PRILOGA

Program prodaje finančnega premoženja države
za leti 2008 in 2009

IZHODIŠČA ZA IZDELAVO PROGRAMA PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB

Pri pripravi tega programa prodaje so bile upoštevane naslednje predpostavke:

– Vlada Republike Slovenije je v okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji sprejela ukrepe za pregleden in postopen umik države iz gospodarstva in usklajeno privatizacijo največjih gospodarskih družb v lasti države. Zato so v ta program prodaje finančnega premoženja države vključene vse kapitalske naložbe, ki so primerne za prodajo, saj mora biti dana možnost, da se ob ugodni tržni situaciji prodajo. V družbah, ki so za državo strateškega pomena je delež za prodajo ali drugo razpolaganje omejen tako, da država tudi po privatizaciji ohrani odločujoč vpliv.

– Za vsako kapitalsko naložbo je potrebno pripraviti program privatizacije, ki mora izhajati iz analize panoge in potreb podjetja glede nadaljnjega razvoja ter na osnovi tega predlagati ustrezno kombinacijo privatizacijskih metod.

– Metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države morajo biti določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje ključnih ciljev prodaje državnega premoženja, ki so poleg maksimiranja prodajne cene in s tem proračunskih prihodkov še vzpostavitev lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj.

Obrazložitve v tem programu prodaje k posamezni kapitalski naložbi so samo okvirne, saj bo v zvezi z vsako posamezno kapitalsko naložbo pred končno odločitvijo o prodaji izdelan posamezen program prodaje te kapitalske naložbe. V posameznem programu prodaje kapitalske naložbe, o sprejemu katerega bo odločala vlada, bodo na podlagi ustreznih strokovnih podlag opredeljeni konkretni cilji prodaje te kapitalske naložbe, konkretne metode, ki bodo uporabljene pri prodaji, ter postopki in roki za izvedbo teh metod. V okviru priprave posameznega programa prodaje kapitalske naložbe bodo opredeljena tudi vsa potrebna pripravljalna dejanja (skrbni finančni, organizacijski in pravni pregled, ocenitev premoženja idr.).

CILJI PRODAJE KAPITALSKIH
NALOŽB

Iz proračunskega vidika je namen prodaje kapitalskih naložb zagotovitev likvidnih (denarnih) prejemkov proračuna. Cilj, ki se ga želi s tem doseči, je zato doseganje čim višje kupnine in s tem proračunskih prejemkov.

Pri posameznih vrstah kapitalskih naložb zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem, doseganje čim višje kupnine in s tem proračunskih prejemkov ne more biti edini ključni cilj prodaje. Pri prodaji teh vrst kapitalskih naložb je treba namreč hkrati zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, in sicer zlasti doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.

Prodaja kapitalskih naložb je močno odvisna od razmer na trgu in tudi sicer časovno zahtevna. Zato ni nujno, da bo kupnina od prodaje naložb vključenih v ta odlok tudi vplačana v proračun v tem proračunskem obdobju.

UPORABA KUPNIN, DOSEŽENIH S PRODAJO

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO; v nadaljnjem besedilu: ZJF) v svojem 74. členu opredeljuje in določa splošno pravilo o namenskosti uporabe kupnin, doseženih s prodajo kapitalskih naložb države kot vrste finančnega premoženja, po katerem se kupnina od prodaje kapitalskih naložb uporabi za odplačilo dolgov v računu financiranja. Pri tem pojem odplačilo dolgov v računu financiranja obsega tako izpolnjevanje tekočih dospelih obveznosti iz zadolževanja (izdanih državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter najetih posojil oziroma kreditov), kakor tudi predčasno odplačilo teh obveznosti (na primer z uresničitvijo odkupnega upravičenja, ki izhaja iz izdanih državnih vrednostnih papirjev oziroma z odkupom teh vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu).

Poleg odplačevanja javnega dolga se kupnina lahko uporabi tudi za:

1. namen, določen s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto,

2. nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države, če kupnina presega obseg sredstev, potrebnih za odplačilo dolgov v računu financiranja, ali če ni glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v proračunskem letu, ali

3. plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.

