Na podlagi četrtega odstavka 96. člena ter v povezavi z 99. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Žetale (Uradni list RS, št. 24/99, 11/01, 5/03, 24/04) je Občinski svet Občine Žetale na seji dne 10. 2. 2007 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Majšperk (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92-102, 22/92-p, 27/93-118, 26/94-103 in Uradni list RS, št. 52/97-2817), se v obsegu, ki velja za območje Občine Žetale, spremeni naslov odloka tako, da se glasi: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Žetale.

Prvi člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Žetale se v celoti črta in se nadomesti z novim 1. členom, ki se glasi:

"S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Žetale (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP), ki jih je izdelal Ruris – Vekoslav Prejac, s.p., Podgorci 130, 2273 Podgorci, pod številko 07-PUP-06."

V celoti se črtajo vsi členi od 2 do vključno 47 in ilustrativna priloga k odloku ter se nadomestijo z novimi členi, ki se glasijo:

S spremembami PUP se spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Žetale (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92-p, 27/93-118, 26/94-103 in Uradni list RS, št. 52/97-2817; v nadaljnjem besedilu: PUP).

Spremembe PUP so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Žetale (Uradni list RS, št. 86/04-3878, z dne 5. 8. 2004).

V postopku celovite presoje vplivov na okolje je bilo pridobljeno:

– Okoljsko poročilo za odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Žetale in Dodatek za varovana območja (oboje je izdelala družba Marbo, d.o.o., Bled, Alpska cesta 43, 4248 Lesce, pod št. projekta 4/1-2007, z datumom 6. 6. 2007 (dopolnjeno po reviziji: 18. 6. 2007)),

– Revizijsko poročilo o elaboratu: Okoljsko poročilo za odlok o spremembah in dopolnitvah PUP za območje Občine Žetale in Dodatek za varovana območja (izdelala družba Aquarius, d.o.o, Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, brez številke in z datumom 14. 6. 2007),

– Izjava revidenta o dopolnitvi Okoljskega poročila in Dodatka za varovana območja po reviziji (Aquarius, d.o.o, Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, brez številke in z datumom 19. 6. 2007).

Spremembe PUP se nanašajo na
– uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Žetale,
– uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin plana,
– spremembe in dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor,
– uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,
– uskladitev z naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave (ker se spremembe PUP nanašajo na posebno varstveno območje Natura 2000, koda SI 3000118 in na območje Boč - Haloze - Donačka gora, na kateri bo lahko plan pomembno vplival, je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor odločeno, da je v postopku priprave sprememb PUP potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje),
– varovanje kvalitete bivanja,
– merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja posamezne gospodarske infrastrukture,
– merila in pogoje glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– merila in pogoje za potrebe obrambe in zaščite,
– uskladitev glede gradnje pomožnih objektov,
– tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu.
V tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP:
– besedilo odloka,
– seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Žetale),
– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP (podan je v digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu),
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
V grafičnem prikazu so spremenjene in dopolnjene naslednje prostorske vsebine:
– kartografska dokumentacija PUP se spremeni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Žetale,
– iz območja urejanja so izločene površine, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti (lokacijskimi načrti),
– dopolni se grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se prikaže v analogni in v digitalni obliki, in ki med ostalimi dopolnitvami prikazuje območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja rekreacije v naravnem okolju in območja izključne ali omejene rabe, namenjena za potrebe obrambe in zračne plovbe.

S tem odlokom se določa:
– meja območja,
– funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitekturno oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju,
– pogoje glede komunalnega urejanja območja,
– druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor.

PUP velja za območje Občine Žetale in so zato zunanje meje občine tudi zunanje meje teh PUP. Iz celotnega območja urejanja s PUP so izvzeta oziroma bodo izvzeta območja izvedbenih prostorskih aktov, kjer se PUP ne more uporabljati v času njihove veljavnosti. Meje izvzetih območij so oziroma bodo določene v odlokih o njihovih sprejemih.
Tako PUP ne velja območja naslednjih že sprejetih državnih ali občinskih lokacijskih načrtov:
– DLN za območje P26-T1 Mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 43/03),
– DLN – avtocestni odsek (AC) Mednarodni mejni prehod (MMP) Gruškovje–meja R Hrvaška, (Uradni list RS, št. 71/06).
Z dnem uveljavitve posameznega državnega ali občinskega lokacijskega načrta pa bodo iz ureditvenega območja PUP izvzeta naslednja območja:
– DLN A4 – avtocestni odsek (AC) Draženci–Mednarodni mejni prehod (MMP) Gruškovje (na območju Občine Žetale),
– OLN P26-P1 Dobrina–kamnolom.
V prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Žetale ni opredeljenih stanovanjskih območij, ki bi se urbanistično urejala z občinskimi lokacijskimi načrti, zato se le-ta urejajo samo s PUP.

