Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (Zvis UPB 2, Uradni list RS, št. 100/04) in skladno z določili Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice«, (Uradni list RS, št. 106/06) ter določili Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice« (Uradni list RS, št. 87/07) ter na podlagi 110. člena Statuta Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice (Uradni list RS, št. 122/06), je senat samostojnega visokošolskega zavoda »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice« po predhodnem soglasju ustanovitelja, na svoji redni seji dne 26. 11. 2007 sprejel

Spremeni se prvi odstavek 1. člena Statuta, tako da sedaj glasi:
»Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, katere ustanovitelj je Občina Jesenice, je samostojni visokošolski zavod, ki opravlja v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela, študijsko, znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnosti s področja zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja.«

Spremeni se 5. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»VŠZNJ je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju študijske, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:
– oblikuje strategijo svojega razvoja,
– določa pravila svoje organizacije in delovanja,
– oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,
– sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
– izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,
– odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,
– odloča o oblikah študijske, znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,
– odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,
– upravlja s premoženjem v skladu z določili odloka.«

Spremeni se 6. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Dejavnost VŠZNJ obsega dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje v skladu z akreditiranimi študijskimi programi šole. Poleg tega šola izvaja dejavnost strokovnega izobraževanja, znanstveno raziskovanje, razvojno delo in svetovalno dejavnost na področju zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja. Dejavnosti so:
– izvajanje programov za visokošolski študij za doseganje naziva diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik in izvajanje drugih študijskih programov, za katere verz pridobi akreditacijo sveta za visoko šolstvo pri mvzt,
– znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost,
– podiplomsko izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje raziskovalcev, mentorjev v učnih bazah, vodstvenih delavcev in delavcev v zdravstvu in zdravstveni negi,
– ekspertno svetovanje,
– organizacija strokovnih srečanj,
– informacijska in dokumentacijska dejavnost,
– založniška dejavnost,
– druge dejavnosti, ki povezujejo izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju izobraževanja.«

Spremeni se 8. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Za izvajanje svojih študijskih programov se VŠZNJ neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi doma in v tujini, visokimi šolami in univerzami iz področja študijskih programov VŠZNJ ter visokimi šolami in univerzami doma in v mednarodnem okviru.
VŠZNJ lahko ustanovi dislocirane enote, kjer izvaja dodiplomske in podiplomske akreditirane študijske programe.
Za vključitev teh institucij v študijske programe šole in drugih dejavnosti šole in uporabo njihovih kapacitet se sklenejo posebni dogovori o katerih razpravlja senat in jih potrdi upravni odbor.«

Spremeni se 9. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»V okviru VŠZNJ se oblikujejo organizacijske enote. VŠZNJ ima lahko podenote organizacijskih enot, projektne in raziskovalne skupine, ki jih natančneje opredeljuje pravilnik o organizaciji šole.
Senat VŠZNJ lahko organizacijsko enoto, podenoto, projektno in raziskovalno skupino (v nadaljevanju: skupina) ustanovi ali ustanovljeno enoto/podenota, skupino spremeni, ali pa sklene, da organizacijska enota/podenota, skupina preneha delovati. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote, katere dejavnost je neposredno vezana na študijsko in znanstveno-raziskovalno dejavnost VŠZNJ je potrebna večina glasov navzočih članov Senata VŠZNJ.
Organizacijske enote, podenote in skupine niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.«

Spremeni se 10. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Organizacijske enote se organizirajo tako, da omogočajo učinkovito izvajanje študijskih programov, drugih dejavnosti VŠZNJ in projektov VŠZNJ. Organizacijske enote se ustanovijo z namenom hitrega prilagajanje razvojnim zahtevam.
Organizacijske enote VŠZNJ so:
– oddelki,
– katedre,
– inštituti,
– tajništvo-dekanat,
– knjižnica,
– centri.«

Spremeni se 11. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Organizacijske podenote se organizirajo na delovni ravni za večjo učinkovitost izvajanja nalog.«