METODE IN POSTOPKI PRODAJE KAPITALSKIH
NALOŽB DRŽAVE

Metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države morajo biti določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje ključnih ciljev prodaje državnega premoženja, in sicer:

1. doseganje čim višje kupnine in s tem proračunskih prihodkov;

2. doseganje makroekonomskih ciljev, predvsem doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.

Metode prodaje so podrobneje opredeljene v ZJF in Uredbi o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 123/03 in 140/06).

Program prodaje finančnega premoženja države za leti 2008 in 2009 sestavljata:

1. Preglednica A: "Seznam kapitalskih naložb Republike Slovenije za prodajo in drugo razpolaganje v letih 2008 in 2009, pri katerih je kupnina prejemek proračuna" in predstavitev posameznih kapitalskih naložb ali skupin kapitalskih naložb, ki jih ta preglednica vsebuje

in

2. Preglednica B: "Seznam posrednih naložb države za prodajo in drugo razpolaganje v letih 2008 in 2009, pri katerih kupnina ni prejemek proračuna" in predstavitev posameznih kapitalskih naložb ali skupin kapitalskih naložb, ki jih ta preglednica vsebuje

Preglednica A: Seznam kapitalskih naložb Republike Slovenije za prodajo in drugo razpolaganje v letih 2008 in 2009, pri katerih je kupnina prejemek proračuna

Opomba:

Pod zap. št. 1 -  Nova Kreditni banki Maribor d.d. je sprememba pri št. delnic zaradi razdelitve delnic po sklepu skupščine iz dne 20. 8. 2007 (iz 1 dosedanje delnice je 8 novih).

PREDSTAVITEV POSAMEZNIH KAPITALSKIH NALOŽB

1. Nova KBM, d.d.

V okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje Slovenije, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije je v sklopu ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema predvidena usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti države, med katere se uvršča tudi Nova KBM, d.d. Cilji prodaje so vzpostavitev lastniške strukture, ki bi dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj Nove KBM, d.d. v prihodnje, transparentnost vseh transakcij, doseganje čim višje možne prodajne cene in pozitiven vpliv na razvoj kapitalskega trga. Prodaja se izvede v dveh fazah. V prvi fazi se v letu 2007 proda do 49% lastniški delež v lasti Republike Slovenije. V drugi fazi, kasneje, se proda še preostali delež, tako da Republika Slovenija ohrani 25% lastniški delež, povečan za eno delnico, kar ji še omogoča vpliv na ključne strateške odločitve v NKBM d.d.

2. Telekom Slovenije, d.d.

V okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela je v sklopu ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema predvidena usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti države ter privatizacija družbe Telekom Slovenije, d.d. Temeljni cilj odprodaje državnega deleža družbe Telekom Slovenije, d.d., so: vzpostavitev lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj družbe Telekom Slovenija, d.d., in njenih hčerinskih družb; doseganje najvišje možne prodajne cene državnega deleža ob doseganju drugih ciljev; pozitiven vpliv na razvoj sektorja elektronskih komunikacij; transparentnost vseh transakcij in s tem upoštevanje interesov in pravic vseh delničarjev in čimprejšnje izplačilo povračil upravičencem iz naslova Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02, 55/03, 86/04, 60/06 in 33/07; v nadaljnjem besedilu: ZVVJTO). Republika Slovenija je v skladu s spremembami ZVVJTO 653.548 delnic oziroma 10% delnic prenesla na Slovensko odškodninsko družbo, d.d.

Predmet prodaje je 27,53% delež oziroma 1.799.000 delnic v neposredni lasti Republike Slovenije. Po prodaji bo Republika Slovenija ostala lastnica 1.633.870 delnic, kar predstavlja nekaj več kot 25% delež.

3. Nafta Lendava, d.o.o.

Družba Nafta Lendava je bila od leta 2002 do 2005 v prisilni poravnavi. Po uspešnem zaključku je družba finančno sanirana in pripravljena za prodajo, z namenom pridobitve strateškega lastnika, ki bo družbi omogočilo realizacijo investicijskih programov, ki jih v preteklosti zaradi finančnih težav ni bilo moč izvajati.

