Številka: Up-3564/07-9

Datum: 6. 12. 2007

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Odvetniške zbornice Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa Miha Kozinc, na seji 6. decembra 2007

1. Sklep Vrhovnega sodišča št. II Uv 17/2007 z dne 16. 11. 2007 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
2. Do odločitve Vrhovnega sodišča se zadrži izvedba volitev predstavnika samostojnih poklicev v Državni svet.

1. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo pritožnice zoper odločbo Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK), s katero je ta odločila o seznamu izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta - predstavnika samostojnih poklicev. Zavzelo je stališče, da iz 105. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - v nadaljevanju ZVDZ), ki se glede na 10. člen Zakona o volitvah v Državni svet (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - v nadaljevanju ZDSve) uporablja tudi za volitve v Državni svet, izhaja, da odločbo DVK, s katero je lista kandidatov (v tem primeru predstavnikov v volilno telo) potrjena, lahko izpodbija le tisti, o čigar pravici je bilo odločeno. Zato po stališču Vrhovnega sodišča Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju OZS) kot ena od poklicnih organizacij, čeprav meni, da je potrditev seznama predstavnikov v volilno telo nezakonita, ni upravičena vložiti pritožbe, saj z odločbo DVK ni bilo odločeno o njeni pravici.
2. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 2., 25. in 44. člena Ustave. Navaja, da je stališče Vrhovnega sodišča, po katerem je članstvo v Inženirski zbornici Slovenije podlaga in pogoj za opravljanje samostojnega poklica njenih članov in zato podlaga za določitev števila predstavnikov v volilnem telesu, materialnopravno napačno in da krši njeno pravico iz 44. člena Ustave. Takšno stališče, na katerem temelji tudi odločba DVK, naj bi odstopalo od ustaljene prakse Ustavnega sodišča, zaradi česar naj bi bil kršen 2. člen Ustave. Kršitev pravice iz 25. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da bi moralo Vrhovno sodišče njeno pritožbo obravnavati po vsebini, saj naj bi odločba DVK posegla v njen pravni položaj, drugega pravnega sredstva pa naj pritožnica ne bi imela.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-3564/07 z dne 21. 11. 2007 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo in odločil, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvedba volitev predstavnika samostojnih poklicev v Državni svet.