Spremeni se 12. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Vodstvo VŠZNJ sestavljajo dekan, prodekani, predstojniki oddelkov in glavni tajnik VŠZNJ.
Posvetovalni organ dekana je kolegij. Kolegij vodi dekan in je sestavljen iz vodstva, predstojnikov inštitutov, predstojnikov kateder, vodje knjižnice in predstojnikov centrov.«

Spremeni se 14. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Naloge oddelkov so zlasti:
– Izvajanje pedagoškega procesa akreditiranih študijskih programov
– Priprava novih študijskih programov oddelka
– Spremljanje kakovosti izvajanja akreditiranih študijskih programov
– Usklajevanje predlogov kateder
– Predlaganje izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev na oddelku za kakovostno izvedbo obstoječih programov in razvoj novih programov
– Pripravljanje letnih delovnih planov s svojega področja
– Priprava letnega poročila o delovanju oddelka
– Izvajanje drugih nalog v zvezi z izvedbo študijskega procesa.
Glavna naloga oddelka je skrb za snovanje, usklajevanje, kakovostno izvajanje in evalvacijo posameznega študijskega programa samostojnega Visokošolskega zavoda.
VŠZNJ ima naslednje oddelke:
– Oddelek za dodiplomski študij
– Oddelek za podiplomski študij.«

Spremeni se 15. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Oddelek vodi predstojnik, ki ga imenuje dekan na svoj predlog ali na predlog članov oddelka.
Mandatna doba predstojnika oddelka je praviloma dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja. Predstojnika oddelka lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
Predstojnik oddelka skrbi za realizacijo nalog oddelka in je za delo odgovoren dekanu.
Delo oddelkov usklajuje dekan, v njegovi odsotnosti pa eden od prodekanov.«

Spremeni se 16. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Senat VŠZNJ lahko ustanovi nove oddelke ali ukine delovanje obstoječih oddelkov ali ustanovljen oddelek spremeni. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev oddelka je potrebna večina glasov navzočih članov senata VŠZNJ.
Sklep o ustanovitvi novega oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda na predlog dekana z večino glasov vseh članov. Razlog za ustanovitev novega oddelka je uvedba novega visokošolskega študijskega programa.
Sklep o ukinitvi oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda z 2/3 večino vseh članov.
Če se visokošolski strokovni študijski program ne izvaja več, se oddelek ukine s sklepom, ki ga sprejme senat z navadno večino vseh članov senata.«

Spremeni se 18. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Visokošolski zavod VŠZNJ ima za izvedbo dodiplomskega študijskega programa naslednje katedre:
– katedra za zdravstveno nego
– katedra za temeljne vede
– katedra za družboslovne vede.«

Spremeni se 24. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga imenuje Senat VŠZNJ na predlog dekana VŠZNJ za dobo dveh let. Za svoje delo je odgovoren dekanu. Predstojnik inštituta je lahko ponovno imenovan. Delo inštitutov usklajuje prodekan za raziskovanje.
Predstojnika inštituta lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
S sklepom o ustanovitvi inštituta se določi namen njegove ustanovitve. Inštitut ukine senat z navadno večino, na predlog dekana, če ugotovi, da ni več pogojev za delo inštituta.«

Spremeni se 25. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Tajništvo-dekanat izvaja upravno-administrativne, finančno-gospodarske in strokovno-tehnične naloge. V okviru tajništva-dekanata delujejo referat za kadrovske zadeve in habilitacije, referat za študijske in študentske zadeve, referat za računovodsko finančne zadeve ter referat za vzdrževanje in investicije.
Tajništvo-dekanat vodi glavni tajnik šole, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje dekan. Podrobnejša delitev dela, pristojnost in odgovornost delavcev tajništva je določena v sistemizaciji delovnih mest visokošolskega zavoda. Naloge glavnega tajnika šole so predvsem:
– vodenje in koordiniranje dela služb v okviru tajništva
– vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda
– spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda.«

