Na podlagi četrtega odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 72. člena in prvega odstavka 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popravek), 16. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 36/02 prečiščeno besedilo in 55/07 – sprememba) in Programa priprave lokacijskega načrta za območje urejanja BS 9/1 Videm - Dol, morfološka enota 4A/1 Videm (Uradni list RS, št. 14/07) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 9. seji dne 21. 11. 2007 sprejel

S tem odlokom se v skladu z dolgoročnim planom občine in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 za območje Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 61/98, 71/04) in Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B9 DOL (Uradni list 70/98 – prečiščeno besedilo in 86/02) sprejme občinski lokacijski načrt za območje urejanja BS 9/1 VIDEM - DOL, morfološka enota 4A/1 Videm (v nadaljnjem besedilu lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje Atelje Arkus d.o.o., Perovo 26, Kamnik, pod št. proj. 2/07.

A. Besedilo, ki obsega:
I. Splošne določbe
II. Opis območja:
– opis prostorske ureditve,
– ureditveno območje.
III. Umestitev prostorske ureditve:
– opis vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– opis rešitev načrtovanih objektov in površin.
IV. Lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo:
– vrste dopustnih dejavnosti,
– tipologija zazidave,
– gabariti stavb,
– pogoji za oblikovanje zunanje podobe stavb,
– lega objektov na zemljišču,
– ureditev okolice,
– gradbene parcele.
V. Zasnova gospodarske infrastrukture:
– prometno priključevanje območja,
– prometno urejanje znotraj območja,
– splošna merila in pogoji komunalnega urejanja,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje,
– plinovodno omrežje,
– oskrba z električno energijo,
– javna razsvetljava,
– telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez,
– ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje.
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin:
– varstvo okolja,
– varovanje naravnih vrednot,
– varovanje kulturne dediščine,
– varstvo pred hrupom,
– varstvo zraka.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom.
VIII. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta:
– etapnost izvedbe,
– obveznosti v času gradnje,
– razmejitev financiranja prostorske ureditve,
– obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav,
– dovoljena odstopanja.
IX. Posegi izven območja lokacijskega načrta
X. Seznam prilog k lokacijskemu načrtu
XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
XII. Končne določbe.
B Kartografski del, ki vsebuje:

1. Načrt namenske rabe prostora:
list 1.1. Načrt namenske rabe (izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela
prostorskega plana občine)                             M 1:5000
list 1.2. Načrt namenske rabe, lega prostorske
ureditve v širšem območju                              M 1:2000
list 1.3. Načrt namenske rabe, prikaz površin,
namenjenih javnem dobru                                M 1:1000
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije:
list 2.1. Načrt ureditvenega območja z
načrtom parcelacije                                    M 1:1000
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor:
list 3.1. Načrt umestitve načrtovane
ureditve v prostor s prikazom vplivov in
povezav s sosednjimi območji                           M 1:1000
list 3.2. Lega objektov na
zemljišču – zazidalna situacija                        M 1:1000
list 3.3. Funkcionalne, tehnične in
oblikovalske zasnove objektov (značilni prerezi)       M 1:500
list 3.4. Zasnove projektnih rešitev
prometne infrastrukture                                M 1:1000
list 3.5. Zasnove projektnih rešitev
energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture                             M 1:1000
list 3.6. Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja, ohranjanje narave varstvo kulturne
dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin          M 1:1000
list 3.7. Rešitve in ukrepi za obrambo
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami        M 1:1000
list 3.8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve         M 1:1000.

Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnje nove stanovanjske soseske v Vidmu.
Območje se nahaja znotraj poselitvenega območja naselja Videm. Obravnavano območje je trikotne oblike (z izjemo zahodnega dela območja ob križišču obeh cest), ki ga na severozahodu omejuje dvosmerna lokalna občinska cesta, ki povezuje naselja Videm in Dol pri Ljubljani, na jugu enosmerna lokalna občinska cesta, ki poteka od Vidma proti Dolu pri Ljubljani, na severovzhodu pa potok Mlinščica.
Teren je raven, znotraj pretežno nepozidan, na obrobju pa bolj ali manj točkovno pozidan z objekti pretežno stanovanjske namembnosti.
V veljavnih planskih aktih in PUP-ih je območje namenjeno mešanim dejavnostim (stanovanjskim ali poslovnim dejavnostim ter drobnemu gospodarstvu).

Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja znotraj PUP za plansko celoto B9 Dol, z prostorsko oznako BS 9/1 Videm - Dol morfološke enote 4A/1.
Območje obsega zemljišča parc. št. 122/4, 122/5, 123/1, 114/1, 114/2, 115/3, 106/1, 106/2, 106/3, 106/4, 106/5, 107, 109/1, 110, 111/3, 111/4, 111/5, 123/7, 123/8, 123/14, 123/15, 123/16, 123/11, 123/12, 123/13, 124, 125/2, 126/2, 130/4 – del in 130/5, vse k.o. Dol pri Ljubljani, na katerih so načrtovani trajni objekti s površinami za njihovo nemoteno delovanje.
Območje zven ureditvenega območja lokacijskega načrta, po katerem poteka komunalna infrastruktura (razširitve cest in cestni priključki, komunalni priključki, nov elektro SN dovod …) obsega zemljišča parc. št. 899, 900/1, 924/9, 144/2, 144/1, 141/1, 142/2 in 131/6, vse k.o Dol pri Ljubljani.
Površina območja znaša 3,312 hektara.

Načrtovana prostorska ureditev predstavlja zaokrožitev obstoječega stanovanjskega naselja Videm na še nepozidana stavbna zemljišča, ki so v naravi pretežno travniške površine.
Struga Mlinščice (predvsem njen desni breg) je neurejena in ima neutrjene brežine. Niveleta rekonstruirane lokalne ceste na jugu preprečuje odtoke poplavnih voda iz JV dela območja.
Načrtovana nova gradnja se prometno navezuje na obstoječi občinski lokalni cesti tako, da se obstoječim stavbam ne spreminja obstoječi prometni režim.
Večina infrastrukturnega omrežja z zadostno zmogljivostjo, razen zadostne moči elektro omrežja, na katerega se bodo priključevale novo predvidene stavbe, poteka ob robu predmetnega območja.
Realizacija lokacijskega načrta nima drugih vplivov na obstoječe naselje Videm.
Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, opredeljenega v 4. členu tega odloka, se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in navezave na obstoječe prometnice. Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja tudi izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za gradnjo infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno.

Umestitev načrtovane gradnje sledi planskim usmeritvam. Območje je razdeljeno na več funkcionalnih celot in sicer na pet funkcionalnih celot stanovanjske stavbne strukture (FC1, FC2, FC3, FC4 in FC5) in na funkcionalno celoto prometne infrastrukture (FCI):
(1) FC1, funkcionalna celota osrednjega dela je razdeljena na šestnajst funkcionalnih enot (gradbenih parcel FeO 1/1 do FeO 1/16) na katerih so predvidene večstanovanjske stavbe, tipa vila blok, z oznakami od A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O in P z zunanjim dostopom, zunanjimi atriji in skupnimi kletmi ter deset funkcionalnih enot (gradbenih parcel FeZ 1/1 do FeZ 1/10) poljavnih oziroma javnih zunanjih tlakovanih in zelenih površin, ki obkrožajo večstanovanjske stavbe.
(2) FC2, funkcionalna celota severnega dela območja določa dve funkcionalni enoti (gradbeni parceli Fe 2/1 in Fe 2/2), kjer se na gradbeni parceli Fe 2/1 nahaja že obstoječa stanovanjska stavba, na gradbeni parceli Fe 2/2 se predvidi novogradnja oziroma adaptacija (del obstoječe stavbe se vključi v novogradnjo).
(3) FC3, funkcionalna celota zahodnega dela območja določa tri funkcionalne enote (gradbene parcele Fe 3/1 do Fe 3/3), kjer se na gradbeni parceli Fe 3/1 nahaja obstoječa stavba, namesto katere se zaradi razširitve ceste in gradnje pločnika predvidi nadomestna istovrstna gradnja, na gradbeni parceli Fe 3/2 je načrtovana nova stanovanjska stavba na mestu prej odstranjenega kozolca; na gradbeni parceli Fe 3/3, ki funkcionalno pripada stavbi izven območja urejanja tega LN, se določi možnost ureditve parkirnih površin, postavitve enostavnih objektov (ograja, leseni nadstreški …), oziroma ureditev zelenih površin.
(4) FC4, funkcionalna celota je razdeljena na štiri funkcionalne enote (gradbene parcele Fe 4/1 do Fe 4/4) na katerih se nahaja obstoječa stavbna struktura.
(5) FC5, funkcionalna celota predstavlja gradbeno parcelo na kateri se nahaja obstoječa stanovanjska stavba.
(6) FCI, funkcionalna celota infrastrukture zajema troje območij na severu, zahodu in vzhodu in je namenjena prometni infrastrukturi (dovozi, parkirišča in rampe za osrednje območje). Funkcionalna celota infrastrukture ima sedemindvajset funkcionalnih enot (gradbenih parcel FeI/1 do FeI/27).
Na gradbenih parcelah osrednjega dela (FC1) je osnovnim večstanovanjskim stavbam dovoljena gradnja razširjenih pritličij, kot so prikazane na grafičnem delu ter tudi gradnja in postavitev (enostavnih objektov) ograj, pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme.
Na funkcionalnih celotah FC2, FC3, FC4 in FC5 je dovoljena tudi gradnja in postavitev enostavnih pomožnih objektov za lastne potrebe, ograje in pomožni infrastrukturni objekti.
Na gradbenih parcelah FCI je dovoljena gradnja in postavitev ograj, pomožnih infrastrukturnih objektov, pomožnih komunalnih objektov in urbane opreme.

Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti.
V večstanovanjskih stavbah v funkcionalni celoti FC1 osrednjega dela z oznakami od A do O je možno načrtovati do 26 ležišč na posamezno večstanovanjsko stavbo, v pritličnih razširitvah istih večstanovanjskih stavb je možno načrtovati skupaj do 25 ležišč, v večstanovanjski stavbi z oznako P v isti funkcionalni celoti pa je možno načrtovati do 20 ležišč.
Večstanovanjske stavbe imajo skupne kleti z dvema uvozoma oziroma izvozoma, v katerih bodo parkirna mesta za stanovalce, shrambe, kolesarnice ter servisni in tehnični prostori. Kleti morajo biti zaradi nevarnosti visokih voda oziroma podtalnice zgrajene kot vodonepropustni keson z upoštevanjem vseh ukrepov varovanja podtalnice in bodo iz razloga, da ne spreminjajo oziroma poslabšujejo vodnih razmer sosednjim objektom na območju, v celoti pod nivojem terena, razen pri uvozih, kjer je potrebno niveleto uvozno-izvoznih ramp zaradi zagotavljanja poplavne varnosti, postaviti na koto +269,0 m abs. nm višine.
Na gradbenih parcelah Fe 2/2 in Fe 3/2 je dovoljena gradnja eno ali dvo stanovanjskih stavb.
Na gradbenih parcelah obstoječih stavb se ohranja obstoječa namembnost stavb oziroma v okviru obstoječih stanovanjskih stavb dovoljuje še poslovna dejavnost, ki ne sme presegati 30% skupne površine stavbe.

