Na podlagi 23. in 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 10. redni seji dne 29. 11. 2007 sprejel
O D L O K
o Občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava
1. člen
(podlaga za občinski lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 88/04) in Odlokom o dopolnitvah in spremembah prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 118/04) sprejme Občinski lokacijski načrt za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (v nadaljevanju občinski lokacijski načrt oziroma OLN), ki ga je pod št. 231/06 izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, vodnogospodarskih ureditev, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, teleprenosne, vodovodne, kanalizacijske in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri pristojni službi Občine Šmarje pri Jelšah, Oddelku za okolje in prostor.
I. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje objektov in naprav) in parcele oziroma dele parcel, ki so potrebni za izvedbo občinskega lokacijskega načrta (območja vodnogospodarskih ureditev, območja prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez).
(2) Meja območja obdelave poteka preko ali po mejah parcel številka:
– na vzhodu – po vzhodnem robu parcel št. 122/2, 121/4, 121/3, *179, seka parcelo št. 980/1, po vzhodnem robu parcele 681/3
– na severu – po severnem in zahodnem robu parcele št. 22, po severozahodnem robu parcel št. 4/4, 11/5, 12/2, 18/5, 18/1, 18/4, 11/1, seka parcelo št. 11/3
– na zahodu – po vzhodnem robu parcele 893/3 (Dvorski potok)
– na jugu – po severnem robu parcele št. 999/1 (železnica).
(3) Ureditveno območja obsega naslednje parcele oziroma dele parcel navedene po katastrskih občinah (d – pomeni del parcele):
– parc. št. 133, 137, 123/1, 122/2, 121/3, 121/4, *179, 129/1,134/1, 123/4, *204, *205, 999/3, 990/3, *228, 999/2, 134/2, 694, d-681/3, d-980/1, d-999/1, vse parcele v k.o. Šmarje pri Jelšah.
– parc. št. 14/1, 89/2, 89/3, 89/6, 694, 16/1, 18/6, 11/6, 11/3, 11/4, 18/4, *114, 18/1, 16/2, 18/3, *116, 18/2, *102, 18/5, 12/2, 11/5, *117, 4/4, 22, *73, 23/3, 19, *118, 23/1,*72 in 23/3, vse parcele v k.o. Bobovo.
(4) Površina ureditvenega območja Občinskega lokacijskega načrta znaša 62055 m² oziroma ca 6,2 ha.
(5) Meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je določena s karto Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije v merilu M 1:1000, ki je sestavni del občinskega lokacijskega načrta.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov, prometnih površin za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim, zelenim površinam, ki vključujejo tudi otroško igrišče.
(2) Na ureditvenem območju je v obstoječih in predvidenih objektih možna tudi gospodarska neproizvodna dejavnost, ki pa ne sme negativno vplivati na kvaliteto bivalnega okolja v smislu povečanja hrupa, neprijetnih vonjav ter prometne obremenitve ulic in parkirišč znotraj soseske, po predhodnem soglasju pristojne službe Občine Šmarje pri Jelšah, Oddelka za okolje in prostor.
II. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja na severnem robu naselja Šmarje pri Jelšah, obdano z dovoznimi cestami, železniško progo in obstoječo pozidavo. Na vzhodnem delu je osnovna šola. Območje Š12S1 predstavlja nadaljevanje stanovanjske pozidave. Dovoz na kompleks je preko obstoječih cest in ulic z vzhodne strani ter preko predvidene cestne povezave z zahodne strani.
(2) Izgradnja novega stanovanjskega območja na doslej nezazidanem stavbnem zemljišču bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodooskrba in odvodnjavanje meteornih vod. Z umestitvijo objekta v prostor in ustreznim arhitekturnim oblikovanjem bo podana nova urbanistična kvaliteta območja.
6. člen
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
(1) V okviru obravnavanega območja OLN so dovoljeni naslednji posegi:
– predvidena gradnja več individualnih prostostoječih in vrstnih stanovanjskih objektov,
– predvidena gradnja več večstanovanjskih objektov,
– predvidene rušitve in nadomestne gradnje,
– zasnovana zunanjih površin, zelenic in otroškega igrišča,
– zasnova prometne, energetske, komunalne in teleprenosne infrastrukture,
– izvajanje vseh potrebnih ukrepov za varovanje bivalnega okolja in narave.
