Na podlagi 3., 4., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06) in 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Mežica na 9. seji dne 10. 12. 2007 sprejel

Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Občini Mežica, ter druge elemente pomembne za opravljanje gospodarske javne službe.
Vodooskrba v Občini Mežica se lahko opravlja pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.

Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali, ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarno varstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov.

Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno podjetje Log, ki je registrirano, tehnično opremljeno in strokovno usposobljeno za opravljanje te dejavnosti.

Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno vodo. Vodovodna omrežja delimo glede lastništva na javna in privatna vodovodna omrežja.

Objekti in naprave uporabnikov so:
1. Interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto.
2. Vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim.
3. Vodomerni jašek ali niša.
4. Interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti ter naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi začasne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje in po plačilu vseh prispevkov.

Objekti in naprave izvajalca javne službe so:
1. Sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem (industrijskem, turističnem, manjšem naseljenem ...) območju,
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje ...),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju.
2. Primarno vodovodno omrežje in naprave:
– na ureditvenem območju naselja (industrijska, turistična, manjša naseljena ...) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani, razbremenilniki,
– cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi, turističnimi območji in manjšimi naseljeni).
3. Magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije,
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
– vodovodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, transport in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije.

Izvajalec javne službe je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 6. člena tega odloka. Dolžan pa je tudi voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.
Izvajalec javne službe je dolžan vsako spremembo seznama in registra sprotno posredovati strokovni službi Občine Mežica.

Naprave in objekti izvajalca javne službe se glede na namen rabe delijo na:
– naprave in objekte skupne rabe,
– naprave in objekte individualne rabe.
Naprave in objekti skupne rabe so:
– naprave in objekti za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi,
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.
Vsi ostali objekti in naprave so objekti in naprave individualne rabe.
Stroški vzdrževanja in obratovanja naprav in objektov skupne rabe se krijejo iz amortizacijskih sredstev izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe izdaja mnenje k občinskemu prostorskemu načrtu, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.

Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del. Izvajalec javne službe je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v tridesetih dneh, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene s soglasji, če je poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo. Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je izvajalec javne službe dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.
Po priključitvi se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov.

Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju, katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.
Bodoči uporabnik vode mora plačati vse prispevke (komunalni prispevek, stroške soglasij ...) in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.

Gradnjo objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja lahko izvaja za to usposobljen izvajalec, razen neposredne priključitve na vodovodno omrežje, ki jo lahko izvede le izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe je omenjeno gradnjo objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja dolžan obvezno nadzirati.
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju in vodovodnih priključkih izvaja in nadzira izvajalec javne službe oziroma od izvajalca javne službe pooblaščen izvajalec.

Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi.

Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomerno napravo v skladu z veljavnimi predpisi ter navodili izvajalca javne službe.
Prostor, kjer bo vgrajen vodomer, mora biti predvidoma izveden v zunanjosti objekta oziroma na mestu, ki je vedno dostopno delavcu izvajalca javne službe.
Izvajalec javne službe je pri izdaji soglasja za priključitev novozgrajenega objekta na javno vodovodno omrežje, dolžan zahtevati obvezno namestitev vodomerne naprave.
Novozgrajenega objekta na javno vodovodno omrežje brez nameščene vodomerne naprave ni možno priključiti.
Za novozgrajene stanovanjske objekte v katerih se bo sočasno opravljala tudi poslovna dejavnost je za potrebe poslovne dejavnosti obvezno izvesti ločeno merilno mesto.

V primeru, da na območju na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek obstaja kanalizacijsko omrežje, sme izvajalec javne službe izdati soglasje le, če projektna dokumentacija oziroma prostorski načrt obravnavata priključek na kanalizacijsko omrežje.

Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahteva za povečan odvzem pitne vode se obravnava na enak način, kot to za nov vodovodni priključek, predpisuje ta odlok.

Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov na svojo interno javno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja izvajalca javne službe.

Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod, merilno mesto, način vgradnje, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe ali s strani izvajalca javne službe pooblaščeni izvajalec, in sicer na stroške uporabnika.
Pogoje iz tega člena odloka mora predpisati v tehničnem pravilniku izvajalec javne službe.

Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.
Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, skrbeti za čistost merilnega mesta, naprave in kode za odčitavanje ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.
Uporabnik ki zaradi neskrbnega ravnanja poškoduje ali uniči naprave navedene v tem odloku, je dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

Odjava priključka na vodovodno omrežje je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Uporabnik odjavo priključka posreduje izvajalcu javne službe pisno. Izvedbo prekinitve priključka izvrši izvajalec javne službe na stroške uporabnika.

Hidranti na javnem vodovodnem sistemu so javni.
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega dogovora med občino in izvajalcem javne službe.
Izvajalec javne službe mora o hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo.

Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti izvajalca javne službe.
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive.
Vode, ki je bila porabljena za požarno varstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le-ta označil za upravičeno.
Izjemoma je s predhodno privolitvijo izvajalca javne službe dovoljen odvzem vode iz hidranta, tudi za škropljenje in pranje cest, ulic, trgov, zalivanje parkov ter javnih nasadov, za utrjevanje cestišč pri drugih podobnih gradbenih delih, za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode.
Za odvzem vode, opisan v tem odstavku, se mora pred nameravanim odvzemom skleniti pogodba med uporabnikom hidranta in izvajalcem javne službe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo porabljene vode.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje.

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo na podlagi zakonskih določil in odlokov o zaščiti vodnih virov na območju občine.

Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom.
Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob javnem vodovodu.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.
Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov. V služnostni pogodbi se opredeli tudi širina varovalnega pasu v katerega ni dovoljeno posegati z gradbenimi, hortikulturnimi ali drugimi deli. Načeloma mora biti širina varovalnega pasu določena v minimalnem obsegu in tako, da v najmanjši meri vpliva na nemoteno bivanje in gospodarjenje lastnika zemljišča.

Obračunski vodomer namesti izvajalec javne službe vsakemu uporabniku.
Tip, velikost in mesto namestitve določi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka, projekta in tehničnega pravilnika ter sporazumno z lastnikom zemljišča.
Kolikor do soglasja glede mesta namestitve vodomerne naprave med izvajalcem javne službe in lastnikom zemljišča ne pride, velja kot dokončna odločitev o mestu postavitve vodomerne naprave tista, ki jo je na podlagi določil odloka, projekta in tehničnega pravilnika, sprejel izvajalec javne službe.

Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le za interno porazdelitev stroškov.
Izvajalec javne službe teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.

Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v tehničnem pravilniku.
Uporabnik ima poleg rednih kontrol, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.

Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan s strani pristojnega organa.
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov in znaša za porabo pitne vode v gospodinjstvu 5 m3 na osebo na mesec za poslovne dejavnosti pa 3 m3 na zaposlenega na mesec.
Uporabnikov, ki imajo v Občini Mežica prijavljeno stalno prebivališče in imajo v drugi občini prijavljeno začasno prebivališče izvajalec javne službe ne sme oprostiti plačila dajatev vezanih na pavšalno porabo vode.
Uporabnikom, ki imajo v Občini Mežica prijavljeno stalno in sočasno začasno prebivališče mora izvajalec javne službe zaračunati dajatev vezano na porabo vode na obeh naslovih.
Pri obstoječih objektih (stanovanjsko-poslovnih), kjer namestitev vodomera ni možna ali še ni izvedena, izvajalec javne službe uporabnikom zaračuna poleg pavšala iz naslova gospodinjstva, tudi pavšal iz naslova poslovne dejavnosti vezanega na število zaposlenih.
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.

Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom.
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po prejemu obvestila.

Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).
V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo.
Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu (pisni sporazum). V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. Stroški delitve bremenijo uporabnika.

Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode in ki imajo samo en glavni vodomer, si morajo takšni uporabniki vgraditi vsak svoj glavni obračunski vodomer. Kolikor to ni možno, se uporabniki sporazumno lahko tudi s pomočjo upravljavca objekta, dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev po priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po sprejetju tega odloka.
Ureditev sistema interne delitve porabljene količine vode iz tega in predhodnega člena ni obveza izvajalca javne službe.

Uporabnik je dolžan račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa.
Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema računa pri izvajalcu javne službe vloži pisni ugovor. Ugovor na račun ne zadrži plačila. Izvajalec javne službe je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku enega meseca in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v osmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osmi dan po prejemu opomina dobava vode prekine.
Če uporabnik zamudi s plačilom, mu izvajalec javne službe zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.

V primerih, ko pride zaradi daljšega sušnega obdobja do motnje preskrbe z vodo, lahko lokalna skupnost regresira stroške prevozov pitne vode do višine 50 odstotkov.

K ceni za porabljeno vodo oziroma tarifam daje soglasje Občinski svet Občine Mežica. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene oblikovane v skladu s predpisi morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe.
Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga pisno v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitek.

Izvajalec javne službe ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del ali čas odprave nepredvidenih okvar na objektih in napravah javnega vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode vsaj eno uro pred prekinitvijo obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.

V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in podobno, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti za navedene primere.

Izvajalec javne službe lahko brez objave prekine dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednjih primerih:
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode,
2. če priključek na vodovodno omrežje ni izveden v skladu s soglasjem izvajalca javne službe ali je izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
3. če interna instalacija ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja v določen roku, ki ga postavi izvajalec javne službe,
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo lastno napeljavo,
5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
6. če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali omaricah ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
7. če uporabnik krši omejitve pri varčevanju z vodo oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
8. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za zdravstveno ustreznost pitne vode,
9. če uporabnik ravna v nasprotju s tehničnim pravilnikom in tem odlokom,
10. če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti skladno s tem odlokom,
11. če uporabnik ne plača računa niti v osmih dneh po izstavitvi pisnega opomina, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode,
12. če uporabniki v večnamenskem ali večstanovanjskem objektu ali drugi uporabniki skladno z zakonom in tem odlokom izvajalcu javne službe ne sporočijo odmernih podatkov, ki vplivajo na delitev stroškov in obračun porabe vode.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica neodgovornega ravnanja uporabnika.
Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Takšna prekinitev je dovoljena le v primeru, če prekinitev dobave vode ni vezana na porabo vode ostalih uporabnikov.
Uporabnik dobave vode do lastnega ali do sosedovega objekta brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prekiniti.
Vsi stroški, ki se pojavijo na podlagi tega člena se obračunajo uporabniku.

Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo normalno oskrbo.

Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.

Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.

Izvajalec javne službe je dolžan:
– upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati,
– vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 35/06),
– zagotoviti zadostno količino vode in predpisan tlak,
– spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti,
– ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,
– pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,
– pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih vodnih virov,
– voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,
– skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave,
– občini posredovati poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– V skladu z 22. členom tega odloka skrbeti za vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
– omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja in dostop do obračunskega vodomera,
– zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
– kontrolirati stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
– skrbijo za dostopnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
– pisno obvestiti izvajalca javne službe o lastninski spremembi priključka na javni vodovod,
– redno plačevati račune za oskrbo z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
– takoj sporočiti izvajalcu javne službe vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem omrežju,
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
– pridobiti soglasje izvajalca javne službe pri predelavi interne vodovodne instalacije.

Investitor del mora (razen če s pisnim sporazumom z izvajalcem javnih del ni drugače določeno) pri vzdrževanju in rekonstrukciji, cest, ulic in trgov ter ostalih površin vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom izvajalca javnih del.
Upravljalci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod, toplovod ...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje in naprave nepoškodovane.
V primeru poškodbe morajo pri izvajalcu javnih del na svoje stroške naročiti popravilo škode.

Pred pričetkom del si mora investitor pri izvajalcu javne službe za vodovodno omrežje pridobiti podatke o trasi vodovoda na področju izvajanja del ter si od izvajalca javnih del pridobiti zakoličbo trase.

Z denarno kaznijo 935 EUR se kaznuje izvajalec javne službe:
1. če ravna v nasprotju s 7. členom odloka,
2. če ravna v nasprotju z 10., 21., 22. členom odloka,
3. če ravna v nasprotju s 17. členom odloka,
4. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena odloka,
5. če ravna v nasprotju z 41. členom odloka,
6. če ravna v nasprotju s 43. členom odloka,
7. če ravna v nasprotju s 44. in 46. členom odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 350 EUR kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

Z denarno kaznijo 725 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 9. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
3. ravna v nasprotju s 15., 17., 21. členom odloka,
4. ravna v nasprotju z 18. členom odloka,
5. ravna v nasprotju s 26. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 28. členom odloka,
7. ravna v nasprotju z 29. členom odloka,
8. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34. člena odloka,
9. ravna v nasprotju z 42. in 44. členom odloka.
Z denarno kaznijo 935 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 9. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
3. ravna v nasprotju s 15., 17., 21. členom odloka,
4. ravna v nasprotju z 18. členom odloka,
5. ravna v nasprotju z 28. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 29. členom odloka,
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34. člena odloka,
8. ravna v nasprotju z 42. in 44. členom odloka.
Z denarno kaznijo 350 EUR se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe.
Z denarno kaznijo 350 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. ravna v nasprotju s 15., 17., 21. členom odloka,
2. ravna v nasprotju s 26. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 42. in 44. členom odloka.
Z denarno kaznijo 225 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. ravna v nasprotju drugim stavkom 9. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 28. členom odloka,
4. ravna v nasprotju z 29. členom odloka,
5. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34. člena odloka.

Vsi uporabniki na območju Občine Mežica morajo vgraditi vodomerne naprave v roku osmih mesecev od uveljavitve tega odloka.
V izredno zahtevnih primerih vgradnje oziroma priključitve vodomera, ki jih potrdi izvajalec javne službe in strokovna občinska služba, se izjemoma rok za vgraditev oziroma priključitev vodomerne naprave iz prvega odstavka tega člena podaljša za največ štiri mesece.

Izvajalec javne službe se je dolžan zahtevam iz tega odloka prilagoditi najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Najkasneje v roku treh mesecev mora izvajalec javne službe prilagoditi določila tehničnega pravilnika določilom tega odloka.

Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba, strokovni nadzor pa izvajalec javnih del, pooblaščenci in odgovorna oseba izvajalca javnih del.

Z dnem začetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o splošnih pogojih za uporabo vode iz javnih vodovodov in o izvedbi hišnih priključkov (MUV, št. 13/79) na območju Občine Mežica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.