Spremeni se 26. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»VŠZNJ ima strokovno knjižnico, ki opravlja knjižnično dejavnost za potrebe pedagoškega in raziskovalnega dela šole. Knjižnica je namenjena visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem in sodelavcem, študentom ter drugim uporabnikom.
V tem okviru ima sledeče naloge:
– pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo za študij in strokovno delo za področje izobraževanja in raziskovanja, ki se izvaja na šoli;
– pridobiva, posreduje in omogoča dostop do bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, potrebnih za delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev šole;
– uvaja študente v iskanje informacij in knjižničnega gradiva potrebnega za študijski proces;
– sodeluje pri koordinaciji nabave revij;
– izdeluje bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev šole;
– spremlja novosti na področju založniške dejavnosti doma in v tujini in jih posreduje dekanu šole;
– izvaja medknjižnično izmenjavo gradiva z ostalimi knjižnicami;
– opravlja še druga dela, ki so opredeljena v zakonu o knjižničarstvu oziroma poslovanju knjižnic.
Delo knjižnice vodi in koordinira vodja knjižnice.«

Spremeni se 27. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Projektne in raziskovalne skupine
Kot projekt se šteje raziskovalno-razvojna in svetovalna dejavnost, ki je opredeljena s pogodbo med projektnimi partnerji in traja pogodbeno določen čas.
Za večjo učinkovitost izvajanja nalog se v okviru visokošolskega zavoda oblikujejo projektne skupine. Za področje izvajanja znanstveno raziskovalnih projektov se imenujejo raziskovalne skupine.
Projektna skupina združuje izvajalce posameznega projekta Visokošolskega zavoda. V raziskovalno skupino so vključeni raziskovalci, ki izpolnjujejo pogoje javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
V projekt so umeščeni študentje za izvajanje svojih seminarskih nalog in diplomskih nalog.
Projektne in raziskovalne skupine vodijo vodje, ki jih imenuje dekan.
Mandatna doba vodje projekta je praviloma enaka času trajanja projekta, kot je sklenjeno po pogodbi o pridobitvi projekta.«

Spremeni se 28. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima visokošolskega zavoda upravo.
Upravo visokošolskega zavoda šole sestavljajo dekan, dva prodekana in glavni tajnik visokošolskega zavoda.
Prodekana sta:
– prodekan za izobraževanje;
– prodekan za raziskovanje.
VŠZNJ ima lahko tudi druge prodekane. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata VŠZNJ dekan VŠZNJ s sklepom.
Prodekane imenuje dekan VŠZNJ iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na VŠZNJ za dobo dveh let, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata VŠZNJ. Prodekani so lahko ponovno imenovani. Senat ga lahko razreši s sklepom, ki je bil sprejet z 2/3 večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga dekana.
Z izvolitvijo novega dekana VŠZNJ in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.«

Spremeni se 31. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Prodekan za raziskovanje je odgovoren za sistemsko ureditev raziskovalnega dela in mednarodnega sodelovanja VŠZNJ. Pri tem skrbi za:
– pripravo načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;
– organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;
– organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja šole;
– daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;
– daje dekanu predloge v zvezi z odsotnostjo znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih sodelavcev;
– spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;
– predlaga znanstvene in strokovne konference;
– sodeluje pri delu organov VŠZNJ v okviru svoje pristojnosti;
– po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;
– opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠZNJ.«