(1) Gabariti stavb osrednjega dela v funkcionalni celoti FC1
Tlorisni gabarit osnovnih večstanovanjskih stavb z oznakami od A do O, ki so zasnovani v osnem konstrukcijskem rastru 16,0 m x 16,0 m, znaša skupaj z debelino sten ter razširitvijo stavb proti jugu oziroma severu 16,5 m x 20,5 m. Tlorisni gabariti pritličnih razširitev ob osnovnih stanovanjskih stavbah znašajo:
– med objektoma z oznakama A in C oblike delno posekanega pravokotnika širine od 1,5 m na severu do 8,0 m na jugu in dolžine 25,0 m;
– ob objektu z oznako B delno posekan pravokotnik širine 4,0 m na severu in 8,0 m na jugu ter dolžine 12,0 m;
– ob objektu z oznako G delno posekan pravokotnik širine 6,0 m ter dolžine 18,5 m na zahodu in 20,5 m na vzhodu;
– med objektoma z oznakama H in I kvadrat dimenzij 16,0 m x 16,0 m;
– med objektoma z oznakama J in K kvadrat dimenzij 16,0 m x 16,0 m, ob objektu z oznako J pravokotnik dim. 8,0 m x 3,0 m ter ob objektu z oznako K delno posekan pravokotnik širine 2,0 m na severu in 5,0 m na jugu ter dolžine 18,5 m;
– ob objektu z oznako M delno posekan pravokotnik širine 8,0 m in dolžine 16 m na zahodu ter 11,5 m na vzhodu.
Tlorisni gabariti kleti so razvidni iz grafičnega dela odloka in se lahko po potrebi zmanjšajo. Tlorisni gabarit večstanovanjske stavbe z oznako P znaša 10,0 m x 20,0 m.
Višinski gabarit osnovnih večstanovanjskih stavb znaša K+P+1+M (klet, pritličje, nadstropje in mansarda) in znaša v slemenu do + 11,0 m nad nivojem pritličij stavb.
(2) Gabariti stavb oziroma objektov v preostalem območju
Tlorisni gabarit novogradnje v funkcionalni enoti Fe 2/2 znaša 12,0 m x 12,0 m, višinski gabarit P+1+M, z možnostjo podkletitve, z višino slemena + 11,0 m nad nivojem pritličja.
Tlorisni gabarit nadomestne gradnje oziroma adaptacije obstoječe stavbe znaša max. 8,0 m x 15,0 m P+(1)+M z možnostjo podkletitve, s koto obstoječe kapi ali dvignjene do +7,2 m in koto obstoječega slemena ali dvignjenega na koto +11,0 m.
Tlorisni gabarit stanovanjske stavbe v funkcionalni enoti Fe 3/2 znaša 14,0 m x 16,0 m, višinski gabarit P+1+M, z možnostjo podkletitve, s koto kapi +7,2 m in koto slemena +13,0 m nad nivojem pritličja. Pred objektom sta predvidena dva nadstreška za avtomobile dim. 5,0 m x 6,0 m.
Na gradbenih parcelah obstoječih stavb v funkcionalnih celotah FC2, FC3, FC4 in FC5 se dovoljuje rekonstrukcija in vzdrževanje zakonito zgrajenih stavb, nadomestne gradnje zakonito zgrajenih stavb in odstranitev stavb. Dozidave so dovoljene v obsegu, da faktor zazidanosti gradbene parcele vključno z dozidavo ni večji od 0,30. Pri nadzidavah stavb vertikalni gabarit ne sme presegati kote kapi +7,2 m in kote slemena +13,0 m nad nivojem pritličja.
Tlorisni gabarit brvi nad Mlinščico znaša 2,0 m x 15,0 m. Spodnji rob brvi ne sme segati pod koto +268,8 m abs. nm višine.
Na zahodnem delu se vzpostavi komunikacijska pot med južnim in severnim delom, ki poteka od enosmerne lokalne občinske ceste in se nadaljuje od dovoza preko zahodne meje lokacijskega območja do dvosmerne lokalne občinske ceste, ki povezuje naselja Videm in Dol pri Ljubljani. Minimalna širina je 2,0 m.

(1) Oblikovanje osnovnih večstanovanjskih stavb v funkcionalni celoti FC1 mora biti enotno z uporabo sodobnih arhitekturnih elementov in materialov, s katerimi bodo oblikovane tudi razširitve osnovnih stavb v pritličjih, izrastki v nadstropjih in mansarde, ki pa so lahko z namenom vzpostavitve prepoznavnosti posameznih stavb v območju oblikovane individualno oziroma različno in bodo s tem omogočale lastno identiteto posameznih objektov znotraj enotnosti naselja. Strehe stavb v mansardah bodo v naklonih od 10° do 30° z uporabo ustreznih kritin. Napušči in nadstreški so dovoljeni do 1,0 m izven tlorisnih gabaritov stavb, razen nad terasami, kjer so možni nadstreški večjih dimenzij in nad uvoznimi rampami v kleti, ki bodo v celoti nadkrite z zazelenjenimi ali prodnatimi stopničenimi ravnimi strehami ter po potrebi tudi vertikalno protihrupno zaščitene s povečini transparentnimi gradbenimi materiali oziroma elementi.
(2) Oblikovanje obeh novih stanovanjskih stavb na gradbeni parceli Fe 2/2 in Fe 3/2 mora biti v sozvočju s sosednjimi stavbami na isti funkcionalni celoti z uporabo sodobnih arhitekturnih elementov in materialov, enako velja za nadomestno gradnjo oziroma adaptacijo v Fe 3/1.
Oblikovanje strehe stavbe na gradbeni parceli Fe 2/2 lahko sledi oblikovanju večstanovanjskih stavb v FC1, pod enakimi pogoji.
Strehe stavb v Fe 3/2 imajo naklon 40°, enake kritine kot so na obstoječih stavbah v funkcionalni celoti FC3.
(3) Za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe v funkcionalnih celotah FC2, FC3, FC4 in FC5 velja:
– Objekti so lahko leseni ali zidani, obdelava fasad mora biti prilagojena osnovnemu objektu.
– Naklon in kritina morata biti enaka kot na osnovnem objektu.
– Objekti za lastne potrebe morajo biti v primerih, ko se stikajo z osnovnim objektom izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Navedeno oblikovanje ne velja za zimske vrtove.
– Nadstrešnice se lahko izvedejo z ravno streho minimalnega naklona.