(2) Pri posegih v prostor je potrebno kot obvezno izhodišče upoštevati Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
(3) Tabela: Faktor izrabe in faktor zazidanosti
+-------------------------------------+------------------------+
|Faktor zazidanosti (z) | 0,09 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Faktor izrabe (i) | 0,23 |
+-------------------------------------+------------------------+
7. člen
(gradbena parcela in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju so gradbene parcele objekta, ceste, poti in zelenih površin.
(2) Gradbena parcela je določena z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del občinskega lokacijskega načrta. Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na podlagi preveritve posega v prostor. Gradbena parcela je lahko drugačna od prikazane, kolikor pride skladno s tolerancami do drugačne lege in oblike objekta in prometnih površin.
(3) Lega objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) so prikazani v grafičnih situacijah.
(4) Objekti so umeščeni v prostor s fasado vzporedno z linijo cest. Od cest so objekti odmaknjen min. 5,00 m. Napajanje objektov in dovoz osebnih vozil je iz lokalnega cestnega omrežja.
8. člen
(pogoji za arhitektonsko oblikovanje objekta)
(1) Gabariti objektov so določeni z regulacijskimi pogoji ter razvidni iz tabele in grafičnega prikaza. Maksimalni gabariti objektov so podani z gradbeno mejo, znotraj katere morajo biti vsi izzidki, kot so vetrolovi, nadstreški, balkoni in podobno.
(2) Individualni objekti so dvo oziroma tri etažni:
– v celoti ali delno vkopana klet (opcija), pritličje, nadstropje in podstrešje ali
– v celoti ali delno vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje (mansarda).
(3) Večstanovanjski objekti so tri do štiri etažni:
– v celoti ali delno vkopana klet (opcija), pritličje, 2 nadstropji in podstrešje ali
– v celoti ali delno vkopana klet, pritličje, 1 nadstropje in izkoriščeno podstrešje (mansarda).
(4) Individualni prosto stoječi in vrstni objekti so tlorisno zasnovani pravokotno, z daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Dimenzije objektov so 12,00–15,00 X 8,00–10,00 m oziroma 12,00 X 9,00 za vrstne hiše. Večstanovanjski objekti so tlorisno zasnovani okvirnih dimenzij 17,00 X 17,00 m.
(5) Z izgradnjo individualnih prosto stoječih objektov je priporočljiva gradnja tipskih objektov najmanj za območje enega kareja, za izgradnjo vrstnih objektov je obvezna gradnja po tipskem (enotnem) projektu za cel niz objektov.
(6) Tabela: Okvirne bruto površine stanovanj in skupnih prostorov
+-------------+------------------------------------------------+
| | bruto stanovanjska površina (m2) |
+-------------+----------------+---------------+---------------+
| | individualni |vrstni objekti |večstanovanjski|
| | objekti | | objekti |
+-------------+----------------+---------------+---------------+
|klet | 96–120| 90–108| 256 |
+-------------+----------------+---------------+---------------+
|pritličje | 96–120| 90–108| 256 |
+-------------+----------------+---------------+---------------+
|etaža 1 | /| /| 256–512 |
+-------------+----------------+---------------+---------------+
|mansarda | 60–80| 60 -| 179 |
+-------------+----------------+---------------+---------------+
|skupaj | 256–320| 240–276| 947–1203 |
+-------------+----------------+---------------+---------------+
(7) Kote pritličnih etaž so na koti terena, dvignjene za max. 1/3 etaže. V primeru dostopa z južne strani, je na terenu kota kleti. Kote posameznih objektov so prikazane v grafični prilogi.
(8) Strehe objektov so praviloma dvokapnice, smer slemena vzporedno s smerjo plastnic. Možna je tudi izgradnja enokapnic. Nakloni streh so ca. 25–30°, v primeru enokapnice tudi manj (10–20°).
(9) Fasade objektov so ometi svetle barve, možna je uporaba namenskih fasadnih plošč, lesenih elementov itd. Pritlični oziroma kletni deli fasad so finalno obdelani s kamnito oblogo ali podobno oblogo. Vsa okna in vrata so lesena ali PVC. Balkonske ograje in stavbno pohištvo je barvo usklajeno s fasado.
9. člen
(hidrogeološko urejanje)
(1) Za stabilnost površin, je potrebno izvesti izdaten drenažni sistem, sestavljen iz drenažnih vej in odvodnih kanalov. Meteorna kanalizacija, ki bo hkrati služila za odvodnjo drenažnih voda, mora biti položena na globino vsaj 2.30 m glede na sedanjo koto površja. Drenaža, ki naj poteka čim bolj vzporedno s plastnicami površja, mora biti vkopana vsaj 30 cm v lapor. Pri načrtovanju drenažnega sistema naj sodeluje tudi geomehanik.
(2) Pri dimenzioniranju povoznih površin je potrebno upoštevati zmrzlinski kriterij.
(3) Temeljenje objektov bo na plitvih pasovnih temeljih ali na temeljni plošči, pri čemer morajo biti podkleteni objekti temeljeni na temeljni plošči, ki skupaj z obodnimi kletnimi stenami sestavljajo kesonski del kleti. Vsi vkopani objekti morajo biti zaščiteni z drenažami, ki so priključene na meteorno kanalizacijo.
10. člen
(urejanje odprtega prostora)
(1) Ob večstanovanjskih objektih so zasnovane pol javne zelene površine, ob katerih so urejeni prostori za bivanje na prostem (posedanje, igra).
(2) Zunanje površine ob individualnih in vrstnih objektih so zasnovane kot okrasni vrtovi, ograjeni z živimi mejami ali ograjami. Žive meje in ograje morajo biti odmaknjene od prometnih površin (cest in kolesarskih stez) najmanj 2,00 m, oziroma 0,50 m od zunanjega roba pločnika, na priključkih in dovozih pa po potrebi tudi več, da ne ovirajo preglednosti. Višina živih mej in ograj je od 1,00 do največ 1,50 m, na mestih križišč, cestnih dovozov in priključkov pa največ 0,90 m, minimalno 5,00 m na vsako stran od ceste, dovoza ali priključka. Oblikovanje ograj naj bo prilagojeno oblikovanju na celotnem območju ter oblikovanju objektov, v čim večji meri se uporabi les.
(3) Na jugozahodnem delu ureditvenega območja je večnamensko otroško igrišče. Na zahodnem delu ureditvenega območja je urejena večnamenska parkovna površina namenjena bivanju na prostem.
(4) Ob dovoznih cestah so zasajeni drevoredi. Brežine na vzhodnem delu ureditvenega območja so zasajene s pokrovnicami in grmovnicami.
(5) Urbana oprema – predvidena je postavitev svetilk javne razsvetljave, klopi in košev za smeti. Tip opreme bo določen v projektu zunanje ureditve ter bo enoten za celotno območje.
11. člen
(rušenje objektov)
Zaradi rekonstrukcije obstoječe ceste in izgradnje novih cest se objekta na parcelah št. 123/1 in *179, k.o. Šmarje pri Jelšah, porušita. Z nastalimi gradbenimi odpadki se ravna, kot je določeno v 26. členu tega odloka.
III. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
12. člen
(cestno omrežje)
(1) Obravnavano območje je navezano na javno cestno omrežje. Predvidena je delna rekonstrukcija dela Vegove in Kolodvorske ulice, ostale ceste pa bodo v celoti nove.
(2) Kot glavna napajalna cesta je predvidena cesta ''A'', ki poteka v smeri zahod–vzhod in povezuje načrtovano povezovalno cesto Kolodvorska ulica–Grajski log–Dvor in Vegovo ulico pri šoli. Cesta je širine 5,50 m, z obojestranskim kolesarskim pasom širine 1,00 m in enostranskim pločnikom širine 1,60 m (skupna širina ceste 9,10 m + 2 x 0,50 m bankine).
(3) Ostale napajalne ceste znotraj območja bodo širine 4,00 m–5,00 m z obojestranskimi bankinami 0,50 m.
(4) Ceste bodo asfaltne in obrobničene. Cestni objekti in oprema morajo biti oblikovani skladno s sodobnimi načeli oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora.
13. člen
(parkirne površine)
(1) V kareju K5 so ob stanovanjskih objektih tipa vila blok ob dovozni cesti zgrajena parkirna mesta, pri čemer je potrebno zagotoviti min. 1,5 PM/stanovanjsko enoto. Skupno število parkirnih mest je 68, od tega mora biti ustrezno število le-teh prilagojenih za invalide.
(2) Pri enodružinskih hišah so parkirna mesta zgrajena na funkcionalnem delu parcele (min. 2 PM/objekt).
(3) Parkirišča je potrebno izvesti s travnimi ploščami ali betonskimi tlakovci, s čimer zmanjšamo odtočni koeficient padavinskih voda.
(4) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na prometni režim, oziroma zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 97/05, 108/05).
14. člen
(peš poti)
(1) Pešpot bo zgrajena ob glavni dovozni cesti (pločnik) in po vzhodnem delu obravnavanega območja med železniško postajo in osnovno šolo. Pri železniški postaji bo prečkanje železniških tirov s pešpotjo izvedeno izven nivojsko.
(2) Širina pločnika je 1,60 m, ostalih pešpoti pa 2,00–3,00 m. Pločnik je asfaltiran, pešpoti pa praviloma tlakovane z betonskimi tlakovci.
IV. UREJANJE VODA
15. člen
(urejanje voda)
(1) Ob načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je obvezno predvideti in izvesti vse ukrepe, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja.
(2) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-I, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
(3) Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda. Padavinske vode s parkirišč se bodo odvajale v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj. Del meteornih vod s parkirnih površin, ki bodo izvedene s travnimi ploščami ali drugim vodo propustnim tlakom, pa se bo odvajal v podtalje.
(4) Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je predvideno v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki in podobno).
(5) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane preko suhega zadrževalnika velikosti 322 m3 v obstoječi Dvorski potok, fekalne odplake pa preko obstoječe kanalizacije na ČN Šmarje pri Jelšah.
(6) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. člena Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).
V. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
16. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Za oskrbo objektov z vodo se zgradi krožni cevovod, ki je navezan na obstoječ vodovod d 110 mm. Trasa obstoječega vodovoda v območju kareja K2 in K4 je prestavljena, pri čemer je nova trasa že del krožnega napajalnega voda. Vsi obstoječi vodovodni priključki znotraj obravnavanega območja so opuščeni, izvedejo se nove priključitve na novo omrežje.
(2) Novi cevovodi potekajo v bankini po robu dovoznih cest. V omrežju so vgrajeni nadzemni požarni hidranti. Individualni objekti imajo hišne priključki s tipskimi vodomernimi jaški na robu parcel, v večstanovanjskih objektih ima vsaka stanovanjska enota svoje merilno mesto.
(3) Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk 3–4 bara.
17. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalne odpadne vode in padavinske vode se odvajajo po ločeni kanalizaciji.
(2) Komunalne odpadne vode so speljane v zbirne kanale, ki se priključujejo na že obstoječe kanale, ti pa so speljani na kolektor in dalje na čistilno napravo. Za vsak objekt se zgradi priključni jašek na robu parcele.
(3) Padavinske vode so speljane v padavinsko kanalizacijo, ki se priključuje na suhi zadrževalnik (322 m3), s čimer je zagotovljeno ustrezno zmanjšanje odtoka padavinskih voda. Iz zadrževalnika je voda speljana v Dvorski potok.
18. člen
(električno omrežje)
(1) Preko območja potekajo VN elektro nadzemni vodi ter NN elektro podzemni vodi, ki se kablirajo in preuredijo, skladno s projektom PGD št. 148/05.
(2) Napajanje obravnavanega območja je zagotovljeno na NN zbiralkah v novi TP, ki bo locirana ob križišču ceste A in C. NN razvod in javna razsvetljava sta izvedena s kabelsko kanalizacijo, ki večinoma poteka po robovih dovoznih cest, v bankinah. Kabelska kanalizacija je polnoobbetonirana.
(3) Pri izdelavi projektov PGD za obravnavano območje je potrebno upoštevati idejno zasnovo IDP – VARIANTA, ki jo je izdelalo podjetje Elektroinženiring Lilija d.o.o. pod št. 110/2007.
(4) Na mestih križanj s prometnicami in ostalimi infrastrukturnimi vodi ter na mestih pričakovanih večjih mehanskih obremenitev tal, se kabli polagajo po pogojih upravljavcev.
(5) Pri načrtovanju predvidenih kablovodov je potrebno upoštevati 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Vsi vodi bodo na celotni trasi dostopni za gasilsko mehanizacijo.
19. člen
(teleprenosno in KRS omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni javnega TK in KATV omrežja.
(2) Potek novega razvoda TK in KATV omrežja je v kabelski kanalizaciji, ki potekala ob trasi elektro kabelskega razvoda.
(3) Naročniški razvod TK in KATV omrežja se obdela v PGD dokumentaciji. Trase morajo biti usklajene z ostalimi komunalnimi vodi in zunanjo ureditvijo. V fazi pridobivanja PGD dokumentacije je potrebno izdelati tudi projekt priključitve na javno TK in KATV omrežje, ki ga izdela Telekom Slovenije in upravljavec KATV omrežja.
20. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov bo lokalno z individualnimi kotlovnicami z različnimi viri energije (UNP, kurilno olje, tekoči plin, sončna energija, toplotne črpalke …).
(2) V primeru izgradnje daljinskega sistema ogrevanja na celotnem ali na delu ureditvenega območja je obvezna priključitev predvidenih objektov na sistem.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
21. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Ureditveno območje OLN se nahaja znotraj razglašenega območja arheološkega spomenika ESD 1400 Zastranje – arheološko najdišče Grobelce. Zato je potrebno celotno območje predhodno arheološko raziskati z izvedbo intenzivnega terenskega pregleda. Na osnovi rezultatov bodo podani nadaljnji pogoji izvedbe OLN.
22. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Območje obravnave sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. To je (obstoječe in predvideno) predvsem stanovanjsko območje.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), na podlagi katere za obravnavano območje velja II. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 60 db podnevi in 50 db ponoči. Mejne ravni hrupa za II. območje so:
+------------------------+-------------------+-----------------+
| | Nočna raven Ln | Dnevna raven Ld |
+------------------------+-------------------+-----------------+
|mejne ravni (dBA) | 45| 55|
+------------------------+-------------------+-----------------+
|kritične ravni (dBA) | 53| 63|
+------------------------+-------------------+-----------------+
23. člen
(varstvo tal)
Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
24. člen
(varstvo zraka)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
25. člen
(varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno skladno s pogoji, določenimi v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) in v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
(2) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom.
(3) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih vod na javno kanalizacijsko omrežje je mogoča le pod pogoji upravljavca.
26. člen
(odpadki, zbiranje in odvoz)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 87/97, 48/98) in določili Uredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
(2) Prostor za odpadke se nahaja na funkcionalnih zemljiščih objektov in javnih površinah. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI REŠITVAMI
27. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekte in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
28. člen
(1) Objekti in zunanje ureditve bodo izvedeni v več fazah.
(2) Rekonstrukcijo cest in izvedbo komunalne infrastrukture je treba izvesti sočasno z gradnjo objektov in cest.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
29. člen
Po končani izgradnji objekta in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije.
X. TOLERANCE
30. člen
(1) Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem projektom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okolje varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– tlorisni gabarit je možno povečati (vendar ne preko določene gradbene linije) ali zmanjšati za 10% tlorisnega gabarita, višinski gabarit je možno povečati ali zmanjšati za 5% višinskega gabarita,
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.
XI. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Občine Šmarje pri Jelšah, Oddelku za okolje in prostor.
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03212-0093/2007
Šmarje pri Jelšah, dne 30. novembra 2007
Župan
Občine Šmarje pri Jelšah
Jožef Čakš l.r.