Spremeni se 35. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Senat je najvišji strokovni organ visokošolskega zavoda, ki ga izvoli akademski zbor.
Senat sestavljajo visokošolski učitelji, ki so v visokošolskem zavodu v delovnem razmerju, tako, da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih šola izvaja svoje študijske programe. Člane senata izvoli akademski zbor. Dekan in prodekani so člani senata po funkciji. Študentje imajo v senatu najmanj petino članov.
Predstavnike študentov imenuje študentski svet. Način volitev članov senata iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme študentski svet.
Mandatna doba članov senata je štiri leta, predstavnikov študentov pa eno leto, brez omejitve za ponovno imenovanje.
Senat visokošolskega zavoda ima petnajst članov. Dekan, prodekan za izobraževanje in prodekan za raziskovanje so člani senata po svoji funkciji. Devet članov senata iz vrst visokošolskih učiteljev šole je v naslednji sestavi:
– pet visokošolski učitelji iz področja zdravstvena nega,
– trije visokošolska učitelja iz področja temeljne vede in
– en visokošolski učitelji iz področja družbene vede.
Člani senata iz vrst študentov so trije.
Kandidate za člane senata predlagajo katedre VŠZNJ. Vsaka katedra predlaga kandidata, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za člana senata, izmed visokošolskih učiteljev. Člane senata izvoli akademski zbor tako, da so enakopravno zastopana vsa strokovna področja v študijskih programih, ki jih izvaja VŠZNJ.
Način izvolitev opredeli senat s sklepom ob pričetku kandidacijskega postopka.
Člana senata iz vrst študentov izvoli študentski svet VŠZNJ.
Seje senata sklicuje in vodi dekan, ki je član senata po položaju. V njegovi odsotnosti vodi seje prodekan za izobraževanje.«

Spremeni se 40. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Komisijo za študijske zadeve sestavljajo:
– predsednik: prodekan za izobraževanje
– trije visokošolski učitelji
– en predstavnik študentov.
Komisija za študijske zadeve ima pet članov. Mandatna doba traja dve leti.
Komisija za študijske zadeve razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja pedagoškega dela ter pravic in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz zakona in študijskih programov visokošolskega zavoda in predlaga senatu visokošolskega zavoda sprejem ustreznih sklepov.
Komisija za študijske zadeve obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, t.j. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov. Pri delu komisije sodeluje vodja referata za študijske in študentske zadeve.«

Spremeni se 41. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Komisija za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno dejavnost ima pet članov in jo sestavljajo:
– predsednik: prodekan za raziskovanje
– trije visokošolski učitelji, ki imajo šifro raziskovalca
– en predstavnik študentov.
Mandatna doba je dve leti.
Komisija za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno dejavnost razpravlja in sklepa na področju znanstveno-raziskovalnega dela in mednarodnega sodelovanja, ki je povezano z delom na visokošolskem zavodu, v skladu z zakonom ter predlaga senatu visokošolskega zavoda sprejem ustreznih sklepov.
Komisija obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, t.j. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov.«

Spremeni se 42. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo trije člani, ki jih predlaga dekan izmed visokošolskih učiteljev. Eden od članov komisije mora biti član senata VŠZNJ in je predsednik komisije.
Mandatna doba traja dve leti.
Komisija za izvolitve v nazive razpravlja in sklepa na področju habilitacijskih zadev in zagotavlja enotno uporabo meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter predlaga senatu visokošolskega zavoda sprejem ustreznih sklepov.
Komisija za izvolitve razpravlja in sklepa o razvrščanju v nazive visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev, nazive znanstvenih delavcev, strokovno raziskovalne in razvojne nazive v skladu z obstoječo zakonodajo ter predlaga senatu visokošolskega zavoda sprejem ustreznih sklepov.
Komisija za izvolitve v nazive obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah, če so prisotni vsi člani. Pri delu komisije sodeluje referat za kadrovske in habilitacijske zadeve.«

Spremeni se šesta alineja 50. člena Statuta, tako da se črta besedna zveza »v javnem zavodu« in se nadomesti z »v VŠZNJ«.

Dopolni se 57. člen Statuta, tako da se doda nova šestnajsta alineja, ki glasi:
– »razpisuje volitve v organe šole.«

Spremeni se prva alineja 60. člena Statuta, tako da se glasi »iz razlogov določenih v predpisih za njegovo področje delovanja«.
Spremeni se četrta alineja 60. člena Statuta, tako da se glasi »če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči visokošolskemu zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti VŠZNJ«.

Spremeni se 63. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Pedagoška dejavnost na visokošolskem zavodu se izvaja izvajanje akreditiranih študijskih programov dodiplomske prve stopnje za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in izvajanje akreditiranih študijskih podiplomskih programov kot so izobraževanje za listino, specializacije in magisteriji specialnosti, doktorati specialnosti ter v drugih oblikah vseživljenskega učenja in izobraževanja, ki ne pomenijo pridobitev stopnje izobrazbe. Programi za pridobitev stopnje izobrazbe se izvajajo, ko so akreditirani na Svetu RS za visoko šolstvo.«

Spremeni se 66. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti visokošolskega zavoda, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja z zmanjšano osebno navzočnostjo študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost.
V primeru, ko se izvaja program študija kot izredni študij, je šola dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, seminarje, klinične vaje in klinično prakso ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom in v skladu z zakonom.«

Spremeni se 67. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Neposredna pedagoška obveznost (predavanja, seminarji, klinične vaje in klinična praksa) se izvede v zmanjšanem obsegu, vendar ne manj, kot v 50% rednega programa. Senat za vsako študijsko leto določi delež ur izvedbe izrednega programa, vendar nikoli manj kot v 50% ur rednega programa.
Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega dela, velja to tudi za izredni študij iste smeri.
Študent izrednega dodiplomskega študija, se lahko pod pogoji, ki jih predpiše šola s pravili, prepiše iz izrednega na redni študij. Študent rednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše VŠZNJ, prepiše iz rednega na izredni študij.«

Spremeni se prvi odstavek 74. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra. Organizirane oblike izobraževanja (predavanja, konzultacije, seminarji) potekajo od 1. oktobra do 30. junija.«

Spremeni se 75. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»V dodiplomski študij za pridobitev strokovnega naziva se lahko vključi, kdor je uspešno končal srednješolski študij in izpolnjuje druge pogoje, določene s študijskim programom dodiplomskega študija.
V prvi letnik Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice se lahko po 38. členu Zakona o visokem šolstvu vpiše kdor:
– je opravil zaključni izpit po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
– je opravil maturo ali poklicno maturo in
– je pred 1. 6. 1995 opravil zaključni izpit¸ po štiriletnem srednješolskem programu.
Vsi kandidati, razen kandidatov z opravljenim zaključnim izpitom ali poklicno maturo v programu tehnik/tehnica zdravstvene nege, morajo pred začetkom rednih predavanj opraviti 100 ur pripravljalnega (propedevtičnega) programa iz vsebin predmeta zdravstvena nega.
Če se sprejme sklep o omejitvi vpisa, so kandidati izbrani glede na:

– splošni uspeh pri zaključnem izpitu,
maturi oziroma poklicni maturi          60% točk
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku     40% točk.

Izbrani kandidati morajo predložiti potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika, ki ga izda dispanzer medicine dela, prometa in športa.«

Spremeni se 78. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Znanstveno-raziskovalno delo je organizirano v okviru inštitutov in na projektni osnovi v okviru raziskovalnih skupin in je temelj za kakovostno izvajanje študijskih programov visokošolskega zavoda in razvoj novih programov. Izvaja se v povezavi z drugimi institucijami.
Visokošolski zavod razvija in povezuje uporabne raziskave ter se z njimi neposredno vključuje v razvojne projekte na svojem strokovnem področju. Na področjih svoje ekspertize opravlja tudi svetovalno delo.
Znanstveno-raziskovalno delo poteka v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter z izhodišči, ki jih sprejme senat visokošolskega zavoda.
Raziskovalna in razvojna dejavnost je vodena stroškovno ločeno od ostalih dejavnosti visokošolskega zavoda.«

Spremeni se 79. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Zaposleni na VŠZNJ so:
– visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci;
– znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci;
– nepedagoški delavci: delavci tajništva-dekanata, referatov, knjižnice, centrov, idr.«

Spremeni se tretji odstavek 80. člena Statuta, tako da sedaj glasi:
»Visokošolske učitelje: redne profesorje, izredne profesorje, docente, lektorje, višje predavatelje, predavatelje in znanstvene delavce: znanstvene sodelavce, višje znanstvene sodelavce in znanstvene svetnike se voli za pet let. Pred prvo izvolitvijo v naziv ali pred izvolitvijo v višji naziv si mora senat VŠZNJ pridobiti soglasje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.«

Spremeni se prvi odstavek 81. člena Statuta, tako da sedaj glasi:
»Študijski program lahko kot nosilci predmetov izvajajo samo visokošolski učitelji, ki imajo naziv:
– predavatelj
– višji predavatelj
– docent
– izredni profesor
– redni profesor.
Pogoj za opravljanje dela na študijskem programu je izvolitev v naziv. Merila in postopke za izvolitve v naziv sprejme senat VŠZNJ. Senat sprejme tudi navodila za izvajanje meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev VŠZNJ in poslovnik habilitacijske komisije.«

Črta se 89. člen Statuta in se preštevilčijo členi od obstoječe št. 90 do št. 111.

Spremeni se 99. člena Statuta, sedaj 98. člen, tako da se sedaj glasi:
»Visokošolski zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige. Visokošolski zavod je dolžan ustanovitelju predložiti strateški načrt dela za obdobje petih let ter letni program dela. Letni progam dela mora visokošolski zavod predložiti ustanovitelju letno najkasneje do 1.9. za prihodnje koledarsko leto.«

Spremeni se prej 101. člen, sedaj 100. člena Statuta, tako da sedaj glasi:
»Ustanovitelj ima v razmerju do VŠZNJ naslednje pravice:
– spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi visokošolski zavod z letnimi programi in finančnimi načrti,
– daje soglasje k programu dela in k finančnemu načrtu,
– spremlja skladnost porabe sredstev visokošolskega zavoda z letnim programom in finančnim načrtom,
– daje soglasje k aktu o sistemizaciji visokošolskega zavoda,
– do obveščenosti o celotnem postopku izvolitve dekana pred dokončno izvolitvijo,
– daje soglasje k statutu, vendar lahko soglasje odreče samo v primeru, če statut ni v skladu z ustanovitvenim aktom in z zakonodajo, ki ureja delovanje VŠZNJ,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.«

Spremeni se prej 105. člen, sedaj 104. člen statuta, tako da se glasi:
»Visokošolski zavod ima za opravljanje upravno-administrativnih, finančno gospodarskih in strokovno-tehničnih nalog pri izvajanju programa visokošolskega zavoda tajništvo-dekanat, ki ga vodi glavni tajnik visokošolskega zavoda.
Dekanat – tajništvo pripravlja gradiva za delovanje organov visokošolskega zavoda, zagotavlja vodenje evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih, študijskih itn.), koordinira kreditni sistem, organizira uporabo prostorov in opreme visokošolskega zavoda in njenih partnerjev, podpira mednarodno sodelovanje, zagotavlja informacijske osnove za postopke evalvacije študijske, izobraževalne, znanstveno-raziskovalne ter razvojne dejavnosti šole in opravlja druge naloge v interesu šole.«
Črta se zadnji odstavek prej 105. sedaj 104. člena Statuta.

Spremeni se prej 109. sedaj 108. člen Statuta, tako da sedaj glasi:
»Visokošolski zavod je dolžan sprejeti akte določene s tem statutom v roku enega leta po sprejemu statuta.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko visokošolski zavod sprejme akte navedene v 3., 9., 30. 72. in 83. členu statuta in druge akte, po poteku roka določenega v prvem odstavku tega člena, vendar skladno z zahtevami zakonodaje in potrebami delovnega procesa.«

Spremembe in dopolnitve statuta Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.