4. Peko, d.d.

Družba Peko, d.d., ki ima stoletno tradicijo pri proizvodnji modne obutve, je po večletni poslovni in finančni krizi uspešno zaključila sanacijo. Skladno s sprejeto strategijo vlade o umiku države iz gospodarstva menimo, da bi v primeru uspešne prodaje lahko prišlo do konsolidacije lastništva v rokah strateškega lastnika, kar bi konkretno za gospodarsko družbo pomenilo novo vzpodbudo in razvoj.

5. Snežnik, d.d.

Skladno s sprejeto strategijo vlade o umiku države iz gospodarstva menimo, da bi v primeru uspešne prodaje lahko prišlo do konsolidacije lastništva v rokah strateškega lastnika, kar bi konkretno za gospodarsko družbo pomenilo novo vzpodbudo in razvoj.

6. Inkos, d.o.o.

Skladno s sprejeto strategijo vlade o umiku države iz gospodarstva menimo, da bi v primeru uspešne prodaje lahko prišlo do konsolidacije lastništva v rokah strateškega lastnika, kar bi konkretno za gospodarsko družbo pomenilo novo vzpodbudo in razvoj.

7. Inles, d.d.

Vztrajanje pri lastništvu delnic družbe Inles nima pomena za Republiko Slovenijo. Predvideva se prenos na Slovensko odškodninsko družbo, d.d., saj gre za majhen delež, ki bi ga težko uspešno prodali.

8. Glin IPP, d.o.o.

Skladno s sprejeto strategijo vlade o umiku države iz gospodarstva menimo, da bi v primeru uspešne prodaje lahko prišlo do konsolidacije lastništva v rokah strateškega lastnika, kar bi konkretno za gospodarsko družbo pomenilo novo vzpodbudo in razvoj.

9. Podjetje za urejanje hudournikov, d.d.

Podjetje za urejanje hudournikov, d.d., ne opravlja več gospodarske javne službe s področja urejanja hudournikov saj so njene dejavnosti zlasti komercialne narave kot na primer: splošna gradbena dela, izolacijske dela, dajanje gradbenih strojev, raziskovalno vrtanje in sondiranje, prostorsko in krajinsko načrtovanje, ipd., kot izhaja iz statuta družbe. Skladno s sprejeto strategijo vlade o umiku države iz gospodarstva menimo, da bi v primeru uspešne prodaje lahko prišlo do konsolidacije lastništva v rokah strateškega lastnika, kar bi konkretno za gospodarsko družbo pomenilo novo vzpodbudo in razvoj.

10. in 11. CSS-IP, d.o.o., in Bodočnost, d.o.o.

Republika Slovenija je v obeh družbah za usposabljanje invalidov večinski lastnik. Skladno s sprejeto strategijo vlade o umiku države iz gospodarstva sta kapitalski naložbi uvrščeni v ta odlok, z namenom, da se ob primerno izkazanem interesu za nakup lahko odprodata.

12. TE Toplarna, d.o.o. Ljubljana

Družba Termoelektrarna Toplarna, d.o.o., Ljubljana, oskrbuje mesto Ljubljana z električno in toplotno energijo, ki je potrebna predvsem za tehnološke postopke v industriji in za ogrevanje poslovnih stanovanjskih stavb. Za zagotovitev varne in zanesljive proizvodnje ter prodaje energije po tržno zanimivih cenah in za zagotavljanje povečevanja tržnega deleža bodo potrebna vlaganja v nove tehnologije, kar bo lažje zagotoviti z enotnim lastništvom družbe na mestnem nivoju, zato se predlaga prodaja oziroma menjava celotnega poslovnega deleža Republike Slovenije.

13. Energetika Projekt, d.o.o.

Republika Slovenija ima v družbi Energetika projekt, d.o.o., 49,01% kapitalski delež, ki ga je pridobila iz sredstev donacije Sklada za svetovno okolje (Global Environment Facility – v nadaljnjem besedilu: GEF) za projekt "Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira".