Urbanistična zasnova oziroma umeščanje novih večstanovanjskih stavb osrednjega dela območja FC1 temelji na ortogonalnem mrežnem rastru dimenzij 8,0 m x 8,0 m oziroma 16,0 m x 16,0 m, ki povzema širšo urbanistično strukturo naselja, vendar z manjšo gostoto.
Lokacija posameznih stavb je razvidna iz grafičnega dela.
Z nadomestnimi gradnjami, dozidavami in nadzidavami v funkcionalnih celotah FC2, FC3, FC4 in FC5 se ne smejo slabšati bivalni in delovni pogoji v sosednjih stavbah, odmiki od sosednjih objektov morajo upoštevati higiensko-zdravstvene in požarnovarnostne zahteve, hkrati pa mora biti zagotovljena preglednost cest, križišč ter prometna varnost in ustrezni odmiki od komunalnih vodov (min. odmik stavb od posestnih meja 4,0 m).
Medposestne ograje morajo biti praviloma postavljene najmanj 0,5 m od meje sosednjih parcel, razen v primeru soglasja mejašev, ko se lahko postavijo na meje gradbenih parcel. Odmiki ograj od prometnic so najmanj 0,5 m od roba cestnega sveta.

(1) Zunanja ureditev osrednjega dela FC1:
– Območje FC1 je od drugih funkcionalnih celot ločeno oziroma ograjeno z žično ograjo (mrežo) in živo mejo višine 1.8 m.
– Pritlična stanovanja gradbenih parcel večstanovanjskih stavb imajo zunanje bivalne podaljške stanovanj – interne atrije v dveh nivojih, ki so z ograjo (žična ograja in živa meja) višine 1.80 m ločeni od poljavnih oziroma javnih površin (FeZ). Višina ograje se meri od nivoja poljavnih oziroma javnih površin. Atriji posameznih stanovanj so medsebojno ločeni z ograjami višine 1.35 m do 1.80 m.
– Višinska razlika med nivojem terena in pritličji pri vhodih v večstanovanjske stavbe se premošča z rampo oziroma stopnicami.
– Skupne – poljavne oziroma javne zunanje površine med večstanovanjskimi stavbami (FeZ) so tlakovane in zazelenjene površine, z urbano opremo, dostopi za intervencijo oziroma dostavo ter s tehnično – tehnološkimi napravami za obratovanje stavb in so s fizično napravo (potopnimi konfini) ločene od priključnih cest.
– Na vzhodnem delu osrednjega območja, ob Mlinščici, se določa parkovna ureditev, ki se preko brvi za pešče čez Mlinščico navezuje na sosednje območje.
– Na zahodnem delu osrednjega območja se določa ureditev otroškega igrišča z igrali.
– Zelene površine bodo hortikulturno urejene, zazelenjene s travo, grmovnicami in drevesi.
– Celotna površina utrjenih površin nad nivojem kletne plošče bo drenirana in speljana v ponikovalnice skozi odprtine v kleteh ali ob robovih kleti.
(2) Zunanje ureditve na funkcionalnih celotah FC2, FC3, FC4 in FC5:
– V funkcionalni enoti Fe 3/3 se predvidi možnost ureditve asfaltiranih ali makadam parkirnih površin.
– V okviru vsake gradbene parcele je potrebno zagotoviti minimalno 30% zelenih površin.
– Na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti min. 2 parkirna mesta (v stavbi ali zunaj oziroma skupaj) za vsako stanovanjsko enoto.
– Manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjene, v protiprašni izvedbi.
– Padavinske vode iz utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v meteorno kanalizacijo.
– Gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,8 m, lahko so žične, lesene, kovinske, kombinirane ali žive meje (masivne polnostenske ograje niso dovoljene).
– Vstopna in uvozna vrata na gradbeno parcelo se morajo odpirati proti gradbeni parceli in ne proti cesti.
– Po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorije.
– Odvečni gradbeni material in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti.
(3) Zunanje ureditve pretežno prometne infrastrukture (FCI) so opredeljene v 14. členu tega odloka.

Velikost in oblika gradbenih parcel in javnih površin je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel in razvidna iz grafičnega dela načrta parcelacije.

Celotno ureditveno območje se prometno navezuje na obstoječi lokalni občinski cesti, ki potekata ob območju.
Osrednje območje funkcionalne celote FC1 se na obstoječe prometno omrežje priključuje trikrat. En priključek širine 5,5 m je predviden na severu na dvosmerno lokalno občinsko cesto, ki povezuje naselje Videm in Dol pri Ljubljani, dva nova priključka širine 5,5 m oziroma 4,5 m sta predvidena na jugu na enosmerno lokalno cesto.
Nova cestna priključka se predvidita tudi za novo stanovanjsko stavbo v Fe 3/2 širine 3,0 m in za uvoz na morebitno parkirišče v funkcionalni enoti Fe 3/3. Nova stanovanjska stavba v Fe 2/2 in nadomestna gradnja oziroma adaptacija v Fe 3/1 se na prometno omrežje priključujeta preko obstoječih priključkov v Fe 2/1 oziroma Fe 3/1. Vsi obstoječi objekti se direktno priključujejo na lokalno cesto. Mesta priključkov na lokalno cesto se ohrani. Dvosmerna lokalna občinska cesta se rekonstruira tako, da se razširi na južno stran do širine 5,5 m in izvede enostranski pločnik v širini 1,5 m (hodnik za pešce) na južni strani obstoječe dvosmerne lokalne ceste Videm - Dol vse do meje lokacijskega območja na severovzhodnem delu. Poseg na območju enote kulturne dediščine se izvede v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami.

Notranje prometno omrežje v funkcionalni celoti FC1 temelji na treh novih priključkih na lokalno cesto. Priključni cesti A in B sta širini 5,5 m (2 x 2,75 m), priključna cesta C pa širine 4,5 m. Ob notranjih prometnicah so načrtovana parkirna mesta za obiskovalce večstanovanjskih stavb in sicer 44 parternih parkirnih mest.
V funkcionalni enoti FC1 je poleg zgoraj določenega števila parkirnih mest za obiskovalce za potrebe stanovalcev potrebno zagotoviti v stavbah oziroma v kletnih garažah min. 2 parkirni mesti za vsako stanovanje.
Iz priključnih cest A in B so, enkrat na severu in enkrat na jugu, načrtovane uvozno – izvozne rampe v garažne kleti. Ob vsaki priključni cesti je predviden tudi prostor za zbiranje komunalnih odpadkov z zabojniki za smeti. Ob priključni cesti C je predvideno tudi mesto za postavitev nove transformatorske postaje (FeI 1/3).
Ustrezne evakuacijske, intervencijske in dostavne poti so predvidene iz priključnih cest, ki se nadaljujejo preko tlakovanih površin do posameznih stavb po poljavnih oziroma javnih površinah (FeZ).
Za vse prometnice veljajo naslednja določila:
– vse prometnice morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
– vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom;
– uvozi do gradbenih parcel so predvideni preko pogreznjenih robnikov, razen priključnih cest A, B in C, kjer se cesta oziroma asfalt kontinuirano nadaljuje;
– vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije oziroma ponikovalnice;
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
– vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
– vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike.