PUP povzema funkcije poselitvenih območij, določene s srednjeročnim družbenim planom Občine Žetale.
V naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu s temi zasnovami.
(prevladujoča raba območja)
a) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja PUP.
(urbanizirana naselja)
b) Naselje Žetale se opredeli kot občinsko središče.
(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja)
c) Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole) se opredeljuje kot kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja.
(območja, namenjena za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti)
d) Za industrijske, obrtne in proizvodne dejavnosti se rezervira območja:
– P26-P1 Dobrina (kamnolom)
(kulturna dediščina)
e1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja območja, naselja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi in sicer:
– Čermožiše – Bodežanova kapelica (EŠD 20287),
– Čermožiše – cerkev Device Marije (EŠD 3540),
– Čermožiše – vplivno območje cerkve Device Marije (EŠD 3540-vpliv),
– Čermožiše – cerkev sv. Boštjana (EŠD 3542),
– Čermožiše – vplivno območje cerkve sv. Boštjana (EŠD 3542-vpliv),
– Čermožiše – Grajska kapelica (EŠD 20288),
– Čermožiše – Kosova kapelica (EŠD 20289),
– Čermožiše – Kosova kapelica ob cesti (EŠD 20338),
– Čermožiše – Zdaučeva kapelica (EŠD 19868),
– Dobrina pri Žetalah – Denkova kapelica (EŠD 19869),
– Dobrina pri Žetalah – Zajšekova kapelica (EŠD 20290),
– Dobrina – domačija Vuk (EŠD 26574),
– Kočice – Bukovčeva kapelica (EŠD 19990),
– Nadole – domačija Pušnik (EŠD 18337),
– Žetale – cerkev sv. Mihaela (EŠD 3539),
– Žetale – vplivno območje cerkve sv. Mihaela (EŠD 5339-vpliv),
– Žetale – kapelica sv. Mihaela (EŠD 20318),
– Žetale – Prapotjekova kapelica (EŠD 20319),
– Žetale – vaška kapelica (EŠD 20320),
– Žetale – stara šola (EŠD 18310).
(ohranjanje narave)
e2) Kot spomenike oziroma območja ohranjanja narave se urejajo:
• zavarovana območja (ZO):
– zavarovana območja:
(glej Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v Občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79 in 33/89)
– rastišče redkih rastlin na Reseniku (NS – naravni spomenik, EŠ 11),
– naravni gozd na Maclju – Belinovec (NS, EŠ 12).
– območja, predlagana za zavarovanje:
– Boč – Plešivec - Donačka gora (pKP – predlagani krajinski park, EŠ 1)
• naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena (NVDP, NVLP):
(glej Zakon o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04)
(ime, kratka oznaka, status in evidenčna številka)
Pregled naravnih vrednot:
– Žetale – lipa, 1 (NVLP, EŠ 7069) (lipa izjemnih dimenzij pri cerkvi sv. Mihaela v Žetalah),
– Žetale – lipa, 2 (NVLP, EŠ 7070) (lipa izjemnih dimenzij pri cerkvi sv. Marije v Čermožišah),
– Žetale – Horvatov cer (NVDP, EŠ 7081)
– Resenik – (NVDP, EŠ 7058-OP) (rastišče Juvanovega netreska na Reseniku),
– Belinovec – gozd (NVDP, EŠ 7046) (gozd na ovršju Maclja),
– Grajfov vrh – suhi travnik (NVDP, EŠ 6962) (suhi travnik na Grajfovem vrhu, severno od Žetal),
– Pohorje – suhi travnik (NVDP, EŠ 6963) (suhi travnik na območju Pohorja, severno od Žetal),
– Marina vas – suhi travnik (NVDP, EŠ 6964) (suhi travnik severovzhodno od Marina vasi),
– Veliki vrh – suho travnik (NVDP, EŠ 6965) (suhi travnik pod Velikim vrhom, jugovzhodno od Majšperka),
– Rogatnica (NVDP, EŠ 7536) (potok, desni pritok Dravinje).
Pregled območij pričakovanih naravnih vrednot:
– Haloze (EŠ 1)
(območje pričakovanih geoloških naravnih vrednot obsega območje, ki ga gradijo predvsem miocenske, s fosili bogate kamnine. Možne so najdbe miocenskih fosilov – školjk, polžev, rakovic).
Namen opredelitve območij pričakovanih naravnih posegov je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstoja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot.
• habitatni tipi:
– srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo vrsto Bromus erectus (značilnosti in območje nahajanja: suha in polsuha sekundarna travišča Srednje Evrope, v Sloveniji izven submediteranskega območja, pretežno na karbonatni podlagi, tudi na flišu in kisli peščeni podlagi. Praviloma uspevajo na južnih eksponiranih legah. Tla so bazična na karbonatih in ali nevtralna do zmerno kisla na flišu. Večinoma so značilna za gričevnat svet tradicionalne kulturne krajine in so v ekstenzivni negi, brez ali z zmernim gnojenjem). Značilne so številne orhideje, nageljčki, pojalniki. Ekstenzivno gojeni travniki in visokodebelni sadovnjaki na prisojnih pobočjih Haloz, Boča in Donačke gore;
– nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje (zeliščna vegetacija, ki obroblja gozdove, rečne in potočne bregove, kanale in podobno, vendar le na globokih, s hranili – posebno še z dušikom – bogatih tleh. Gozdni robovi ob nižinskih delih potokov);
– mezotrofni do evtrofni gojeni travniki (mezofilni zmerno do intenzivno gojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih tleh od nižin do submontanskega pasu na rahlo kislih do nevtralnih tleh. To so visokoproduktivni, floristično srednje bogati travniki. Ekstenzivno ali polintenzivno gojeni travniki ob Rogatnici in pritokih);
– ilirski bukovi gozdovi (bukovi gozdovi Dinaridov, obrobja jugovzhodnih Alp in v subpanonskem gričevju; v gozdu je podrast),
– srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi (bukovi gozdovi, ali v gorskem pasu bukovo-jelovi ali bukovo-jelovo-smrekovi gozdovi na kislih tleh v srednji Evropi, z vrstami podrasti);
– ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (gozdovi doba ali gradna ali ponekod cera in belega gabra v porečjih Drave, Save, Mure in v kraških dolinah. Podnebje je zmerno celinsko. Floristično so razmeroma bogati);
– javorovi, jesenovi, brestovi in lipovi gozdovi v grapah in na gruščnatih pobočjih (gozdovi na vlažnih, hladnih in strmih rastiščih v grapah in na gruščnatih pobočjih – na rastiščih, kjer bukev ni konkurenčna. Strme pobočne grape ob haloških potokih);
– obrečna vrbovja (sestoji različnih vrst vrb vzdolž tekočih voda in občasno poplavljenih predelov. Mestoma se pojavljajo ob Rogatnici);
– apnenčaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok (apnenčaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok od montanskega do alpinskega pasu. Ovršni deli Donačke gore in Resenika);
– vegetacija silikatnega skalovja (vegetacija skalnih razpok silikatnih skalovij. Ovršni deli Donačke gore).
(Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in zaključena enota ekosistema. Zgoraj so navedeni habitatni tipi, ki se nahajajo na območju občine, in ki so navedeni v Prilogi uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03) ter se prednostno ohranjajo.);
• ekološko pomembna območja:
(glej Uredbo o ekološko pomembnih območjih; Uradni list RS, št. 48/04)
– Boč - Haloze - Donačka gora (EPO 41600)
(Območje Bočkega pogorja, z izstopajočima vrhovoma Bočem in Donačko goro, ki ju povezujejo gozdnate Haloze. Južna pobočja območja porašča termofilna vegetacija, severnejša hladnoljubna. Za območje je značilna precejšnja gozdnatost ter ohranjenost habitatnih tipov. Življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; mnogih na meji areala. Območje alpskih reliktov in endemitov. Ornitološko pomembna lokaliteta. Območje se ponaša z visoko stopnjo ohranjene kulturne krajine.)
• posebna varstvena območja (PosVO):
(glej Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04)
– Boč - Haloze - Donačka gora (potencialno pPosVO 3000118);
(Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (33. člen ZON).)
• biotska raznovrstnost v krajini:
ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Na območju Občine Žetale se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: travniški sadovnjaki, mejice, samotna drevesa, vrbe glavače.
(Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov, ki vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov.).
(območja rekreacijske, športne in turistične rabe)
f) Predvsem za rekreacijsko in turistično rabo se nameni območja:
P26-R1 Nadole (šport, rekreacija)
(območja posebnih namenov)
g) Kot območja posebnih namenov se opredeljuje tudi območja:
(1) – območja virov pitne vode,
(2) – območja nahajališč mineralnih surovin,
(3) – območja avtocest, hitrih cest in državnih cest,
(4) – območja poseganja v vodni režim,
(5) – območja mejnih prehodov,
(6) – območje čistilne naprave,
(7) – območja pokopališč (Žetale).