Delež v družbi mora biti v skladu s pogoji Projekta GEF prodan najkasneje v roku 5 let, plačana kupnina pa mora biti najmanj 50% zneska vplačila. Za zagotovitev tega pogoja je bila ob podpisu Krovne pogodbe glede vplačila novega vložka in pridobitve novega poslovnega deleža v družbi Energetika projekt, d.o.o., podpisana tudi Pogodba o prodajni opciji s katero ima Republika Slovenija zagotovljeno prodajo kapitalskega deleža v roku 3 do 5 let od podpisa pogodbe, pri čemer je kupnina določena v višini 50% zneska vplačila, plačilo kupnine pa je zavarovano z bančno garancijo veljavno do 7. 6. 2009, ko se tudi izteče 5 letni rok za prodajo kapitalskega deleža v skladu s pogoji projekta GEF.

14. Javno komunalno podjetje
KOMUNALA KOČEVJE, d.o.o.

Republika Slovenija ima v družbi Komunala Kočevje, d.o.o., 45,97% kapitalski delež, ki ga je pridobila iz sredstev donacije Sklada za svetovno okolje (GEF) za projekt "Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira".

Delež v družbi mora biti v skladu s pogoji Projekta GEF prodan najkasneje v roku 5 let, plačana kupnina pa mora biti najmanj 50% zneska vplačila. Za zagotovitev tega pogoja je bila ob podpisu Krovne pogodbe glede vplačila novega vložka in pridobitve novega poslovnega deleža v družbi Komunala Kočevje, d.o.o., podpisana tudi Pogodba o prodajni opciji s katero ima Republika Slovenija zagotovljeno prodajo kapitalskega deleža v roku 3 do 5 let od podpisa pogodbe, pri čemer je kupnina določena v višini 50% zneska vplačila, plačilo kupnine pa je zavarovano s poroštvom Občine Kočevje. Rok za prodajo kapitalskega deleža v skladu s pogoji projekta GEF in veljavnost Pogodbe o prodajni opciji se izteče 9. 7. 2009.

15. do 18. RRA Mura, d.o.o., BSC, d.o.o.,
Regionalni center za razvoj, d.o.o., in RRA Celje

Če kapitalske naložbe Republike Slovenije ne bodo skladu z zakonom, ki ureja skladen regionalni razvoj prenesene na lokalne skupnosti, se bo v skladu s strategijo Vlade o umiku iz gospodarstva pričelo s prodajo le teh.

19. do 23. Mura VGP, d.d., Drava VGP, d.d.,
Hidrotehnik, d.d., VGP, d.d., Kranj in VGP, d.d.,
Novo mesto

Republika Slovenija ima v vseh teh vodnogospodarskih podjetjih manjšinski delež in s tem nima vpliva na poslovanje in odločanje, ki bi zagotavljal zaščito javnega interesa. Državna lastnina v podjetjih, ki izvajajo javne službe, je smiselna če tvori absolutno večino oziroma če gre za javno podjetje v 100% državni lasti. V primerih, ko se izvaja javne službe preko koncesijskih razmerij, pa načeloma samo lastništvo ni več v funkciji nadzora oziroma skrbi za javni interes. To ne pomeni, da bi se morala država nujno umakniti iz lastniške strukture teh podjetij, npr. če so ta podjetja dobičkonosna in preko kapitalskih pravic prinašajo dobiček. V vsakem primeru pa mora biti dana možnost Republiki Sloveniji, da ob ugodni tržni situaciji, proda svoj delež.

Preglednica B: Seznam posrednih naložb države za prodajo in drugo razpolaganje v letih 2008 in 2009, pri katerih kupnina ni prejemek proračuna

1. RSCM-Gradbeni materiali, d.o.o.

Družbo RSCM – Gradbeni materiali, d.o.o., je 1. 7. 1994 ustanovila družba Rudnik svinca in cinka Mežica, d.o.o., in sicer za proizvodnjo gradbenih materialov, ki se je začela izvajati v zgradbi separacije po prenehanju proizvodnje svinčevih in cinkovih koncentratov.

