Na podlagi 5., 6., 12.,13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO1 in 126/03 – ZVPOPKD), 10. in 18. člena Statuta Občine Logatec (LN, št. 5/99) je Občinski svet Občine Logatec na 12. redni seji dne 13. 12. 2007 sprejel

(1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasita enoti dediščine:
– Kalce pri Logatcu – Rimski obrambni stolp na Lanišču (EŠD 9243),
– Kalce pri Logatcu – Zaporni zid Lanišče (EŠD 9345).
(2) Enoti dediščine imata zaradi svojega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena ter poudarjenih krajinskih vrednot izjemen pomen za Občino Logatec, zato se ju razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Poznoantični zaporni zid z rekonstruiranim stolpom, štiristrano stražno postajo, sodi med pomembnejša arheološka najdišča na območju Občine Logatec. Enoti sta del rimskega obrambnega sistema imenovanega Claustra Alpium Iuliarum, ki je kot obrambna linija varoval najbolj izpostavljene naravne dostope v Italijo in predstavlja najobsežnejšo antično gradbeno dediščino pri nas.

(1) Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi št. 76/1–del, 77, 78, 79, 80, 81, 82–del, 83–del, 220/1, 219/1, 218/1–del, 217–del, 216–del, 215/1–del, 214/1–del, 213–del, 212–del, 211–del, 3010–del in 3012/1–del, vse k.o. Hrušica.
(2) Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:2880. Strokovne zasnove, hranijo:
– Občina Logatec;
– Ministrstvo za kulturo;
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(3) Vplivno območje spomenika je identično z območjem spomenika.

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda;
– podrejanje vsake rabe in posegov v območje ter okoliški prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in posameznih elementov te enote;
– znotraj območja je prepovedano postavljanje novih objektov z nadzemno in podzemno infrastrukturo trajnega ali začasnega značaja, ter nosilcev reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod.
(2) Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-predstavitvenemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

(1) Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO1 in 126/03 – ZVPOPKD) izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika.
(2) Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
(3) Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.