Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP) 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 28/06 - sklep US, 49/06 – ZmetD in 66/06 – odl. US), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) in 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) je Občinski svet Občine Ig na 8. redni seji dne 28. 11. 2007 sprejel

Ta odlok ureja na območju Občine Ig način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje oskrbe z vodo,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Javni vodovod sestavljajo magistralno, primarno in sekundarno omrežje ter objekti in naprave, ki služijo za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa in
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer, če je stavba dovolj podkletena ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo zagotavlja Občina Ig v obliki neposredno prenesene koncesionirane gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na celotnem območju Občine Ig v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
Program za obvladovanje kakovosti poslovanja izdela izvajalec vsako leto do konca junija za naslednje poslovno leto.
V skladu z določili 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) mora izvajalec javne službe Program oskrbe s pitno vodo za prihodnje leto poslati v potrditev (uskladitev) občini najkasneje do 31. oktobra ter ga nato usklajenega z občino, posredovati Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. decembra.

Občina Ig z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
Javna služba obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe,
– pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodovodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovodnih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov,
– občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– vodenje katastra javnega vodovoda,
– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
– vodenje evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in
– druge naloge iz tega odloka.

Oskrba z vodo na območju Občine Ig se zagotavlja:
1. iz centralnega vodovodnega sistema, ki ga oskrbuje vodarna Brest in
2. iz lokalnih vodovodnih sistemov Golo - Zapotok, Gornji Ig, Iška vas in Visoko - Rogatec
3. iz zasebnih vodovodnih sistemov Suša in Selnik.

Pogoji za zagotavljanje oskrbe z vodo so:
1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca,
3. javna pooblastila izvajalcu.

Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna.
Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.

Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov.

Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.
Ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene s soglasji, in ko poravna vse obveznosti ter predloži predpisano dokumentacijo, izvajalec priključi stavbo na javni vodovod.
Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.

Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec v primeru, da je stavba prazna neprekinjeno več kot sto dvajset (120) dni in računi za vodo niso plačani. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.

V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:
– zagotavljati obratovanje javnega vodovoda,
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu,
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javnem vodovodu,
– izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami in rešitvami za izvedbo javnega vodovoda v okviru opremljanja zemljišč za gradnjo,
– po končanih vzdrževalnih delih na javnih in zasebnih zemljiščih vzpostaviti predhodno stanje na svoje stroške,
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– vzdrževati priključke stavb na sekundarni vodovod,
– izvajati nadzor nad montažo vodovodnega priključka, v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,
– vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o meroslovju,
– izvajati notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi,
– obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
– voditi kataster in druge evidence in omogočati Občini Ig dostop do podatkov iz katastra,
– odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo,
– izvajati javna pooblastila,
– na javnem vodovodnem omrežju preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z vodo,
– nadzorovati izvajalce pri gradnji gospodarske javne infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod,
– dvigovati raven odpornosti vodovodnega omrežja na naravne in druge nesreče,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati nadomestno oskrbo z vodo ob prekinitvah dobave,
– voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,
– če brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– če ne omogoči izvajalcu vzdrževanja vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe,
– če ne omogoči izvajalcu vzdrževanja obračunskega vodomera, kot določajo predpisi o meroslovju,
– če ne omogoči izvajalcu odvzema vzorca vode,
– če ne omogoči izvajalcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,
– če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,
– če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo vode,
– če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu in
– na podlagi odločbe inšpektorja.
Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik plača dejansko nastale stroške, ki nastanejo pri prekinitvah in ponovnih priključitvah oskrbe z vodo.

Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za omejeno nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode,
– povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali
– ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.

Izvajalec izstavi račun, iz prejšnjega člena tega odloka, lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
V stavbi z več stanovanji izda izvajalec račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare.

Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava.
Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
1. za mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
3. za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt vodovodnega priključka,
– projekt za izvedbo internega vodovodnega omrežja stavbe,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode,
– projekt vodovodnega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov nepremičnin, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
6. za soglasja k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške v višini, ki jo določi Občinski svet Občine Ig.

Uporabnik storitve javne službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda na območju Občine Ig.

Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode,
– ukinitve priključka.

Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, prenesti vodovodne priključke v vzdrževanje izvajalcu, dopustiti vzdrževanje vodovodnih priključkov ter opravljene storitve javne službe plačati skladno z veljavnimi predpisi,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene vode v več stanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.

Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode.

Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
Prostovoljna gasilska društva združena v Gasilsko zvezo Ig za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih Gasilska zveza Ig obvesti izvajalca.

Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.
Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegove zamenjave.

Stroški okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, bremenijo uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca.

Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu in poravnati vse stroške popravila.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna Občine Ig in
– drugih virov.
Cene storitve javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Cene oblikuje izvajalec, pregleda in jih strokovno potrdi pristojni organ.
Višino tarif za storitve vzdrževanja priključkov na javni vodovod (vzdrževalnina) in obračunskih vodomerov (števčnina) določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom.

Za izvajanje javne službe se uporablja komunalna infrastruktura javne službe lokalnega pomena.
Komunalna infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju Občine Ig za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij z vodo kot to določajo predpisi storitev javnih služb.
Komunalna infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec, obveznosti izvajalca glede upravljanja te komunalne infrastrukture in druga s komunalno infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi.
Izvajalec mora ravnati s komunalno infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu s predpisi.

Nadzor nad izvajanjem tistih določb 4., 13. in 34. člena tega odloka izvaja pristojni organ.
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat Občine Ig in Škofljica.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z 14. členom,
– ravna v nasprotju z 15. členom,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju s 12. členom,
– ravna v nasprotju s 22. členom, razen za prenos vodovodnega priključka, kar začne veljati po preteku roka iz 45. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena,
– ravna v nasprotju s 24. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s 26. členom,
– ravna v nasprotju z 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 33. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 8. člena,
– ravna v nasprotju s 12. členom,
– ravna v nasprotju s 22. členom, razen za prenos vodovodnega priključka, kar začne veljati po preteku roka iz 45. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena,
– ravna v nasprotju s 24. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s 26. členom,
– ravna v nasprotju z 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom.

Akt iz zadnjega odstavka 19. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Ig v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega odloka.

Lokalne vodovodne sisteme na območju Občine Ig, ki obratujejo, mora izvajalec prevzeti v upravljanje po uveljavitvi tega odloka s pogodbo na podlagi pregleda in njegovega pisnega strokovnega mnenja, ki mora vsebovati oceno stroškov obratovanja in prevzema.

Na območju Občine Ig upravlja javno službo oskrbe z vodo kot neposredno preneseno na podlagi tega odloka Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o, skladno s 35. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP). Vodarna Brest, ki leži na območju Občine Ig in je v lasti Mestne občine Ljubljane ter v upravljanju zgoraj navedenega izvajalca, oskrbuje potrebe lokalnega prebivalstva z vodo v vaseh Tomišelj, Brest, Matena, Iška Loka, Ig.

Izvajalec mora prevzeti, uporabnik pa predati v vzdrževanje izvajalcu vodovodne priključke obstoječih stavb ob obnovi vodovodnega priključka ali izvedbi drugih vzdrževalnih del na priključku, vse vodovodne priključke pa mora izvajalec prevzeti najkasneje do 31. decembra 2010.

Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnega sistema in za obračun odvoda in čiščenja odpadne in padavinske vode preko kanalizacijskega sistema v upravljanju Javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija Ljubljana (Uradni list RS, št. 54/94) preneha veljati z izdajo ustreznega akta pristojnega organa.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo (Uradni list RS, št. 73/06) za območje Občine Ig.

Ta odlok začne veljati s 1. 1. 2008.