Temeljni cilji prodaje družbe RSCM – Gradbeni materiali, d.o.o., so:

1. zagotovitev razvoja tistih dejavnosti, ki na osnovi specifičnega znanja in rudniških objektov omogočajo varstvo in trženje kulturne in naravne dediščine;

2. zagotovitev obstoja in nadaljnjega razvoja družbe;

3. doseganje čim višje kupnine za pokrivanje obveznosti do zaposlenih v RSC Mežica v zapiranju, d.o.o., iz naslova premalo izplačanih plač od 1. 4. 1991 do 31. 3. 1993 in za pridobitev prejemkov proračuna.

Postopek prodaje je bil izveden z javnim razpisom z dne 29. 9. 2006. Komisija je izbrala najugodnejšega kupca in predlagala sklenitev pogodbe z njim. Vlada predloga pogodbe o prodaji še ni obravnavala.

Naložba ostaja vključena v odlok, če s kupcem pogodba o prodaji ne bi bila sklenjena in bi bilo treba javni razpis ponoviti.

2. Talum, d.d., Kidričevo

Javno podjetje Elektro Slovenija d.o.o., ki je v 100% državni lasti, ima 80% lastniški delež v družbi Talum, d.d., katerega glavna dejavnost je proizvodnja aluminija. Glavni proizvodni programi so gnetne in livarske zlitine, čisti aluminij za gnetenje, rondelice in izparilniki. Dejavnost družbe kaže, da je dejavnost družbe Talum, d.d., bistveno drugačna od dejavnosti večinskega lastnika. Predvidoma naj bi bila prodaja kapitalske naložbe v Talumu opravljena s prodajo strateškemu investitorju.

Prodaja sedmih hčerinskih družb družbe RTH in Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o. (zap. št. 3 do 9)

V Uradnem listu RS, št. 61/00 je bil objavljen Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Zakon je predvideval pridobivanje energetskega premoga do leta 2007 in postopno zapiranje rudnika do leta 2012. Dne 30. 6. 2004 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah navedenega zakona, ki je podaljšal pridobivanje energetskega premoga za dve leti, tj. do leta 2009 in postopno zapiranje za tri leta, tj. do leta 2015. Zato so prodaje hčerinskih družb eden od glavnih razlogov za pridobitev dodatnih finančnih sredstev za financiranje zapiralnih del rudnika. Ostali razlogi so: nujnost povezovanja s strateškimi partnerji; nujnost razvijanja novih proizvodov in storitev; izboljšanje poslovnih pokazateljev v okviru kompatibilne grupacije novih lastnikov; premajhen kapital, ki onemogoča normalno poslovanje in delovanje v tržnih pogojih gospodarjenja, zaradi česar je nujna dokapitalizacija s strani aktivnega zasebnega lastnika; tehnološka zastarelost opreme in nezmožnost investiranja in razvojna neperspektivnost pri vztrajanju na obstoječem stanju.

3. Fortuna - PIL, d.o.o., Trbovlje

Z dnem 1. 10. 2005 se je družba PIL, d.o.o., Zagorje, kot prevzeta družba, pripojila k družbi Fortuna, d.o.o., Trbovlje, katera je s sklepom Vlade z dne 27. 11. 1996 pridobila status invalidskega podjetja, v Fortuna – PIL, d.o.o., Trbovlje. Dejavnosti družbe so fizično varovanje, tehnično varovanje, čiščenje prostorov, pranje, likanje, kemično čiščenje, prevozi oseb in pošiljk, izdelava napisnih tabel, popravila zaščitnih sredstev in vzreja divjih zajcev. Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost storitev, hiter odziv na želje kupcev in zanesljivost. Družba ima licenci ZRSZV za fizično in tehnično varovanje, pooblastilo MO za izvajanje požarnega varstva in obrtno dovoljenje za izvajanje čiščenja in za polaganje kablov. Vizija družbe je povečevanje deleža storitev in izdelkov za kupce in naročnike, posodobitev podjetja z boljšo tehnološko opremljenostjo, zagotavljanje zadostnega števila delovnih mest, primernih za invalide, povezovanje s sorodnimi podjetji zaradi enotnega nastopanja na trgu in stalno usposabljanje na strokovnem področju.