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur. Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti izvedeno v kabelski podzemni izvedbi. Načrtovana komunalna oprema obsega: javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektro omrežje, plinovodno omrežje, javno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez ter prometno omrežje.
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na prometno omrežje (javno cesto), električno in plinovodno omrežje, vodovod in kanalizacijo.

Celotno območje se priključuje na obstoječi ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode, ki poteka v cestnem svetu obeh prometnic.
V območju kleti v funkcionalni celoti FC1 bo kanalizacija speljana pod nivojem kletne plošče. Meteorna voda s strešnih površin stavb bo speljana v meteorni kanal. Meteorna voda z utrjenih površin in nad nivojem kletne plošče je preko drenažnih površin speljana v ponikovalnice.
V primeru izgradnje objektov pred začetkom obratovanja kanalizacije sta za večstanovanjske stavbe z oznakami A do C in N do P predvideni dve začasni biološki čistilni napravi z izpustom v Mlinščico. V primeru izpusta očiščenih voda v strugo Mlinščice mora biti izpustna glava iztoka pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka, po potrebi s povratno zaklopko, brežina pa ustrezno zavarovana pred erozijo.
Po začetku obratovanja kanalizacije se začasni biološki čistilni napravi odstranita, priključki pa se preuredijo tako, da se omogoči priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Preureditev in odstranitev gredo na stroške investitorja.

Celotno območje bo priključeno na obstoječe javno vodovodno omrežje, ki poteka v cestnem svetu obeh prometnic. Za osrednji del se izvedeta dva priključka z dvema vodomernima jaškoma. Na novem vodovodnem omrežju bo potrebno zgraditi ustrezno hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Razvodno vodovodno omrežje do posameznih večstanovanjskih stavb bo izvedeno pod stropom kleti.
Obe načrtovani novi stavbi v Fe 2/2 in Fe3/2 se preko vodomernih jaškov direktno priključujeta na javno omrežje.

Obstoječi objekti in novogradnje se za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje priključijo na obstoječe glavno distribucijsko srednjetlačno plinovodno omrežje, ki poteka v cestnem svetu obeh prometnic. Za oskrbo novogradenj je predvidena izgradnja priključnih plinovodov. Priključitev objektov na zgrajeno glavno distribucijsko plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec omrežja.

Novo stanovanjsko naselje se bo napajalo iz nove transformatorske postaje locirane na uvozu priključne ceste C, razen večstanovanjskih stavb v funkcionalni celoti FC1 z oznakami N, O in P, ki se bodo predvidoma napajale iz TP Dol, a je hkrati potrebno zagotoviti možnost prevezave teh objektov na novo transformatorsko postajo. Nova transformatorska postaja bo montažna, betonska, tipske izvedbe. Nova transformatorska postaja se bo napajala z novim SN kablovodom iz obstoječe TP Videm.
Za priključitev novopredvidenih stavb se zgradi ustrezno nizkonapetostno kabelsko omrežje, ki bo v funkcionalni celoti FC1 na območju garažne kleti potekala pod stropom kleti.

Osrednje območje bo opremljeno z omrežjem zunanje razsvetljave. Zunanja razsvetljava bo izvedena na območju poljavnih oziroma javnih (FeZ) površin, prav tako bo dograjena javna razsvetljava na območju obeh dovoznih lokalnih cest. Drogovi javne razsvetljave morajo biti postavljeni tako, da ne bodo predstavljali ovire.
Izgradnja zunanje razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje cone z enotnimi visokimi svetili tipske oblike (do višine 5 m). Prižigališče javne razsvetljave se izvede iz transformatorske postaje, medtem ko bo poljavna razsvetljava internega značaja.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetil, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšna svetila, ki bodo skladna z okoljem in bodo zanj predstavljala kvalitetno rešitev.

Določa se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja, iz obstoječega TK omrežja, ki se nahaja v cestnem svetu obeh prometnic. V obstoječo TK kabelsko kanalizacijo bo vlečen optični kabel, kateri bo v osrednjem območju voden pod stropom v kleti do vsakega stanovanja, oziroma pod terenom do kleti oziroma drugih objektov v območju.
Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
(1) Za osrednje območje se javna higiena zagotavlja organizirano na treh mestih ob priključnih cestah, prav tako je na severnem delu območja ob lokalni cesti predvideno zbirno mesto za ločeno zbiranje uporabnih surovin.
(2) Za preostalo območje se javna higiena zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od javne ceste. Na območju transporta zabojnikov so cestni robniki pogreznjeni.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in eventualnih storitvenih dejavnosti mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in se jih oddaja pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov.

Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok pod nivo terena. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 30. člena tega odloka, ter predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.

Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt se nahaja enota kulturne dediščine (EŠD 19542 Videm pri Dolu – Razpelo na mostu čez Mlinski potok), ki se ohranja. Zelene površine se uporabijo, kot element členitve načrtovanega stanovanjskega naselja.

Obravnavano območje bo po izgradnji stanovanjskih stavb sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Investitor lahko med gradnjo v dnevnem času preseže dovoljene ravni hrupa na sosednjih območjih, vendar ne več, kot so predpisane za IV. stopnjo varstva pred hrupom.

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev).
Na vodovodnem omrežju bo, zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti.
Na podlagi izdelane hidrološke – hidravlične analize je zaradi zagotavljanja poplavne varnosti, potrebno nivelete pritličij vseh stavb v območju postaviti na koto +269,0 m abs. nm višine. Zaradi nevarnosti visokih voda oziroma podtalnice morajo biti garažne kleti zgrajene kot vodoneprepustni keson, v celoti pod nivojem sedanjega terena, da se ne bodo poslabšale vodne razmere sosednjim objektom na območju. Niveleta ostale zunanje ureditve je prilagojena obstoječemu terenu, z izjemo atrijev na nivoju pritličij.

Območje se bo urejalo etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov odvisna tako od prostorskih danosti območja, kot tudi od izkazanega interesa lastnikov zemljišč oziroma investitorjev.
Pogoj izvajanja posamezne etape posega je navezava na infrastrukturno omrežje ožjega in širšega območja. Nobena etapa se ne more izvajati brez pripadajočega infrastrukturnega omrežja.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka dosedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanja usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Razmejitvene investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture območja se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja.

Po izgradnji stavb imajo lastniki stanovanj naslednje obveznosti:
– skrbeti za urejenost okolice stavb (atrij).
Obveznosti upravljavcev skupnih površin:
– redno vzdrževati poljavne površine,
– redno vzdrževati desni breg Mlinščice.

(1) Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov stavb in zunanje ureditve:
– pri načrtovanju stavb in objektov do ±1,0 m;
– pri zakoličenju oziroma premikih stavb in objektov do ±2,0 m.
Omejitev tlorisnih gabaritov pri načrtovanju oziroma gradnji kleti navzdol ni (kleti so lahko manjše, kot je to prikazano v grafičnih prilogah).
(2) Dovoljena so odstopanja pri višinskih gabaritih stavb in niveletah do ± 1.0 m, pri čemer nivo pritličij objektov ne sme biti nižji od abs. nm. kote +269,0 m in niveleta zunanje ureditve na robu območja ne višja od nivelete sedanjega terena.
(3) Tlorisni gabariti izrastkov večstanovanjskih stavb (balkonov, lož, razširjenih prostorov …) lahko sežejo do 2,5 m izven tlorisnih gabaritov osnovnih stavb.
(4) Dovoljeno je odstopanje naklona strešin do ±3°.
(5) Dovoljena so odstopanja oziroma prilagajanja lokacij infrastrukturnih vodov (zunaj območja in v območju) glede na pridobljeno lastništvo oziroma možnosti pridobitve služnosti.

Za priključevanje območja na komunalno in energetsko infrastrukturo so v grafičnem delu lokacijskega načrta predvideni posegi, trase oziroma koridorji, ki posegajo izven območja lokacijskega načrta.

Lokacijski načrt ima naslednje priloge:
1. povzetek za javnost;
2. izvleček iz strateškega akta;
3. obrazložitev;
4. strokovne podlage.

Po realizaciji s tem lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora in sicer:
– ohraniti parkovne ureditve in otroško igrišče,
– ohranjati poljavne oziroma javne površine,
– ohranjati obstoječe kote terena v območju (FeZ in Fe posameznih stavb).

Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Dol pri Ljubljani.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.