a1) Kmetijske površine
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti, Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu namenjene.
Za proizvodnjo hrane na kmetijskih površinah se lahko uporabljajo le dovoljeni gensko spremenjeni organizmi (GSO) zaradi varstva zdravja ljudi in v minimalni, s predpisi določeni, oddaljenosti od naravnih posevkov, da se prepreči mešanje GSO in naravnih posevkov.
Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:
– obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov,
– obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP,
– gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno z DP občine,
– melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP, in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha,
– obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic,
– dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje,
– ureditev obor za živino in divjad,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje,
– postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje ne smejo biti polne površine.
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP; čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci, izvedba električnega priključka na kmetijskem zemljišču – električni pastir (s transformacijo na 12 V), vodovodni priključek za intenzivno gojenje povrtnin, napajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico, ob predhodni ureditvi pašnih površin, ograje pašnikov ter ograje za zaščito pred divjadjo, se dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, če je k tej gradnji pridobljeno pozitivno soglasje pristojnega organa oziroma službe in se gradnja prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje zakonito zgrajenih stanovanjskih in drugih objektov. Na območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja pa je dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala.
Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.
Do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe območja – igrišče – zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in razgledišči.
V območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK-K) so dopustni naslednji posegi:
– gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči,
– gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti objektov,
– rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,
– gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne dejavnosti prebivalcev na kmetijah,
– gradnja komunalne infrastrukture,
– postavitev ograj za obore,
– ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji (karantena).
Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih objektov.
Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi:
– sprehajalne in jahalne poti,
– kolesarske steze in
– steze s športnimi napravami ter
– podobno, toda le po obstoječih poteh.
Gradnje, navedene pod četrto alineo drugega odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata:
– pristojna institucija za varstvo narave ter
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami.
a2) Gozdne površine
Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu.
V območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.
Na območju gozdov je dovoljena:
– izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
– izvedba gozdnih učnih poti,
– priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah – Uradni list RS, št. 104/04),
– postavitev stalne gozdne žičnice,
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo (6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja – Uradni list RS, št. 94/03),
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
– ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh,
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah),
– postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki ne zahtevajo presoje vplivov na okolje.
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor.
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93, 13/98-Odl.US, 24/99, 56/99 ZON, 31/00, 67/02 ZG-A, 110/02 ZGO-1, 112/06, 115/06, 46/07).
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).
a3) Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni
V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni gozdovi.
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost.
a4) Ostala območja
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega prostora.
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.
Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata:
– upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter
– pristojna institucija za varstvo narave.

Novogradnje na posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov.

Naselje Žetale je opredeljeno kot občinsko središče. Območje, ki predstavlja upravno središče naselja, je potrebno dograjevati v njegovem gravitirajočem prostoru, z dopolnitvijo javnih funkcij naselja in z vzpostavitvijo hierarhije centralnih funkcij. Zaradi možnosti priključevanja novih objektov na javno infrastrukturo, saj je v okviru naselja primarna komunalna infrastruktura zagotovljena (razen kanalizacije), se lahko širijo bivalne kapacitete naselja na preostale še proste površine (in to predvsem kot gradnja stanovanjskih objektov s stanovanji in prostori ali objekti dopolnilnih dejavnosti k stanovanjem).
V urbaniziranem stanovanjskem območju naselja Žetale se dopušča:
– obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav,
– novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav,
– novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo,
– spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja,
– novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v tretjem odstavku tega člena.
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije, prometni objekti in športni objekti ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja.
Nadomestne gradnje se pravilom dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti stari objekti arhitektonsko nekvalitetni, kar pa ne velja za zaščitene objekte.

V kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se dopušča:
– obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav,
– novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav,
– novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo,
– spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja,
– novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje).
Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih posegov v javnem interesu in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša upravni organ, pristojen za kmetijstvo. To določilo ne velja za posege ki so dovoljeni s predpisom, ki določa pomožne objekte.
Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oziroma urejati le na obodu naselja oziroma v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.

V območjih, rezerviranih z DP za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti, se dopušča:
– obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav;
– novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen kmetijskih;
– novogradnja in dozidava javnih objektov in naprav;
– spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja;
– novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje).
/Opomba: Občina Žetale ima v svojem prostorskem planskem aktu trenutno opredeljeno samo območje P26-P1 Dobrina – kamnolom, namenjeno za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti./

Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine.
Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.
Zavod je v okviru zakonskih pristojnosti dolžan podati usmeritve za posege na objektih in območjih kulturnih spomenikov, prav tako v vplivnih območjih kulturnih spomenikov, ki so opredeljeni v planskih dokumentih. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje upoštevati tudi kulturno dediščino.
Novi objekti se načrtujejo le v obstoječih poselitvenih območjih tako, da se ne spreminja značilni krajinski vzorec obcestne poselitve in razmerje med grajenim in odprtim prostorom.
Za ostali prostor je zlasti v primerih oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja. Pri tem je potrebno opozoriti, da ta tipična arhitektura ne predstavlja arhitekture, ki je nastala v času po 70. letih prejšnjega stoletja, ampak je to tista arhitektura, ki je nastala pred tem časom. Upoštevati je potrebno, da se občina v pretežnem delu nahaja v območju Slovenskih goric, kjer je prevladujoča oblika poselitve razpršena gradnja.
Na področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati dominantno lego kulturnega spomenika, ki ga v Občini Žetale predstavljajo vse tri cerkve. Morebitne gradnje in rekonstrukcije objektov v vplivnem območju kulturnega spomenika morajo upoštevati njegovo dominantno lego, kar je nekoliko lažje pri cerkvi sv. Mihaela (EŠD 3539) in cerkvi Device Marije (EŠD 3540). Pri cerkvi sv. Boštjana pa je že v preteklosti prišlo do pozidave v vplivnem območju, ki ni upoštevala dominantne lege spomenika. V primeru novogradenj v okolici bo to potrebno upoštevati.
Zato je potrebno v vplivnih območjih objektov kulturne dediščine vse novogradnje načrtovati tako, da njihova višina ne bo presegala višine obstoječih stavb in bodo tako ohranjene značilne vedute na cerkev. Po možnosti je potrebno zagotoviti zelene bariere okoli območja oziroma območje ustrezno zazeleniti.
Za kapelice, ki se praviloma nahajajo v bližini stanovanjskih hiš, ni pričakovati večjih negativnih posledic. Za tiste kapelice, ki se nahajajo ob lokalnih cestah pa je v primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste potrebno upoštevati, da kapelic ni možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno v celoti prestaviti na ustreznejšo lokacijo.
Etnološki spomenik predstavljajo posamezne domačije. Pri morebitnih novih gradnjah in drugih posegih je zato potrebno upoštevati obstoječe gabarite in zagotavljati dovolj velik medsebojni odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.
Podrobnejša razdelitev na kulturne dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

Na spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku in predpisih, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave (kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v Občini Ptuj; Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79).
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij, varstvo posebnih varstvenih ali Natura območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Žetale" (izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, december 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Žetale.
Podrobnejša razdelitev na zavarovana območja, območja naravnih vrednot, posebna varstvena ali Natura območja in ekološko pomembna območja je prikazana v grafičnem delu PUP, s prikazom območja in oznake naravne vrednote oziroma območja, ki je povezava s strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka.
Po 104. in 105. členu Zakona o ohranjanju narave (ZON – Uradni list RS, št. 96/04-UPB2 in 61/05 ZDru-1, 63/07) je za načrtovane posege potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor.

V območju rekreacije (to so območja igrišč oziroma športnih centrov) se dopušča le posege za potrebe rekreacije, turizma in športa.
V območju vinskih cest se dopušča vse posege za osnovne namembnosti, opredeljene z DP, pod pogojem, da so, razen vzdrževalnih del, izvedeni po navodilih in v soglasju pristojne institucije za varstvo kulturne dediščine oziroma za varstvo narave.
V območju Haloz morajo širitve naselij, novogradnje in prenove obstoječih objektov ter drugi posegi v prostor tipološko izhajati iz krajevne tradicije in prispevati k ohranjanju tradicionalne identitete krajine in naselja.

(1) – območja virov pitne vode,
(2) – območja nahajališč mineralnih surovin,
(3) – območja avtocest, hitrih cest in državnih cest,
(4) – območja poseganja v vodni režim,
(5) – območja mejnih prehodov,
(6) – območje čistilne naprave,
(7) – območja pokopališč (območje P26-R2, pokopališče Žetale).

1. Območja virov pitne vode:
V območjih virov pitne vode, ki so zavarovani s posebnimi občinskimi predpisi, se dopuščajo le posegi po tem odloku in teh predpisih. Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi.
2. Območja nahajališč mineralnih surovin:
V območjih nahajališč mineralnih surovin – gramoznicah, glinokopih, kamnolomih in podobno, se dopuščajo:
– novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje mineralne surovine, njeno predelavo in prodajo;
– sanacijski posegi oziroma pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali rekreacije; pod pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno.
Nahajališča oziroma območja pridobivanja mineralnih surovin, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi.
V območjih nahajališč mineralnih surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij.
V Občini Žetale sicer trenutno ni pridobivalnih prostorov, za katere bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin.
Majhne opuščene kamnolome in gramoznice, ki so v rabi, je potrebno v čim krajšem času legalizirati in za njih pridobiti koncesijo za izkoriščanje.
Kamnolomi (največji med njimi je Dobrina) so z občasnim odvzemom naravnega kamna – ptujskogorskega peščenjaka oligocenske starosti, iz katerega je mnogo stavb okoliških posvetnih ali sakralnih objektov. Majhni opuščeni kamnolomi se naj primerno zavarujejo in ostanejo kot takšni tudi v prihodnje dostopni za morebitni odvzem mineralne surovine za adaptacijo in restavracijo različnih objektov. Za območje kamnoloma Dobrina je sicer predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta.
Na občinsko ozemlje sega tudi raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermični energetski vir, za katerega ima rudarsko pravico za raziskovanje Geoenergo d.o.o. iz Lendave in sicer za dobo 5 let (do 15. 5. 2007). Kolikor se znotraj raziskovalnega prostora načrtuje večji poseg v prostor, je investitor dolžan obvestiti nosilca rudarske pravice za raziskovanje v zvezi s soglasjem za izvedbo posega.
3. Območja avtocest, hitrih cest in državnih cest:
V območju, ki ga ureja PUP, so naslednje prometnice, ki so v pristojnosti DARS, Družbe za avtoceste RS, d.d.:
– A4 avtocesta /predvideni/ avtocestni odsek (AC) Draženci–mednarodni mejni prehod (MMP) Gruškovje,
– A4 avtocesta /predvideni/ avtocestni odsek (AC) Mednarodni mejni prehod (MMP) Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško,
ter naslednje prometnice, ki so v pristojnosti Direkcije RS za ceste:
– državna cesta R3-689, odsek Kozminci–Žetale–Rogatec.
V območju avtocest, hitrih cest in državnih cest se dopušča:
– posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtocest, hitrih cest in državnih cest ter objektov in naprav, povezanih z avtocesto, hitro cesto in državno cesto;
– posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem, da ne bodo ovirali posegov v zvezi s cesto.
Vse posege v varovalni pas ceste bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d.d., oziroma upravljalca ceste.
Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza in tudi ne smejo motiti rednega vzdrževanja ceste.
V varovalnem pasu ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V bodočem in obstoječem varovalnem pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.
Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o javnih cestah.
DARS, d.d., oziroma upravljalec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtocest, hitrih cest in državnih cest, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje teh cest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob avtocestah, hitrih cestah ali državnih cestah potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
Zagotoviti je potrebno varno odvijanje prometa in skladnost cest z drugimi posegi v prostor in okoljem, zagotoviti opremljenost s prometno signalizacijo in načrtovati usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve.
Gradnja ceste mora upoštevati pogoje namakanja kmetijskih zemljišč.
4. Območja poseganja v vodni režim:
V območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki.
Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US., 41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.
Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje Agencije RS za okolje (ARSO).
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu z 86. členom ZV-1.
Za posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Pred gradnjo načrtovanih objektov je potrebno izdelati strokovne podlage, v katerih bodo proučene visokovodne razmere za celotno območje Občine Žetale in podane rešitve protipoplavne varnosti, zgraditi pa jih je možno le, če bo za vsak poseg posebej zadoščeno določilom iz 86. člena ZV-1 in bodo ljudje, ki bodo bivali v njih varni pred poplavami, v nasprotnem primeru gradnja objektov v poplavnih območjih ni možna.
Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami, ki naj bodo obdelani za celotno območje Občine Žetale in prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Za posege na območjih, kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.
Poplavno območje stoletnih vod je opredeljeno ob naslednjih vodotokih:
– potok Rogatnica
– potok Maceljčica.
5. Območje centralne čistilne naprave:
V območju centralne čistilne naprave se dopuščajo novogradnje, dozidave ter potrebna vzdrževalna dela na objektih in napravah.
6. Območja pokopališč (območje P26-R2 Žetale):
V območju pokopališč se dopuščajo:
– novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti;
– sanacijski posegi oziroma morebitna pretvorba dela območja v park oziroma spominski park; pod pogoji posebnih predpisov in tega odloka.

V območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta, se dopuščajo:
– novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, pod pogojema, da te gradnje ne presegajo definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen upravni organ;
– vzdrževanje objektov in naprav;
– prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;
– pripravljalna dela za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta.
V teh območjih objektom ni mogoče spreminjati namembnosti.
Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta, in tudi:
– da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje,
– da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb,
– da so predvidena dela v skladu z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih.

Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti pridobljena navodila in soglasja pristojne institucije za varstvo narave.

1. Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja.
V območju Haloz se dopušča le širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh naselij.
2. Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
– izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb;
– ohranjanja pogledov na javne in druge večje zgradbe, na značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske kvalitete;
– gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov, podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom javnih objektov, oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega;
– morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih delih naselja.
3. Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
– izbora vrste terena za gradnjo, lociranja z oziroma na ceste in poti;
– ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete;
– lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen objektov;
– oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov;
– morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih območjih.
V območju Haloz mora tudi likovna podoba objektov in pomožnih objektov izhajati iz krajevnih tradicionalnih značilnosti.
Kadar se predvideva ureditev območja večjih stanovanjskih in drugih objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski preizkus), je potrebno zasnovati predvsem:
– cestno mrežo območja,
– potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski kanalizaciji,
– povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji,
– pozidavo območja,
– zasnove skupnih ureditev zelenih površin, ter
– prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok).

Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev.
Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oziroma graditi po krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi, če tako narekuje oblikovanost terena. Gradnja bliže kot 4 m od parcelnih meja se dopušča le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora in da morajo biti razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je le-to predpisano.
Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt.
Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom.
Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 39. členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje določila tega posebnega pravilnika.
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani

1.     avtoceste                                       40 m,
       hitre ceste                                     35 m,
       glavne ceste                                    25 m,
       regionalne ceste                                15 m,
       kategorizirane občinske ceste                   10 m,
       državne kolesarske steze                         5 m,
merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
2.     nihalne žičnice                                 20 m,
       krožne žičnice                                  15 m,
       žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica:          5 m,
merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;
3.     prenosnega elektroenergetskega
       daljnovoda
         nazivne napetosti 400 kV                      25 m,
         nazivne napetosti 220 kV                      25 m,
         nazivne napetosti 110 kV                      15 m,
       prostozračnega distribucijskega
       elektroenergetskega voda
         nazivne napetosti 10/20 kV                    10 m,
       kabliranega distribucijskega
       elektroenergetskega voda
         nazivne napetosti 10/20 kV                     5 m,
merjeno od osi skrajnih vodov;
4.     prenosnega plinovoda
         z obratovalnim tlakom 16 bar in več          100 m,
       distribucijskega plinovoda
         z obratovalnim tlakom manjšim od 16           30 m,
       bar
         in večjim od 1 bar
       drugega distribucijskega plinovoda,
         manjšega od 1 bar:                             5 m,
merjeno od osi voda;
5.     vodovoda,
       kanalizacije,
       toplovoda oziroma vročevoda,
       voda, namenjenega telekomunikacijskim
       storitvam,
       vključno s kabelskim razdelilnim               1,5 m,
       sistemom in drugih vodov, ki služijo
       določeni vrsti gospodarske javne službe
       lokalnega pomena oziroma so v javno
       korist, razen priključkov nanje:
merjeno od osi posameznega voda.

Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov.
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:
1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:
– v primeru celinskih voda 1. reda
15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in
– v primeru celinskih voda 2. reda
5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;
2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij;
3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;
4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz:
– akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in
– akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;
5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
– akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in
– akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;
6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
– akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja,
– akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata,
– akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in
– akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;
7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
– registra kulturne dediščine,
– akta o razglasitvi kulturnega spomenika in
– akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;
8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe;
9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe;
10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje.

Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne značilnosti, pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in izkoriščenim podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike.
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje.
V delih območja, opredeljenih kot ostala naselja, sme znašati etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo – po preveritvi zadostitve določilom 15. člena – odobri Služba mestnega arhitekta.
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih, po preveritvi zadostitve določilom 15. člena, odobri Služba mestnega arhitekta.
Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične dvokapnice; enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35 do 45 stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke.
Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha.
Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija velike širine objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon strehe manjši in sicer minimalno 25 stopinj ali izvedbo simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s tradicionalno ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko kritino v zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot "velika širina ali veliki prosti razpon" znaša > 16,00 m.
Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne pohodne terase.
Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove.
Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). Na gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo.
Na objektih v območju PUP, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov strešnih ploskev, kot so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če uporabljene kritine, njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v naseljih.

Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena z dvokrilnimi lesenimi polkni ali ustreznimi roletami.
Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo za posamezna območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini čelnih fasad ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja balkonov mora biti praviloma lesena s pokončno strukturo.
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po stavbnem izročilu značilni za posamezna območja. Ometi morajo biti gladki in svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma v sivih barvnih odtenkih.
Pri sakralnih objektih in javnih objektih, se haloški stavbni kamen lahko na krajevno tradicionalne načine uporabi kot okrasni kamen.
Leseni deli se morajo praviloma barvati v srednje temnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov zidanih stanovanjskih hiš in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži.
Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma biti izvedeno prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali pokončnimi deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti.
Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh, členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti.
Na objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča modernizacija zunanjosti.

Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne domove, verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem, gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se dopušča v območju PUP graditi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za goriva, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbanistično postavitev in oblikovno podobo teh objektov odobri Služba mestnega arhitekta.
Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno.
K idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta.

V območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena, se dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih zahtevah (npr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi pogoji:
– izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo pokrajini;
– izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v pokrajini;
– oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko, idejne rešitve pomembnejših objektov pa mora odobriti služba mestnega arhitekta,
– izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav.
/Opomba: Občina Žetale ima v svojem prostorskem planskem aktu (d območij, namenjenih za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti) trenutno opredeljeno samo območje P26-P1 Dobrina – kamnolom./

Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja služijo.
Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.
Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno.
Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije.
Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.
Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne institucije za varstvo narave.
Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oziroma obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po g. točki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUP, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.
Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.
Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na mejo.
Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno.
Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov.
Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste.
Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih.
Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m. Oddaljenost ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenj.
Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po celi višini intenzivno ozelenjene. Po višini je dopustno tudi odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega in 25. člena.

Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka.
Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča postavljati pod sledečimi pogoji:
– da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob njih,
– da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe,
– da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste,
– da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke,
– oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo in
– k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov mora biti pridobljeno mnenje Službe mestnega arhitekta.
Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti).
Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati prostor le na podlagi soglasja ustrezne službe Občine Žetale.

Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč.

Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji:
– istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede priključkov;
– upoštevati se morajo tradicionalne povezave med kraji;
– omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo;
– omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih površin. Če je le mogoče, naj ne prečkajo značilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prosto zračne vode, ceste in plinovod;
– v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to določilo velja tudi za obnovo;
– praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu;
– za več objektov se po možnosti pripravijo isti priključki;
– na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste;
– večji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne postaje, vodohrani, parkirišča in podobno, se morajo postavljati nevpadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z zelenjem;
– upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi novimi instalacijami;
– vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij;
– približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito.
V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo.

Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih.
Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma posega.
Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m.
Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti.
Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih.
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.
Praviloma ne sme biti slepih cest. Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in gasilska vozila.
Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča.
Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti.
Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten.
Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot:
– za stanovanjske objekte:
.. blok in/ali večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje
.. vila-blok: 2 PM/stanovanje,
.. stanovanjske hiše: 3 PM,
– za poslovne objekte:
.. 1 PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM,
– za prodajne prostore:
.. 1 PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne prostore s prehrambenimi artikli oziroma
.. 1 PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za prodajne prostore z neprehrambenimi artikli,
– za prireditvene prostore:
.. 1 PM/5 sedežev,
– za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
.. 1 PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM,
– za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
.. osnovne šole in vrtci: 1 PM /20 učencev,
– za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
.. 1 PM/100 m2 bruto proizvodne površine.
Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem časovno diferenciarane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin posebej.
Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles.

Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) glede oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo.
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj priključiti. Kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo in pridobiti vodno pravico, kadar je to potrebno ter sam zagotoviti zadostne količine požarne vod ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega inšpektorata in lokalne skupnosti oziroma Občine Žetale.
Izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča le ob istočasni izvedbi javne kanalizacije.
Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika.
Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode.
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča.
Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m.
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovodnega cevovoda odmaknjeni minimalno:
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 3 m,
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1 m.
Vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti cevovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
Če vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad kanalizacijskim omrežjem, je treba v takih primerih v vseh križanjih s kanalizacijskim omrežjem zgraditi vodovodno omrežje v zaščitnih ceveh, da se prepreči morebitno onesnaženje pitne vode.
Vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja.
Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda upravljalec, v skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Žetale in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 86/04).

Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih jaškov in priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih stanovanjskih objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe.
Pozicijo priključka poda upravljalec, na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Žetale (Uradni list RS, št. 26/01, z dne 12. 4. 2001).
V kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode s streh preko peskolovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem zemljišču.
Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo.
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste, drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil.
Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s
– Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 41/04 ZVO-1, 50/04) in
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ter
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02, 41/04 ZVO-1).
Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja le večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka ali malih čistilnih naprav.
Greznične gošče je treba odvažati na ustrezno čistilno napravo, ki jih lahko predela neškodljivo za okolje.
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).

Na območju Občine Žetale so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:
– srednjenapetostno omrežje (20 kV),
– transformatorske postaje 20/0,40 kV in
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
Srednjenapetostno omrežje v občini je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Ptuj.
Obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.
V območjih razpršene gradnje (podeželje) bodo grajeni srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih urbanih območjih.
Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju občine bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, kot določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Kolikor upravljalci virov elektromagnetnega sevanja dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih elektromagnetnega sevanja, se objekti v teh pasovih lahko gradijo le v primeru, da mejne vrednosti za elektromagnetno sevanje za 1. stopnjo (bivalno okolje) za načrtovane objekte niso presežene.
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic ali industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri distributerju posebej naročiti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.
V skladu z 71. členom energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07-UPB), si morajo investitorji, za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči, pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje.
Varnostna oddaljenost objekta:
– od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m,
– od zračnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in
– od zemeljskih elektroneregetskih kablov znaša najmanj 2 m.
Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti.
Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov za posamezna naselja mora odobriti Služba mestnega arhitekta.
V vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5% navzgor) oziroma kot določa predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, spomeniki, izbrane fasade, mostovi, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da ne deluje moteče oziroma mora biti izbrana in izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

KTV (kabelska TV)
Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.
Telekomunikacijsko omrežje
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti k projektnim rešitvam soglasje pristojnega operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.
V primeru, da je zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev in zaščito javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem v predpisanem roku obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti ali zaščititi. Investitor mora pooblaščeni osebi operaterja omogočiti prisotnost in strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo.
Prestavitev in zaščito lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi operater, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje in je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ali od njega pooblaščeni izvajalec.
Stroški prestavitve in zaščite bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, če investitor te gradnje ter operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je treba prestaviti, s pogodbo ne določita drugače.
Bazne postaje mobilne telefonije
Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje).
Vročevodno in plinovodno omrežje
Objekti ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer obstajata vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje, se morajo na eno ali drugo omrežje priključiti.
Na območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta lahko zgradi lastna naprava, vendar na tak način in s takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda najmanjša.
Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.
Zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov naj se nove stavbe prvenstveno priključujejo na čiste vire ogrevanja.

Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi izvedbenega prostorskega načrta.

Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev:
– ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi,
– vsak objekt mora biti vključen v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov,
– odpadki se zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in morajo biti ločevani po vrsti in/ali izvoru,
– mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi.
Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki):
– zahtevana je ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov,
– njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil,
– podana mora biti možnost priključka na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero),
– zaželena je voda za pranje in odvodnja nastalih odpadnih vod.
Organske odpadke iz gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev je treba v čim večji meri kompostirati oziroma odlagati v ločene posode za biološko razgradljive odpadke, če ta možnost obstaja.

Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, da je potrebno sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le na osnovi PUP, temveč se morajo merila in pogoji za nameravane posege v prostor obdelati z izvedbenim prostorskim načrtom.
Izvedbeni prostorski načrt se mora izdelati:
– za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij;
– za večjo preobrazbo prostora ali za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja;
– če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in zahtevnejše strokovne podlage;
– če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora.

Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.
V skladu z določili veljavnega predpisa o higieni živil, mora biti dostop do živilskega obrata in funkcionalnega zemljišča objekta obdelan in urejen tako, da je preprečeno zastajanje padavinske vode na površini in omogočeno higiensko vzdrževanje; živilski obrati morajo imeti na razpolago zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode; okolica živilskih obratov mora biti protiprašno urejena.
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati.
Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča.
Objekti za rejo živali morajo imeti urejena gnojišča ter tla hlevov v vodotesni obliki, brez nekontroliranih odtokov v tla. Gnojišča naj bodo po možnosti pokrita, izcedne vode iz gnojišč pa se morajo zbirati v vodotesnih gnojničnih jamah.
Pri hlevih na gnojevko je treba vgraditi naprave za učinkovito aeriranje (prezračevanje) gnojevke ter izdelati program za učinkovito aeriranje gnojevke tako, da se v zadostni meri zagotovi oksidacija komponent v gnojevki, ki povzroča smrad.
Za zmanjševanje emisij neprijetnih vonjav v okolje je treba hleve za gojenje živali opremiti z ustrezno projektiranim prisilnim prezračevanjem, ki učinkovito preprečuje neprijetne vonjave v okolju.
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo glede na oljetesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po preteku te starosti.

Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob cestah je potrebno zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Za vire hrupa je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za hrup, če to zahteva zakonodaja na področju varstva okolja.
V času gradnje je treba z ustreznimi omilitvenimi ukrepi, kot so izbira gradbenih strojev z nižjo zvočno močjo, prilagoditvijo dolžine časa obratovanja posameznega gradbenega stroja in postavitvijo gradbiščne ograje preprečiti preseganje zakonsko dovoljenih mejnih ravni hrupa za posamezna obdobja dneva.
Kolikor upravljalci hrupnih infrastrukturnih objektov dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih, morajo objekti biti izvedeni tako, da je zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmernim hrupom.

Veljavni predpis, ki govori o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določa obseg posamezne dejavnosti (prag posega). Poseg nad navedenim pragom se dopušča ob predhodni izvedbi presoje vplivov na okolje.
V Občini Žetale je potrebno za naslednje vrste posegov, če presežejo v veljavnem predpisu navedeni prag, izvesti presojo vplivov na okolje:
– kmetijske operacije – melioracije kmetijskih zemljišč,
– gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom zagotavljanja obrambe pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti voda in zadrževanje naravnih vodotokov,
– premagovanje višinskih razlik z brežinami, izjemoma z opornimi zidovi.
Vsa kmetijska gospodarstva z več kot 5 glav velike živine (GVŽ) morajo imeti izdelan gnojilni načrt.
Na kmetiji lahko redijo le toliko živali (GVŽ), kolikor imajo na razpolago površin za uporabo živinskega gnojila, ki nastaja pri reji, da dovoljeni letni vnosi dušika v tla ne bodo preseženi.
Za izpuščanje emisij snovi v atmosfero je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), če to zahteva zakonodaja.
Emisije prahu na gradbišču je treba preprečevati v času rušenja in gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in transportnih poti v suhem in vetrovnem vremenu.
Na že ogroženih območjih zaradi poplav, hudournikov, zemeljskih in snežnih plazov, erozije in podorov žarišča naravnih procesov, je treba območja ustrezno sanirati, razvoj pa omejevati sorazmerno glede na izrazitost in pogostnost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

Za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo posledic vplivov izvajanja plana oziroma posega na Natura območja je treba pri izvedbi plana oziroma posega upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
– na Natura območjih Boč – Haloze - Donačka gora in Haloze - vinorodne se gradbeni material, v času izvajanja gradnje ne odlaga na območja travišč, sadovnjakov in gozdov ter gozdnega roba izven območij urejanja, prav tako se na ta območja ne posega z gradbeno mehanizacijo, odpadni gradbeni material pa je potrebno sproti odvažati na deponijo izven Natura območij. Izven območij urejanja se na območje travišč, sadovnjakov in gozdov na Natura območju ne polaga morebitne potrebne javne infrastrukture; ta naj poteka po že degradiranih območjih in po obstoječih trasah, kjer je to mogoče;
– če se bo pri gradnji in rekonstrukciji objektov, na novih območjih urejanja na Natura območju Boč - Haloze - Donačka gora, uporabljajo tudi lesene dele, predvsem za fasade in ostrešja, je treba za zaščito teh delov uporabiti sesalcem prijazna zaščitna sredstva aza les (dovoljena so na primer sredstva na osnovi piretreidov);
– na novih območjih urejanja na Natura območju Boč - Haloze - Donačka gora se ne namešča svetilk in javne razsvetljave oziroma se jih namesti po potrebi in sicer okolju prijazne svetilke in senzorje za samodejni vklop in izklop svetil;
– na Natura območju Boč - Haloze - Donačka gora se na novih območjih urejanja in njihovih vplivnih območjih ohranja avtohtone rastlinske in živalske vrste oziroma se na območja urejanja ne vnaša živali in rastlin tujerodnih in gensko spremenjenih organizmov; ohranjati je potrebno visokodebelne sadovnjake;
– pred morebitno obnovo gospodarskih poslopij in podstreh ostalih stavb na Natura območju Haloze - Donačka gora je potrebno nujno opraviti inventarizacijo – preverjanje prisotnost kotišč netopirjev malih podkovnjakov – v času med junijem in avgustom. Ob ugotovitvi kotišč se izvede rekonstrukcijo v času, ko netopirji niso prisotni na podstrehi (v zimskem času med novembrom in marcem) in sicer pod strokovnim vodstvom na način, da bo podstrešje še naprej dostopno za netopirje in bo tudi primerno za kotišče;
– ni dovoljeno odlaganje odpadnega gradbenega materiala v obrežni pas vodotoka (Rogatnica in njeni pritoki) oziroma ni dovoljeno spreminjanje ali poseganje v ta pas ter v vodni režim vodotoka, prav tako pa se ne sme izsekavati oziroma odstranjevati obstoječe obrežne drevnine in ostale lesnate vegetacije;
– na območju pomembnih habitatnih tipov, ki so v Občini Žetale predvsem travišča v ekstenzivni obdelavi na južnih izpostavljenih legah v zahodnih Halozah, v gozdovih v severnem in osrednjem delu zahodnih Haloz (kot otoki med vinogradi in obdelovalnimi površinami) ter na območjih ob Rogatnici in njenih pritokih, kjer so s planom določeni posegi dopuščeni, je treba pred izvajanjem morebitnih posegov izvesti kartiranje habitatnih tipov ter po potrebi določiti omilitvene ukrepe za izvajanje teh posegov.

Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi.
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte.
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na objekt, se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja.
Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi predpisi, mora biti celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na njega naj bodo povezane vse kovinske mase na objektu.

Za novogradnje na gričevnatih območjih ali nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geotehnični pogoji.
Na območjih nestabilnih – plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
Pred gradnjo objektov na območju zahtevnejših protierozijskih ukrepov (1. kategorija erodiranosti) mora pooblaščeni geolog oceniti ter ovrednotiti tudi kumulativen vpliv posegov na teh območjih na stabilnost tal ter v svojem mnenju predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za čim manjši vpliv na stabilnost tal.

Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč.
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih mora upravni organ za urejanje prostora investitorja opozoriti na možne nevarnosti.
Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti opremljena s snegobrani.
Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer.
V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče oziroma lahko ogrozijo življenje in zdravje prebivalcev in njihovo premoženje.
Pred gradnjo objektov v erozijsko ogroženih območjih je treba za vsak poseg posebej izdelati ustrezne protierozijske ukrepe, posamezne objekte pa je možno zgraditi le, če bo zadoščeno določilom 87. člena Zakona o vodah in bodo ljudje, ki bodo bivali v njih, varni pred plazovi.
Kolikor za posamezen poseg ne bo možno izvesti potrebnih omilitvenih ukrepov za varstvo pred poplavami in erozijo, se v nadaljevanju ti posegi ne bodo mogli izvesti.
Kamnolome in gramoznice, ki niso v rabi in so opuščeni, je potrebno čim prej sanirati, da se prepreči povečanje erozije območja.
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

Pri kompleksnem urejanju naselij, industrijskih con in drugih območij, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, pri gradnji in urejanju okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objektov, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih objektov in naprav ter pri posegih v prostor, pomembnih za obrambo in zaščito, se morajo upoštevati pogoji upravnega organa, pristojnega za obrambo.

Območje Občine Žetale spada med območje, v katerem se ovire za zračni promet štejejo:
– med ovire v coni letališča štejejo objekti, inštalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitev terena za ceste, kanale in podobno;
– zunaj cone letališča štejejo za ovire:
* v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
* objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča, in ki s višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
* vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov;
* za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa.

Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke.
Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički.
Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje nivoje.

Pomožni objekti se določajo s posebnim predpisom in se dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in tega odloka.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 100/05).
Pomožni objekti so vse stavbe in objekti na gradbeni parceli, ki ustrezajo merilom enostavnega objekta.

Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na:
– kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (območje najboljših kmetijskih zemljišč),
– površinah, ki so zavarovane zaradi varstva narave in varstva kulturne dediščine oziroma namenjene parkovni ureditvi.
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati:
– na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij;
– na zemljiščih, ki so v zaraščanju;
– začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v prostor.
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 200 m2.
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 4 m2; z lociranjem in oblikovanjem le-teh pa mora soglašati Služba mestnega arhitekta. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem. Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je zasaditev žive meje do višine 0,60 m.

Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo – funkcionalno zemljišče.
Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno potrebno za dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave, in podobno.
Gradbene parcele za predvidene objekte ali naprave se določajo na osnovi:
– velikosti in oblike objekta ali naprave;
– namena, predvidenih dostopov in dovozov do objekta ali naprave;
– oblikovanosti terena in lege ter gabaritov sosednjih objektov;
– velikosti in oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi se zgradil objekt ali naprava.
Nova gradbena parcela mora biti velika:
– za stanovanjske hiše najmanj 500 m2,
– za atrijske in vrstne hiše najmanj 250 m2,
– za vinske kleti in počitniške hišice najmanj 150 m2,
– za pomožne objekte najmanj dvojna tlorisna površina objektov.
Delitev in združevanje parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel so dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop.

Za rušitev vseh objektov, razen tistih, ki jih je možno odstraniti na podlagi izdane oziroma pridobljene lokacijske informacije, si je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Gradbene odpadke, ki bodo v času rušenja nastajali, je treba na izvoru zbirati po vrstah odpadkov ter jih predajati predvsem pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem zaradi njihove ponovne uporabe, če to ne bo mogoče, pa pooblaščenim odstranjevalcem gradbenih odpadkov.
Pred rušenjem je treba iz objektov odstraniti vse nevarne snovi in odpadke in jih na gradbišču do odvoza hraniti tako, da ne bodo ogrožena tla oziroma podzemna voda. Nevarne snovi in odpadke je treba skladiščiti in uporabljati na takšen način, da ne bodo vir onesnaževanja za tla, podzemne vode, kanalizacijo ali površinske vode, kar se zagotavlja s skladiščenjem v ustrezno izvedenih skladiščih za nevarne snovi.

Za strokovno pomoč upravnim organom pri presoji urbanistične oziroma arhitekturne problematike ter za svetovanje investitorjem ustanovljena Služba mestnega arhitekta podaja svoje mnenje:
– ob primerih, navedenih v prejšnjih členih, tudi
– v primerih drobne urbanistične oziroma arhitektonske problematike na območju PUP, kot so primernost barve fasade, barve in oblike oken, kritine, drobne urbane opreme, zunanje ureditve itd.,
– pri ugotavljanju skladnosti gradbeno tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z zahtevanimi lokacijskimi pogoji ter
– v drugih primerih, ko je potrebna strokovna presoja (razen v primerih, kadar je objekt že izveden; takrat Služba mestnega arhitekta ne more podati z 19. členom tega odloka predpisanega mnenja k idejni rešitvi).

Sanirati se mora vire:
– žarišč naravnih procesov,
– prekomernega hrupa,
– škodljivih zračnih emisij,
– škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine,
– prevelikih smradnih emisij ter
– emisij v zemljo:
določene vrste proizvodnje,
večje kotlovnice,
prometnejše ceste,
disko klube,
rekreacijske objekte,
večje hleve,
odlagališča odpadkov,
kanalizacije brez čistilnih naprav,
neustrezne greznice in gnojišča
in podobno.

Z dnem uveljavitve sprememb PUP prenehajo veljati že realizirani izvedbeni prostorski akti.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.