4. Spekter, d.o.o., Trbovlje

Dejavnosti družbe Spekter, d.o.o., Trbovlje, so projektiranje, tehnično svetovanje ter upravljanje in poslovanje z nepremičninami. Njihova kakovost temelji na strokovnosti in izkušnjah zaposlenih, ustrezni organiziranosti in aktiviranju vseh potencialov pri realizaciji zadanih nalog, od lastnih do zunanjih strokovnjakov in znanstvenih subjektov. Glavnino naročnikov njihovih storitev predstavljajo najemniki in lastniki stanovanj in poslovnih prostorov. Vizija družbe je nadaljevanje z uvajanjem novih dejavnosti, vezanih na osnovno dejavnost.

5. Domex, d.o.o., Hrastnik

Dejavnosti družbe Domex, d.o.o., Hrastnik, so storitve upravljanja z lastnimi in tujimi stanovanji, vzdrževanje stanovanjskih objektov, trgovina z mešanim blagom, razdeljevanje hrane, pranje in čiščenje poslovnih ter stanovanjskih prostorov ter prevažanje in prodaja premoga. Vizija družbe je izvajanje celovite ponudbe na področju stanovanjske dejavnosti kot so izgradnja stanovanj, upravljanje z lastnimi in tujimi stanovanji in poslovnimi prostori, vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov, posredovanje v prometu z nepremičninami ter čiščenje stanovanjskih in poslovnih prostorov.

6. Rudar Senovo, d.o.o.

Dejavnosti družbe Rudar Senovo, d.o.o., so trgovanje z nepremičninami, dajanje lastnih nepremičnin v najem, posredovanje v prometu z nepremičninami, distribucija pare in tople vode, splošna gradbena dela, trgovina na drobno, fotokopiranje in drugo. Vizija družbe je na širitvi in krepitvi stanovanjskih dejavnosti, predvsem v ponudbi upravljanja, ogrevanja in vzdrževanja.

7. M & P, d.o.o., Trbovlje

Dejavnosti družbe M&P, d.o.o., Trbovlje, vključujejo trgovino na drobno in debelo, gostinske storitve, storitve turistične agencije, dejavnost pralnic in čistilnic ter dajanje nepremičnin v najem. Vizija družbe je v večjem angažiranju na področju turistične agencije in samskega doma.

8. Gratex, d.o.o.

Dejavnosti družbe Gratex, d.o.o., so pridobivanje in predelava dolomitskega agregata, kurivoprodaja, projektiranje in tehnično svetovanje (SVD in požarna varnost). Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost, strokovnost in tradicija, sodobna tehnologija pridobivanja peskov, končana razširitev separacijskega postrojenja iz 70 t/h na 110 t/h, končana investicija avtomatskega postrojenja za fino predelavo kamnitih agregatov (pod 1 mm), prodaja materiala vsem gradbenim podjetjem v regiji in pridobljeni certifikati ZAG za vse materiale, ki se prodajajo. Vizija družbe je posodabljanje opreme in strojev za pridobivanje kamnitih agregatov, pridobivanje dovoljenj in nakup zemljišč za nadaljnji razvoj kamnoloma ter nadaljevanje razvoja v finejših frakcijah peskov.

9. Toplarna Hrastnik, d.o.o.

Dejavnosti družbe Toplarna Hrastnik, d.o.o., so proizvodnja, distribucija in prodaja toplotne energije, proizvodnja električne energije, montaža ogrevalnih, vodovodnih, plinskih in elektro-instalacij ter dimnikarstvo. Vizija družbe je skrb za okolje in ponudba celotne energetske oskrbe v širši okolici, vzdrževanja in saniranja obstoječih energetskih naprav oziroma montaža novih, neodvisno od vira (daljinsko ogrevanje, plin ali ELKO). Njene reference in konkurenčne prednosti so daljinsko ogrevanje večine javnih, industrijskih in poslovnih objektov v občini Hrastnik, vgradnja kogeneracijskega postroja za (hkratno) pridobivanje toplotne in električne energije, pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom in dimom v občini Hrastnik, izvedba plinskih instalacij in centralnega ogrevanja v stanovanjskih blokih v občini Hrastnik, izvedba vseh strojnih instalacij – ogrevanje, plinovod, vodovod, prezračevanje v stanovanjskem objektu Slape v Ljubljani, trgovini SPAR v Hrastniku ter v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku.