druga strokovna organizacija.
(2) Carinska uprava Republike Slovenije pošlje vzorce blaga organizaciji v skladu s prejšnjim odstavkom, ko dobi predhodno pisno soglasje vložnika ali vložnice zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vložnik), da bo nosil stroške analize ali natančnega pregleda blaga.
(3) Če vložnik ne predloži Carinski upravi Republike Slovenije pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni po prejemu obvestila, se zahtevek zavrže.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V smislu 35. člena carinskega zakonika se kot menjalni tečaj upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije.
(2) V primeru tujih valut, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev, se v smislu 35. člena carinskega zakonika kot menjalni tečaj upošteva tečaj, ki ga določa in objavlja Banka Slovenije.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga izdajata Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije.
(2) Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije izda potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katerega se potrdilo nanaša, ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.«.

V drugem odstavku 13. člena se besedilo »Generalni carinski urad« nadomesti z besedilom »Carinska uprava Republike Slovenije«, beseda »pisnega« pa se črta.
V tretjem odstavku se besedilo »Generalni carinski urad« nadomesti z besedilom »Carinska uprava Republike Slovenije«.

V tretjem odstavku 15. člena se besedilo »z zakonom« nadomesti z besedilom »na podlagi zakona«.
V četrtem odstavku se beseda »Gibanje« nadomesti z besedilom »Vnos in iznos«.

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pod carinskim nadzorom je:
- blago, za katerega je carinski nadzor predviden v carinskih predpisih Skupnosti, in
- blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve ob vnosu ali iznosu na oziroma iz območja uporabe tega zakona.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ukrepi carinskega nadzora vključujejo uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti ali zaseg blaga, če bi se na ta način lahko preprečila njegova uporaba ali zagotovilo spoštovanje carinskih predpisov in plačilo zneska dajatev za to blago.
(2) Kadar carinski predpisi določajo, da je treba urediti položaj blaga, ki je bilo nezakonito vnešeno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora, lahko carinski organi zagotovijo carinski nadzor tudi tako, da začasno prepovejo njegovo uporabo do odprave nezakonitega stanja.
(3) Posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta lahko določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet oziroma v primeru poštnega prometa, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo.«.

Za 19. členom se doda 19.a člen, ki se glasi:

(1) Ukrepi za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko sprejmejo pred prepustitvijo blaga deklarantu ali deklarantki (v nadaljnjem besedilu: deklarant) ali kadar to zahtevajo ukrepi carinskega nadzora, da bi se preprečila neupravičena uporaba tega blaga in zagotovila njegova istovetnost.
(2) Sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko namestijo na blago, tovorke, zabojnike ali tovorne prostore vozil le, če je s tem zagotovljeno, da blaga ne bo mogoče odstraniti ne da bi se poškodovale carinske oznake ali pustile jasno vidne sledi na uporabljenih sredstvih za zagotovitev istovetnosti ali na sredstvu, na katero se nameščajo.
(3) Če je tako predvideno z mednarodno pogodbo, lahko carinski organi predhodno odobrijo tovorne prostore vozil ali vozila za prevoz blaga z uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti. Za izdajo in podaljšanje takega potrdila oziroma dovoljenja je pristojna Carinska uprava Republike Slovenije.
(4) Če se namestijo sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga, se s tem blago ne sme poškodovati niti zmanjšati njegova uporabnost.
(5) Za ohranitev oziroma nepoškodovanje carinskih oznak sta odgovorna prevoznik ali prevoznica ali deklarant oziroma oseba, ki je odgovorna za blago.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Uradna mesta se določijo pri carinskem uradu, pristojnem za predložitev in carinjenje blaga.
(2) Pristanišča, železniške postaje, letališča, proste cone, prosta skladišča in druga mesta se štejejo za uradna mesta iz 11. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, če tam poteka vnos ali iznos blaga oziroma pretok potnikov med Skupnostjo in tretjimi državami. Na teh uradnih mestih carinski organi v soglasju z upravljavcem le-teh določijo mesto za pregled blaga.
(3) Kot uradna mesta se štejejo tudi mejni prehodi in prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje med vožnjo, v skladu z mednarodnim sporazumom.«.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ne glede na določbe o poenostavitvah v carinskih postopkih lahko carinski urad na zahtevo deklaranta ali če tako določajo predpisi, opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih mest, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih mest, krije deklarant.
(2) Minister, pristojen za finance, izda stroškovnik za carinjenje blaga izven uradnih mest.«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom brezplačno zagotavljajo:
- dostop do svojih objektov in naprav,
- prevoz pri opravljanju uradnih dejanj in
- takoj, ko je mogoče, obvestitev o voznih redih, redih letenja in vseh dejanskih prometnih gibanjih.
(2) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom zagotavljajo tudi:
- ustrezne prostore za opravljanje uradnih dejanj, ki so v pristojnosti carinskega organa, in za predložitev blaga in
- zadostno število parkirnih mest v bližini le-teh.«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Carinski organi lahko za namene izvajanja carinske kontrole in drugih predpisov, za izvajanje katerih so pristojni, zahtevajo odstranitev objektov, naprav in prevoznih sredstev, ki se brez njihovega soglasja nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, brez pravice do odškodnine.
(2) Carinski organi lahko zahtevajo od oseb, ki se nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, kjer se opravlja carinska kontrola, da zapustijo ta mesta, če ovirajo izvajanje carinske kontrole ali če bi z njihovo prisotnostjo lahko prišlo do kršitev carinskih predpisov ali če bi njihova prisotnost oteževala izvajanje carinske kontrole.
(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo uradne osebe organov, ki opravljajo kontrolo na mejnem prehodu.
(4) Osebe, ki zadržujejo stvari ali hranijo blago na uradnem mestu ali na mejnem prehodu, četudi gre za skupnostno blago, morajo to blago na zahtevo carinskih organov takoj odstraniti.«.

V prvem odstavku 24. člena se za besedo »pretovariščih« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »skladiščih« pa se doda besedilo »in prostih conah«.
V drugem odstavku se črta besedilo »naprav in objektov«, na koncu stavka pa se pred piko doda besedilo »oziroma opravil vpogled v evidence«.
Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena nosi stroške, ki jih ima zaradi obveznosti nudenja pomoči carinskim organom po tem členu.«.

V prvem odstavku 26. člena se besedilo »28. člen tega zakona carinski urad lahko« nadomesti z besedilom »določbe o poenostavitvah v carinskih postopkih lahko carinski urad«.
V drugem odstavku se besedilo »cenik stroškov« nadomesti z besedo »stroškovnik«.

V 28. členu se črta drugi odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo »vidno« doda vejica.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V 30. členu se pred besedo »določi« doda beseda »lahko«.

Prvi odstavek 31. člena se črta.

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Prostori, kjer je blago začasno hranjeno, in prostori carinskih skladišč morajo biti opremljeni tako, da je zagotovljen učinkovit carinski nadzor.
(2) Šteje se, da je nadzor iz prejšnjega odstavka zagotovljen, če je prostor opremljen tako, da fizično onemogoča nedovoljeno odstranitev blaga brez uporabe sile in poškodovanja varovalnih naprav oziroma brez vidnih znakov in če se o blagu vodijo evidence, ki omogočajo ugotovitev višine zneska dajatev in dolžnika.«.

33. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Minister, pristojen za finance, lahko podrobneje določi način uporabe in izpolnjevanja carinske deklaracije ter seznam šifer, ki se uporablja pri izpolnjevanju carinske deklaracije.
(2) Kadar se v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti za sprostitev blaga v prost promet uporabi ustna carinska deklaracija in nastane carinski dolg, carinski organi izdajo potrdilo o plačilu dolgovanih dajatev na posebnem obrazcu.
(3) Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.«.

34. člen se črta.

36. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Carinska uprava Republike Slovenije izda na podlagi zahtevka dovoljenje za izvajanje katerega izmed poenostavljenih postopkov, če je s carinskimi predpisi Skupnosti ali mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo in določa poenostavljene postopke, določeno, da je mogoče posameznim upravičencem dovoliti poenostavitve.
(2) V primeru izdaje potrdila pooblaščenega gospodarskega subjekta se smiselno uporablja prejšnji odstavek.«.

37. člen se črta.

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Upoštevaje določbe carinskih predpisov Skupnosti, se carinska deklaracija sprejme pod pogoji, da:
1. je vložena pri carinskem uradu, ki je pristojen za sprejem carinske deklaracije,
2. je ob upoštevanju posebnosti elektronskega poslovanja vložena v času uradnih ur carinskih organov,
3. je carinsko deklaracijo vložila upravičena oseba,
4. je carinska deklaracija za zahtevani postopek vložena v predpisani obliki in pravilno izpolnjena, in
5. so carinski deklaraciji ob upoštevanju posebnosti elektronskega poslovanja priložene vse predpisane listine, ki so potrebne za odobritev zahtevanega postopka.
(2) Če pogoji iz prejšnjega odstavka za sprejem carinske deklaracije niso izpolnjeni, carinski organ to nemudoma na primeren način sporoči deklarantu.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če carinski organ pri preverjanju sprejete carinske deklaracije ugotovi odstopanja podatkov, navedenih v deklaraciji, od dejanskega stanja ali neizpolnjevanje pogojev za zahtevani carinski postopek, to na primeren način sporoči deklarantu.
(2) Na podlagi ugotovitev carinskega organa se prvotno carinsko deklaracijo na primeren način popravi ali pa se na zahtevo carinskega organa vloži nova carinska deklaracija. V tem primeru se kot datum za določitev dajatev šteje datum sprejema prvotne carinske deklaracije.
(3) Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek, o nadzoru in kontroli carinskih organov.
(4) Prvi in drugi odstavek tega člena ne izključujeta možnosti uporabe kazenskih določb.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V primeru odvzema vzorcev blaga zaradi analize ali natančnega pregleda blaga sestavi carinski organ o tem zapisnik in en izvod vroči deklarantu. Če analize ali natančnega pregleda blaga ni mogoče opraviti v Carinski upravi Republike Slovenije, lahko na njeno zahtevo opravi analizo ali pregled tega blaga druga strokovna organizacija.
(2) Kadar carinski organ na podlagi prvega odstavka ugotovi nepravilnosti v zvezi z obračunom zneska dajatev ali ugotovi nepravilnosti, ki vplivajo na pravilno izvajanje predpisov, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek, o nadzoru in kontroli carinskih organov.«.

Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Carinski organ izda na zahtevo deklaranta ali po uradni dolžnosti v roku enega leta od dneva prepustitve blaga deklarantu odločbo o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji, če:
a) se podatki v carinski deklaraciji ne ujemajo s podatki iz listin, ki so priložene k carinski deklaraciji oziroma iz naknadno predloženih ali pridobljenih listin, za katere se nedvoumno ugotovi, da se nanašajo na zadevno blago, ali
b) se iz naknadno opravljenega pregleda zadevnega blaga ugotovi, da podatki v carinski deklaraciji ne ustrezajo dejanskemu stanju blaga, pa to ne vpliva na višino v deklaraciji že obračunanega zneska dajatev ali izvajanje ukrepov trgovinske politike.«.
V drugem odstavku se besedilo »carinskega dolga« nadomesti z besedilom »zneska dajatev«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na zahtevo deklaranta se odločba izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, na predpisanem obrazcu. Vzorec obrazca izda minister, pristojen za finance.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za poenostavljene in dopolnilne carinske deklaracije.«.

42. člen se črta.

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Carinski organ lahko v skladu s 182. členom carinskega zakonika dovoli odstop blaga v korist proračuna Republike Slovenije, ob pogoju, da odstop ne povzroči nobenih stroškov za proračun Republike Slovenije.
(2) Po preteku roka iz prvega odstavka 49. člena carinskega zakonika ali če grozi, da se bo blago, ki je v začasni hrambi, pokvarilo, se blago lahko odvzame in proda v skladu z tretjim odstavkom tega člena.
(3) Prodaja blaga se mora opraviti v skladu z 867.a členom izvedbene uredbe in v skladu s predpisi, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga. Če zaradi posebnih okoliščin v posameznem primeru takšna prodaja ni možna, zlasti ker ni nobenega kupca, ali če bi se s prodajo negativno poseglo v konkurenčna razmerja, se lahko takšno blago brezplačno odstopi humanitarnim organizacijam. Pred prevzemom brezplačno odstopljenega neskupnostnega blaga mora pridobitelj urediti carinski status tega blaga. Prodaja ni dopustna, če bi to škodljivo vplivalo na življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin ali če veljajo za to blago pri sprostitvi v prost promet druge prepovedi in omejitve, pa to blago teh pogojev ali omejitev ne izpolnjuje.
(4) Odvzeto blago in blago, odstopljeno v korist proračuna Republike Slovenije, se lahko brezplačno odstopi državnim organom ali javnim zavodom, če ti blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise o brezplačnem odstopu odvzetega blaga in blaga, odstopljenega v korist proračuna Republike Slovenije.
(5) O brezplačnem odstopu blaga iz 3. in 4. odstavka tega člena odloči minister, pristojen za finance, s sklepom.«.

V 44. členu se besedilo »z drugim« nadomesti z besedilom »s tretjim«. Za besedo »uniči« se doda besedilo »pod carinskim nadzorom«.

Tretji odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če se v roku iz prvega odstavka tega člena lastnik blaga ne javi, se blago proda po predpisih, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga.«.
V četrtem odstavku se za besedo »stroškov« doda besedilo »in zneska dajatev«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

Državni organi, ki pri izvajanju svojih pooblastil najdejo ali zasežejo blago, za katero obstaja utemeljen sum, da gre za neskupnostno blago, o tem takoj obvestijo najbližji carinski urad.«.

Za 46. členom se doda 46.a člen, ki se glasi:

(1) Carinski organi lahko prepustijo odvzeto neskupnostno blago le, če so dovolili eno od predvidenih carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga oziroma če je bil že nastali carinski dolg poravnan.
(2) Carinski dolg iz prejšnjega odstavka se izterja od dolžnika oziroma poravna iz kupnine za prodano blago.
(3) Stroški, ki nastanejo v zvezi z odvzetim blagom, se poravnajo iz kupnine za prodano blago, po plačilu morebitnega carinskega dolga.«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Carinska uprava Republike Slovenije izda na podlagi zahtevka dovoljenje za izvajanje katere izmed poenostavitev v tranzitnem postopku, če je s predpisi Skupnosti ali mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določeno, da je mogoče v posameznih primerih dovoliti poenostavitve.
(2) Vlada lahko določi natančnejše kriterije za olajšave oziroma poenostavitve postopka v okviru tranzitnega postopka.«.

51., 54., 55., in 56. člen se črtajo.

V prvem odstavku 57. člena se besedilo »izdal odobritev iz prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »odobril evidence«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo »razveljavljena« doda beseda »prvotno«.

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

Minister, pristojen za finance, lahko podrobneje uredi način nadzora v prostih conah in prostih skladiščih.«.

61. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Obveznost vknjižbe zneska dajatev na podlagi drugega odstavka 218. ali 220. člena carinskega zakonika nastane z izdajo odločbe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, nastane v primeru, ko je izračunan znesek dajatev in določen dolžnik v zapisniku ali v drugem podobnem aktu, obveznost vknjižbe zneska dajatev z izdajo zapisnika ali drugega podobnega akta.
(3) Vknjižba zneska dajatev, ki se jih v skladu s tretjim odstavkom 221. člena carinskega zakonika ne sme več sporočati dolžniku, ni dopustna.
(4) Za vknjižbo in sporočanje zneska dajatev je pristojen carinski urad, na območju katerega je carinski dolg nastal ali velja, da je nastal v smislu 215. člena carinskega zakonika, oziroma carinski urad, ki je po notranji organizaciji pristojen za obračun zneska dajatev v posebnih primerih.«.

Za 61. členom se doda 61.a člen, ki se glasi:

(1) Razen v primeru nastanka carinskega dolga po 201. členu carinskega zakonika se vknjižba zneska dajatev in sporočitev dolžniku ne opravi, če je znesek dajatev nižji od 10 eurov.
(2) Naknadna vknjižba in sporočitev dolžniku se ne opravi, če je znesek dajatev nižji od 10 eurov.«.

62. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Odločbe, sklepi in zapisniki, od katerih vročitve začne teči rok, se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se znesek dajatev, obračunan v carinski deklaraciji, ki jo je carinski organ sprejel, v skladu z drugim odstavkom 221. člena carinskega zakonika šteje za sporočenega v trenutku prepustitve blaga.
(3) Dokumenti, ki se izdajo v postopku izvajanja carinskega nadzora ali carinske kontrole, razen dokumentov iz prvega in drugega odstavka tega člena, se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena trideseti dan od dneva odprave.«.

Za 62. členom se doda 62.a člen, ki se glasi:

Ne glede na 62. člen tega zakona se vsi dokumenti, ki se izdajo v postopku carinskega nadzora ali carinske kontrole in se vročajo v tujino, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena trideseti dan od dneva odprave.«.

Prvi odstavek 65. člena se črta.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane prvi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zahtevek za povračilo ali odpust zneska dajatev se vloži pri carinskem organu vknjižbe zneska dajatev, za katere se zahteva povračilo ali odpust. Ta carinski organ tudi odloči o zahtevku.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »odpustitev carinskega dolga« nadomesti z besedilom »odpust zneska dajatev«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Imetnik pravice intelektualne lastnine iz drugega odstavka 2. člena uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: imetnik pravice) vloži pisno zahtevo za ukrepanje carinskih organov pri Generalnem carinskem uradu.
(2) Če Generalni carinski urad zahtevi ugodi, izda odločbo in o tem obvesti vse carinske urade ter imetnika pravice.
(3) Zahtevi iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti izjavo imetnika pravice iz 6. člena uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine, v povezavi s 3. členom izvedbene uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine.«.

69. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Carinski organ lahko pri pregledu blaga odvzame vzorce in jih na podlagi zahteve preda ali pošlje imetniku pravice za namene analize in za omogočanje nadaljnjega postopka.
(2) Če se začasno zadržano blago prepusti in okoliščine to dopuščajo, mora imetnik pravice vzorce vrniti in sicer najkasneje do dneva prepustitve blaga.
(3) Vsak odvzem in analiza vzorcev se opravi na izključno odgovornost in stroške imetnika pravice.«.

70. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zoper odločitve carinskega organa pri izvajanju carinskih ukrepov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine ni pritožbe, možna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Upravnem sodišču v Ljubljani. V sporu odloča sodišče na sedežu v Ljubljani.
(2) O tožbah v skladu s 7. členom izvedbene uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine odloča sodišče prednostno.
(3) Sodišče obvešča o svojih pravnomočnih odločbah Generalni carinski urad, le-ta pa pristojni carinski organ.«.

71. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pod pogoji, določenimi v tem členu, se lahko začasno zadržano blago, glede katerega obstaja sum da krši pravice intelektualne lastnine, na zahtevo imetnika pravice in na njegove stroške uniči pod carinskim nadzorom, ne da bi se pred tem v sodnem postopku ugotavljalo, ali blago krši pravice intelektualne lastnine.
(2) O ukrepu začasnega zadržanja blaga mora carinski organ obvestiti:
- imetnika pravice, ki mora v roku deset delovnih dni, v primeru pokvarljivega blaga pa v roku treh delovnih dni, od prejema obvestila o začasnem zadržanju blaga, pisno sporočiti carinskemu organu, da blago krši pravice intelektualne lastnine ter predložiti pisno soglasje deklaranta, imetnika ali lastnika blaga k uničenju blaga;
- deklaranta, lastnika blaga ali osebo, ki z blagom razpolaga, ter ga pozvati, da se v roku deset delovnih dni, v primeru pokvarljivega blaga pa v roku treh delovnih dni od prejema obvestila o začasnem zadržanju blaga pisno izjavi o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne in ali soglaša k uničenju tega blaga. Hkrati ga mora carinski organ opozoriti, da se bo v primeru molka štelo, da daje soglasje k uničenju blaga pod carinskim nadzorom.
(3) Če je primerno, se lahko rok iz prejšnjega odstavka podaljša za nadaljnjih deset delovnih dni, v primeru pokvarljivega blaga pa za tri delovne dni.
(4) Če deklarant, lastnik blaga ali oseba, ki z blagom razpolaga, v roku iz drugega odstavka tega člena izrecno ne nasprotuje uničenju blaga, se šteje, da je soglasje podano in da se blago na zahtevo imetnika pravice lahko uniči pod carinskim nadzorom.
(5) Če imetnik pravice poda zahtevek za uničenje blaga in carinskemu organu predloži soglasje deklaranta, lastnika blaga ali osebe, ki z blagom razpolaga, ali se šteje, da je soglasje dano, se blago na stroške imetnika pravice uniči pod carinskim nadzorom. Pred tem mora biti opravljeno sistematično jemanje vzorcev, ki se hranijo za primer morebitnega sodnega postopka.
(6) Če deklarant, lastnik blaga oziroma oseba, ki razpolaga z blagom, poda izjavo, da zadevno blago ne krši pravic intelektualne lastnine oziroma nasprotuje uničenju blaga, carinski organi blaga ne odstopijo v uničenje pod carinskim nadzorom. Imetnik pravice lahko vloži tožbo v skladu s 13. členom uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine in o tem v roku iz drugega odstavka tega člena obvesti zadevni carinski organ, sicer se blago prepusti v izbrano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.
(7) Kot delovni dan se šteje dan, ko dela Generalni carinski urad.«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi:

Imetnik pravice lahko v rokih iz 13. člena uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine namesto dokazila o vloženi tožbi predloži carinskemu organu, ki je blago zadržal, pisni dogovor med imetnikom pravice in lastnikom blaga ali osebo, ki z blagom razpolaga, da se blago uniči pod carinskim nadzorom. Navedeni dogovor lahko vsebuje tudi dogovor o stroških uničenja blaga.«.

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Blago, glede katerega je bila vložena tožba v skladu s 13. členom uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine, carinski urad zaseže do pravnomočne odločitve sodišča, razen v primerih predložitve varščine v skladu s 14. členom navedene uredbe.
(2) Zaseženo blago se hrani v skladu s carinskimi predpisi, ki veljajo za carinsko skladiščenje.«.

75. člen se spremeni tako, da se glasi:

Blago, zaseženo v skladu s prvim odstavkom 74. člena tega zakona, se v primeru pravnomočne odločitve pristojnega sodišča, da blago krši pravice intelektualne lastnine, praviloma uniči. Uničenje se izvede v skladu s carinskimi predpisi o uničenju neskupnostnega blaga pod carinskim nadzorom. Ostanki in odpadki, ki preostanejo po uničenju blaga, so neskupnostno blago in se obravnavajo v skladu s carinskimi predpisi.«.

76. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Stroške hrambe in ohranjanja blaga v času začasnega zadržanja, zasega blaga do pravnomočnosti odločitve sodišča oziroma do uničenja blaga, vključno s stroški uničenja blaga, nosi oseba, zoper katero je imetnik pravice sprožil postopek za varstvo pravic.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nosi stroške iz prejšnjega odstavka imetnik pravice:
- če v predpisanem roku ne vloži tožbe oziroma če tožbo umakne,
- če sodišče zavrže tožbo ali zavrne tožbeni zahtevek,
- v primeru uničenja blaga v skladu z 71. oziroma 72. členom tega zakona, če iz dogovora ne izhaja drugače,
- če nastalih stroškov v roku ne poravna oseba, zoper katero je imetnik pravice sprožil postopek za varstvo pravic, oziroma oseba, ki na podlagi dogovora iz 72. člena tega zakona nosi stroške.«.

V prvi alineji prvega odstavka 84. člena se besedilo »Zakonom o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93, 36/2000 in 96/02)« nadomesti z besedilom »zakonom, ki ureja trgovino,«.

86. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:
1. vnese blago na carinsko območje ali ga iznese iz carinskega območja mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt, oziroma to poskusi storiti (prvi odstavek 15. člena tega zakona);
2. takoj ne predloži blaga iz 47. člena tega zakona carinskemu uradu;
3. začne z delom v prosti coni preden pridobi potrebno soglasje, odločbo in uporabno dovoljenje (50. člen tega zakona);
4. pristojnim carinskim organom na njihovo zahtevo v mejnih prodajalnah ne omogoči pregleda blaga, ne predloži vseh potrebnih dokumentov in ne poda pojasnil ter jim ne zagotovi potrebne pomoči (80. člen tega zakona);
5. v mejni prodajalni prodaja blago ali opravlja storitve v nasprotju z določbo 81. člena tega zakona;
6. v mejni prodajalni ne izda kupcu računa ali račun ne vsebuje podatkov o vrsti, količini in vrednosti blaga (prvi odstavek 82. člena tega zakona);
7. ne hrani računa dokler se nahaja na območju mejnega prehoda in dokler pristojni carinski organ ne sprejme odločitve o morebitni kontroli blaga, ki ga potnik nosi s seboj (drugi odstavek 82. člena tega zakona);
8. ne predloži blaga ali ne predloži vsega blaga, ki ga nosi s seboj, in računa iz 82. člena tega zakona (prvi odstavek 83. člena tega zakona);
9. ne vodi evidenc o nabavi in prodaji blaga ter ne hrani dokumentacije o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni (prvi in drugi odstavek 84. člena tega zakona);
10. pred vnosom blaga v mejno prodajalno le-tega skupaj z dokumenti, ki se na blago nanašajo, ne predloži carinskemu organu ali ne predloži vsega blaga (prvi odstavek 85. člena tega zakona).
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti.«.

87. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:
1. sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument z nepravilno navedenimi podatki o poreklu blaga (22. in 27. člen carinskega zakonika);
2. sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, na podlagi katerih se za izdelke, na katere se dokument nanaša, neupravičeno pridobi preferencialno poreklo (22. in 27. člen carinskega zakonika);
3. ne predloži dokumentov ali podatkov ali ne da pojasnil, ki so potrebna carinskim organom za izvajanje carinske zakonodaje, oziroma ne zagotovi druge potrebne pomoči za izvedbo carinskih postopkov (14. člen, drugi odstavek 62. člena, 68. člen in drugi odstavek 176. člena carinskega zakonika);
4. ne hrani dokumentov v rokih, določenih v carinskih predpisih (16. člen carinskega zakonika);
5. čez mejni prehod vnese na carinsko območje ali iznese iz carinskega območja skrito blago, oziroma to poskusi storiti, z namenom, da bi se s tem izognil carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov (37. in 183. člen carinskega zakonika);
6. nezakonito odstrani blago iz 16. člena tega zakona izpod carinskega nadzora (37., drugi odstavek 59. in 183. člen carinskega zakonika);
7. blaga, vnesenega na carinsko območje, nemudoma in po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, ne prepelje do carinskih uradov iz 38. člena carinskega zakonika (prvi odstavek 38. člena carinskega zakonika);
8. carinskih organov nemudoma ne obvesti, da zaradi višje sile ali nepredvidljivih okoliščin ni mogoče izpolniti obveznosti prevoza blaga do carinskih uradov iz 38. člena carinskega zakonika (prvi in drugi odstavek 39. člena carinskega zakonika);
9. carinskemu organu ne predloži blaga ali ne predloži vsega blaga (40. člen carinskega zakonika);
10. brez dovoljenja carinskih organov raztovori ali pretovori predloženo blago, ali ga ne pretovori na kraju, ki ga določi carinski organ, ali brez dovoljenja carinskega organa blago odstrani z mesta, na katero je bilo prvotno vneseno (prvi odstavek 46. člena in 47. člen carinskega zakonika);
11. zaradi kontrole blaga in prevoznega sredstva na zahtevo carinskih organov ne razloži in ne razpakira blaga (drugi odstavek 46. člena carinskega zakonika);
12. ne izvede formalnosti za pridobitev ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga ali jih ne izvede v predpisanih rokih (48. člen in prvi odstavek 49. člena carinskega zakonika);
13. ne hrani blaga v začasni hrambi na krajih, ki so jih odobrili carinski organi, ali ga ne hrani v skladu s pogoji, ki so jih le-ti določili (prvi odstavek 51. člena carinskega zakonika);
14. ravna z blagom v začasni hrambi tako, da spremeni njegov izgled ali tehnične lastnosti (52. člen carinskega zakonika);
15. ne vloži ali ne odda carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži ali ne odda za vse blago, ki naj bi bilo predmet enega od carinskih postopkov iz 16. točke 4. člena carinskega zakonika, razen za postopek izvoza (prvi odstavek 59. člena carinskega zakonika);
16. ne vloži ali ne odda carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži ali ne odda za vse blago, ki naj bi bilo predmet enega od carinskih postopkov iz 16. točke 4. člena carinskega zakonika, če gre za blago komercialnega značaja, ali za blago, za katerega so predpisane prepovedi ali omejitve pri uvozu ali izvozu (prvi odstavek 59. člena carinskega zakonika);
17. v uvozni carinski deklaraciji ne navede vseh podatkov o vrsti blaga, če so ti podatki odločilni za pravilno uvrščanje v nomenklaturo carinske tarife in to povzroči ali bi lahko povzročilo manjše plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);
18. v uvozni carinski deklaraciji navede tarifno oznako v nasprotju s podatki o vrsti blaga v polju 31, če bi to povzročilo manjše plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);
19. carinskim organom v zvezi z izvoznim carinskim postopkom predloži ali odda izvozno carinsko deklaracijo, v kateri je navedena večja količina, ali višja vrednost ali drugačno poreklo blaga (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);
20. pri carinskem organu vloži uvozno carinsko deklaracijo, v kateri so nepravilno navedeni vrsta, kakovost, vrednost ali poreklo blaga, ali so nepravilno navedeni drugi podatki, in to povzroči ali bi lahko povzročilo plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, v manjših zneskih (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);
21. carinskemu organu posredno ali neposredno predloži listine v zvezi z izvedbo carinskih postopkov, v katerih so navedeni neresnični podatki, če bi to povzročilo, ali bi lahko povzročilo plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, v manjših zneskih, ali bi se neupravičeno priznala carinska ugodnost ali korist (drugi odstavek 62. člena carinskega zakonika);
22. z neresničnim prikazovanjem dejstev ali zamolčanjem odločilnih dejstev doseže ali poskusi v carinskem postopku doseči oprostitev plačila uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, ali plačilo manjšega zneska teh dajatev ali odlog njihovega plačila ali kakšno drugo olajšavo ali korist (62., 122., 150. do 153. in 185. člen carinskega zakonika);
23. sredstev za prepoznavanje blaga ustrezno ne zavaruje pred poškodbami oziroma uničenjem ali jih odstrani z blaga ali prevoznih sredstev brez dovoljenja carinskih organov, razen če je zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile odstranitev ali uničenje bistvenega pomena za zaščito blaga ali prevoznih sredstev (drugi odstavek 72. člena carinskega zakonika);
24. ravna, kot da mu je bilo blago prepuščeno, preden so bile izvedene formalnosti za sprostitev blaga v prost promet in preden je carinski dolžnik plačal ali zavaroval uvozne dajatve in druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu (prvi odstavek 73. člena in 74. člen carinskega zakonika);
25. ne predloži dopolnilne carinske deklaracije ali je ne predloži v roku (drugi odstavek 76. člena carinskega zakonika);
26. ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem za carinski postopek z ekonomskim učinkom (prvi odstavek 87. člena carinskega zakonika);
27. ne obvesti carinskih organov o dejstvih, ki so nastopila po izdaji dovoljenja za postopek z ekonomskim učinkom in so pomembna za vsebino ali veljavnost dovoljenja (drugi odstavek 87. člena carinskega zakonika);
28. ne konča tranzitnega postopka in namembnemu uradu ne predloži blaga v nespremenjenem stanju oziroma v predpisanem roku, ali ne spoštuje drugih ukrepov, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev istovetnosti blaga (92. in 96. člen carinskega zakonika);
29. ne izpolnjuje obveznosti imetnika carinskega skladišča (101. in 110. člen carinskega zakonika);
30. ne izpolnjuje obveznosti depozitarja blaga v carinskem skladišču (102. člen carinskega zakonika);
31. ne vodi evidence o blagu, ki je dano v postopek carinskega skladiščenja, ali je ne vodi pravočasno ali pravilno (105., 107. člen carinskega zakonika);
32. v carinskem skladišču ali zunaj njega opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 106. in 109. člena carinskega zakonika v nasprotju ali brez dovoljenja carinskih organov (prvi odstavek 106. člena, 109. člen, drugi odstavek 110. in 174. člen carinskega zakonika);
33. brez predhodnega dovoljenja carinskih organov začasno odstrani blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja (prvi odstavek 110. člena carinskega zakonika);
34. blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja, brez dovoljenja carinskega organa prenese iz enega skladišča v drugo (111. člen carinskega zakonika);
35. skupnostno blago iz b) točke prvega odstavka 98. člena carinskega zakonika, ki je zajeto v skupni kmetijski politiki in dano v postopek carinskega skladiščenja, ne izvozi ali mu ne dodeli rabe ali uporabe, predvidene z zakonodajo Skupnosti (113. člen carinskega zakonika);
36. v okviru postopka aktivnega oplemenitenja pridobljenih proizvodov v določenem roku ne izvozi oziroma ponovno ne izvozi ali v tem roku zanje ne zahteva odobritve druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe (prvi odstavek 118. člena carinskega zakonika);
37. ne izvaja postopka predelave pod carinskim nadzorom v skladu z dovoljenjem carinskega organa (134. člen carinskega zakonika);
38. ne izvozi začasno uvoženega blaga v določenem roku, ali v tem roku ne zahteva odobritve druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe (prvi odstavek 140. člen carinskega zakonika);
39. carinskim organom na njihovo zahtevo ne izroči kopije prevoznega dokumenta, ki spremlja blago ali ne omogoči preverjanja blaga, ki vstopa ali izstopa v prosto cono ali prosto skladišče ali se tam zadržuje (četrti odstavek 168. člena carinskega zakonika);
40. ob vnosu v prosto cono ali prosto skladišče ne predloži blaga iz drugega odstavka 170. člena carinskega zakonika (drugi odstavek 170. člena carinskega zakonika);
41. carinskega organa predhodno ne obvesti o izvajanju industrijske, trgovinske ali storitvene dejavnosti v prosti coni ali prostem skladišču ali jo opravlja v nasprotju s prepovedjo ali omejitvijo carinskega organa (prvi odstavek 172. člena carinskega zakonika);
42. ne vodi evidence o blagu pri izvajanju dejavnosti skladiščenja, obdelave, predelave, prodaje ali nakupa blaga v prosti coni ali prostem skladišču ali je ne vodi pravilno ali pravočasno (176. člen carinskega zakonika);
43. ne zahteva eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab za blago, ki je predmet skupne kmetijske politike in je zaradi vnosa v prosto cono ali prosto skladišče pridobilo ugodnosti ukrepov, ki so vezani na izvoz (prvi odstavek 179. člena carinskega zakonika);
44. predhodno ne prijavi ponovnega izvoza ali uničenja blaga (tretji odstavek 182. člena carinskega zakonika);
45. carinskemu organu prijavi, da določeno blago zapušča carinsko območje, čeprav blaga nima pri sebi ali na prevoznem sredstvu (183. člen carinskega zakonika).
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.«.

88. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:
1. carinskega organa izdajatelja ne obvesti o vseh okoliščinah, nastalih po izdaji potrdila, ki bi lahko vplivale na nadaljnjo veljavnost ali vsebino potrdila (14.w člen izvedbene uredbe);
2. ne vloži pravilne vstopne ali izstopne skupne deklaracije ali je ne vloži v predpisanih rokih (181.b in 184.a, 592.b, 592.c, 842.b, 842.c in 842.d člen izvedbene uredbe);
3. carinskega organa ne obvesti o prispetju blaga, za katerega ima dovoljenje za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov ali tega blaga ne vpiše v svoje evidence ali ga ne vpiše pravočasno oziroma pravilno (prvi odstavek 266. člena izvedbene uredbe);
4. nadzornega carinskega urada ne obvesti o prispetju blaga, za katerega ima dovoljenje za vnos v postopek carinskega skladiščenja na podlagi knjigovodskih vpisov ali tega blaga ne vpiše v svoje evidence, ali ga ne vpiše pravočasno oziroma pravilno ali nadzornemu carinskemu uradu ne da na razpolago vseh dokumentov v zvezi s prepustitvijo blaga v postopek carinskega skladiščenja (prvi odstavek 273. člena izvedbene uredbe);
5. ne vloži poenostavljene izvozne deklaracije in na ta način ne obvesti carinskega urada izvoza o odstranitvi blaga ali carinskim organom ne da na voljo vseh dokumentov, ki se zahtevajo pri izvozu (prvi odstavek 285. člena izvedbene uredbe);
6. pred odpremo blaga pooblaščeni izvoznik ne izpolni formalnosti iz 285. člena izvedbene uredbe in na izvodu 3 enotne upravne listine ne navede, kdaj je bilo blago vpisano v evidence (tretji odstavek 286. člena izvedbene uredbe);
7. carinskim organom še pred iznosom blaga ne da na voljo podatkov, ki so potrebni za učinkovito analizo tveganja in pregled blaga (drugi odstavek 289. člena izvedbene uredbe);
8. carinskemu organu predloži prevozno sredstvo zaradi namestitve carinskih oznak, čeprav prevozno sredstvo za to ni primerno opremljeno oziroma izdelano (tretji odstavek 357. člena izvedbene uredbe);
9. uradu tranzita ne izroči obvestila o prehodu meje (359. člen izvedbene uredbe);
10. dogodkov iz 360. člena izvedbene uredbe ne zabeleži v tranzitnem dokumentu in tega skupaj s pošiljko ne predloži uradu tranzita (prvi odstavek 360. člena izvedbene uredbe);
11. namembnemu uradu ne predloži tranzitnega dokumenta in blaga (prvi odstavek 361. člena izvedbene uredbe);
12. po prejemu blaga v svojih prostorih pooblaščeni prejemnik ne izpolni obveznosti iz 454.b člena izvedbene uredbe;
13. imetnik dovoljenja nadzornemu uradu ne predloži pravilno sestavljenega obračuna zaključka ali ga ne predloži v predpisanem roku (521. člen izvedbene uredbe);
14. ne uporablja začasno uvoženega blaga v skladu z namenom, za katerega je bila odobrena popolna ali delna oprostitev plačila carine (drugi odstavek 557. člena, 558. do 561. člen in 564. do 575. člena izvedbene uredbe);
15. ne obvesti carinskega urada izvoza, da blago, ki je bilo prepuščeno za izvoz, ni zapustilo carinskega območja (prvi odstavek 792.a člen izvedbene uredbe);
16. pravilno izpolnjene deklaracije ali pravilno izpolnjenega dokumenta T5 ne dopolni najkasneje ob odpremi blaga ali po odpremi blaga uradu odhoda ne pošlje dokumentov, ki spremljajo blago (drugi in tretji odstavek 912.g člena izvedbene uredbe).
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.«.

89. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:
1. v nasprotju s predpisi odtuji blago, ga da v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabi, razen za namene, za katere je bilo blago oproščeno plačila dajatev, oziroma blago, ki je bilo oproščeno plačila dajatev, zastavi, posodi ali kako drugače izroči za zavarovanje obveznosti, preden je plačan carinski dolg (7., 15., 24., 37., 57., 68., 76., 83. in 115. člen uredbe o carinskih oprostitvah);
2. ne obvesti pristojnega carinskega urada o prenehanju izpolnjevanja pogojev, zaradi katerih je upravičen do oprostitve, ali namerava izdelke, ki so bili uvoženi z oprostitvijo plačila dajatev, uporabljati v druge namene (58., 59., 69., 78., 84. in 85. člen uredbe o carinskih oprostitvah).
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.«.

90. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če kupi, proda, izroči drugemu, prejme v darilo, prikrije, prejme v hrambo ali na prevoz, uporabi ali prejme v posest na kakršni koli podlagi, blago, za katero ve ali pa bi po okoliščinah primera mogel in moral vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 1., 2., 5., 8. ali 10. točke prvega odstavka 86. člena, 5., 6., 7., 9., 15., 16., 24., 28., 33., 35., 36., 38. ali 45. točke prvega odstavka 87. člena, 11., 14. ali 16. točke prvega odstavka 88. člena ter 1. točke prvega odstavka 89. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.«.

91. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če prekrškovni organ ugotovi prikrajšanje uvoznih oziroma izvoznih dajatev, izreče z odločbo v hitrem postopku globo, ki je s tem zakonom predpisana v razponu, v višjem znesku, kot je najnižja predpisana višina globe, pri čemer se takšna globa izreče v večkratniku od prikrajšanih carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu, in sicer:
1. pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v višini dvakratnika od zneska prikrajšanih carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu;
2. odgovorni osebi pravne osebe ali odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorni osebi posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter posamezniku v višini prikrajšanja carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu.
(2) Globa iz prejšnjega odstavka ne sme biti izrečena v nižjem oziroma višjem znesku od najnižje oziroma najvišje globe za posamezno vrsto storilcev, določene v 86. do 90. in 93. členu tega zakona.«.

93. člen se spremeni tako, da se glasi:

V primeru, ko se s prekrškom iz 86. do 90. člena tega zakona povzroči ali bi lahko povzročilo neplačilo uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu ali izvozu blaga, v znesku, ki presega sedem povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, se sme pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznovati z globo od 2.000 do 375.000 eurov, njihove odgovorne osebe z globo od 400 do 12.300 eurov, posameznika pa z globo od 300 do 3.600 eurov.«.

94. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pooblaščena uradna oseba carinskega organa, ki osebno zazna prekršek ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, ne izda plačilnega naloga, če gre za prekršek iz 86. do 90. člena tega zakona in če carinska vrednost predmeta prekrška presega 1.500 eurov, če ga stori pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma 600 eurov, če ga stori posameznik oziroma če kršitelj prekorači predpisani rok za izpolnitev svoje obveznosti za več kot 20 dni.
(2) V primerih izdaje plačilnega naloga v skladu s prejšnjim odstavkom se globa izreče v najnižjem znesku, predpisanem v 86. do 90. členu tega zakona.«.

Prvi odstavek 95. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Predmeti prekrškov iz 1. točke prvega odstavka 86. člena, 5., 16. ali 24. točke prvega odstavka 87. člena, 1. točke prvega odstavka 89. člena in 90. člena, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 86. člena, 5., 16. in 24. točko prvega odstavka 87. člena in 1. točko prvega odstavka 89. člena tega zakona, se odvzamejo.«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.