4. Pritožnica izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki temelji na stališču, da v skladu s 105. členom ZVDZ OZS kot ena od poklicnih organizacij ni upravičena vložiti pritožbe zoper odločbo DVK, s katero je lista elektorjev potrjena, saj z odločbo DVK ni bilo odločeno o njeni pravici. Zato predmet presoje v okviru obravnavane ustavne pritožbe ne morejo biti pritožničini očitki, ki se nanašajo na stališče Vrhovnega sodišča iz sodbe št. II Uv 12/2007 z dne 4. 11. 2007, po katerem je članstvo v Inženirski zbornici Slovenije podlaga in pogoj za opravljanje samostojnega poklica njenih članov. Ustavno sodišče zato izpodbijanega sklepa ni presojalo z vidika kršitev 2. in 44. člena Ustave, ki ju pritožnica uveljavlja v zvezi s stališčem iz sodbe Vrhovnega sodišča št. II Uv 12/2007, temveč je moralo v nadaljevanju preizkusiti le njen očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
5. Člen 96 Ustave določa, da je Državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. To pomeni, da ni splošen predstavniški organ, ker ne zastopa interesov vseh državljanov kot Državni zbor, temveč le interese prej navedenih skupin. Zato se člani Državnega sveta ne volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice, ki jo zagotavlja prvi odstavek 43. člena Ustave, temveč na podlagi posebne (aktivne in pasivne) volilne pravice, ki uživa sodno varstvo v okviru 44. člena Ustave. Položaj in struktura Državnega sveta narekujeta tudi ustrezen volilni sistem, ki je različen od volilnega sistema za Državni zbor. Zato je način volitev v Državni svet urejen s posebnim zakonom (ZDSve), ki pa v 10. členu določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe ZVDZ. Ker ZDSve ne vsebuje posebnih določb o varstvu volilne pravice, je treba glede teh vprašanj primerno (ob upoštevanju načina volitev v Državni svet) uporabljati določbe ZVDZ.
6. Varstvo volilne pravice v postopku kandidiranja je urejeno v 103., 104. in 105. členu ZVDZ. Prvi odstavek 105. člena ZVDZ določa, da se zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije, s katero je odločeno o ugovoru zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ter zoper odločbo DVK, s katero je razveljavljena ali spremenjena odločba volilne komisije volilne enote, ki je bila izdana v postopku potrjevanja list kandidatov, lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore. Samo na podlagi te določbe bi bilo mogoče sklepati, da je pritožba na sodišče dopustna le zoper odločbo DVK o zavrnitvi seznama predstavnikov v volilno telo določene poklicne organizacije. Vendar pa takšna razlaga ne upošteva dejstva, da seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo potrjuje izključno DVK, ne pa tudi volilna komisija volilne enote. Zato je treba v primeru, ko gre za volitve v Državni svet, dopustnost pravnega sredstva iz 105. člen ZVDZ razlagati ob upoštevanju prvega odstavka 103. člena istega zakona. Ta določa, da ima zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja vsak kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote. Tudi postopek potrjevanja seznama predstavnikov v volilno telo je del postopka kandidiranja. Ker pa o potrditvi seznama predstavnikov v volilno telo odloča samo DVK, zoper takšno odločitev ni mogoč ugovor na instančni organ. Zaradi varstva pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je treba zato v postopku volitev v Državni svet 103. in 105. člena ZVDZ razlagati tako, da navedeni določbi zagotavljata tudi pritožbo zoper odločitve DVK o (ne)potrditvi seznama predstavnikov v volilno telo.
7. Iz prvega odstavka 103. člena ZVDZ v zvezi z 10. členom ZDSve izhaja, da lahko vloži pritožbo zoper odločitev DVK o določitvi števila predstavnikov v volilno telo vsaka poklicna organizacija, katere predstavniki sestavljajo isto volilno telo. Nadaljnje vprašanje pa je, ali lahko vloži pritožbo le zoper odločitev DVK, s katero se odloča o številu njenih predstavnikov, ali tudi zoper odločbe, s katerimi je določeno število predstavnikov drugih poklicnih organizacij, pa vsi skupaj tvorijo isto volilno telo in imajo v Državnem svetu enega skupnega člana.
8. Vrhovno sodišče je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da v skladu s 105. členom ZVDZ OZS kot ena od poklicnih organizacij ni upravičena vložiti pritožbe zoper dopolnilno odločbo DVK, s katero je lista predstavnikov v volilno telo druge poklicne organizacije potrjena, saj z odločbo DVK ni bilo odločeno o njeni pravici. Zato je pritožbo zavrglo. Pritožnica zatrjuje, da ji je s tem kršilo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj odločitev DVK o številu predstavnikov ene poklicne organizacije vpliva na položaj drugih poklicnih organizacij, ki imajo predstavnike v istem volilnem telesu.
9. ZVDZ v četrtem odstavku 105. člena določa, da sodišče odloča o pritožbi ob primerni uporabi določb zakona o upravnem sporu. Glede na posebnosti volilnih postopkov so pravna sredstva, ki so na voljo v postopkih varstva volilne pravice, omejena. Pri postopkih varstva volilne pravice za izvolitev članov Državnega sveta je treba upoštevati tudi naravo posrednih volitev, ki se izvajajo prek volilnih teles, sestavljenih iz predstavnikov posameznih interesnih (poklicnih) organizacij. Prav od sestave teh volilnih teles je praviloma odvisno, kandidat katere poklicne organizacije oziroma lokalne skupnosti bo izvoljen za člana Državnega sveta. Zato mora Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ugotoviti, ali je Vrhovno sodišče z izpodbijanim stališčem prekomerno zožilo možnost uveljavljanja že sicer omejenih pravnih sredstev v postopku varstva volilne pravice.
10. Odločitev DVK o številu predstavnikov ene poklicne organizacije vpliva na položaj drugih poklicnih organizacij, katerih predstavniki tvorijo isto volilno telo, saj je od števila predstavnikov posameznih poklicnih organizacij odvisno, kateri od njihovih kandidatov bo izvoljen za člana Državnega sveta. V obravnavanem primeru je DVK z dopolnilno odločbo, ki jo je pritožnica izpodbijala s pritožbo pred Vrhovnim sodiščem, odločila, da se v seznam izvoljenih predstavnikov Inženirske zbornice Slovenije v volilno telo za volitve člana Državnega sveta kot predstavnika samostojnih poklicev vpiše 57 predstavnikov, medtem ko naj bi imela po prvi odločitvi DVK Inženirska zbornica v tem volilnem telesu le enega predstavnika. To pomeni, da se je s spremenjeno odločitvijo DVK položaj pritožnice v tem volilnem telesu med postopkom kandidiranja bistveno spremenil oziroma da je DVK z odločbo, ki jo je pritožnica izpodbijala s pritožbo pred Vrhovnim sodiščem, odločala tudi o njenem položaju v volilnem telesu in o njeni možnosti (pravici), da doseže izvolitev tistega kandidata, za katerega meni, da bo v največji meri zastopal njene interese. Ker torej takšna odločitev DVK bistveno vpliva na pritožničin pravni položaj, bi moralo Vrhovno sodišče šteti, da je pritožbo vložila upravičena oseba in jo obravnavati po vsebini. To velja še toliko bolj, ker gre za volilni spor, katerega bistvo je, da se čim hitreje vsestransko razreši oziroma da se sproti odpravijo dvomi o morebitnih nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na izid volitev. Cilj vsakih volitev je namreč hitro in zakonito oblikovanje telesa, ki se voli in ki mora biti konstituirano v čim krajšem času po izvedenih volitvah, da se zagotovi učinkovito izvrševanje njegovih pristojnosti. Izpodbijano stališče Vrhovnega sodišča, ki pritožnici odvzema pravico do pravnega sredstva, pa odlaga možnost odprave zatrjevanih nepravilnosti šele na postopek s pravnimi sredstvi po izvedenih volitvah (49. in 50. člen ZDSve), kar bi lahko privedlo do nepotrditve mandatov in sporov v zvezi s tem ter v skrajnem primeru do ponovnih volitev.
11. Glede na navedeno je bila pritožnici z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, posledično pa tudi pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. V novem odločanju bo moralo Vrhovno sodišče pritožničino pritožbo obravnavati po vsebini, pri svoji odločitvi pa bo moralo upoštevati tudi stališča, ki jih je Ustavno sodišče sprejelo v sklepu št. Up-689/02 z dne 25. 11. 2005.
12. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-3564/07 z dne 21. 11. 2007 zadržalo izvedbo volitev predstavnika samostojnih poklicev v Državni svet. Ker je Ustavno sodišče v obravnavanem primeru izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje, je kot način izvršitve (drugi odstavek 40. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 - ur. p. b. - v nadaljevanju ZUstS) odločilo tudi, da se do končne odločitve Vrhovnega sodišča podaljša zadržanje izvedbe teh volitev. O načinu njihove izvedbe bo odločilo Vrhovno sodišče.

13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta Klampfer in mag. Miroslav Mozetič. Odločbo je sprejelo soglasno.