Na podlagi 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 14/05 – popravek) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Sevnica na 10. redni seji dne 12. 12. 2007 sprejel

V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 37/00, 23/01, 24/01 – popr., 133/03, 120/05 in 1/07; v nadaljnjem besedilu: odlok) se drugi odstavek 1. člena v celoti spremeni, tako da se glasi:
»Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v 4., 5., 6. in 7. členu tega odloka, na celotnem območju občine.«
V četrtem odstavku 1. člena se pri Krajevni skupnosti Krmelj pred besedo »Gabrijele« doda beseda »Brezje«, za besedo »Goveji Dol« doda beseda »Hinjce«, pri Krajevni skupnosti Šentjanž pa se za besedo »Kamenica« doda beseda »Kamenško«, in sicer zaradi sprememb poimenovanja naselij v Občini Sevnica.

V celoti se spremeni 4. člen odloka, tako da se na novo glasi:
                                               »(nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče)
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo,14/05 – popravek) določene kot gradbene parcele.
Če zemljiške parcele iz prvega odstavka tega člena oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. in 217. člena Zakona o graditvi objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.«

V celoti se spremeni 5. člen odloka, tako da se na novo glasi:
                     »(določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče – stavbe)
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo podatki, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.«
Za 5. členom odloka se doda nov 5.a člen, ki se glasi:

Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz prejšnjega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd.,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– kamnolomi in peskokopi,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah,
– površine, na katerih so grajeni telekomunikacijski objekti, površine transporta plinastih goriv pri objektih proizvodne dejavnosti ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeno inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o občinskih taksah in drugih prihodkih iz naslova uporabe javnih površin ter drugih nepremičnin v lasti Občine Sevnica oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE, 47/06 – ZEN) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c) Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.
d) Površine za normalno rabo objektov, stebrov telekomunikacijske infrastrukture v površini 5 m² po stebru, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za zemljišča, na katerih so infrastrukturni objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov.
e) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m² po bazni postaji.
f) Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m² površine.
Zazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena od točke c) do f) se točkujejo po enakih kriterijih, kot za zazidana stavbna zemljišča iz tega odloka brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 10. člena odloka.«
Točke za m² zazidanega zemljišča po tem členu se določijo na naslednji način:
Ugotovljeno število točk za zazidano stavbno zemljišče (po 10. členu tega odloka) x 0,3 = število točk za zazidano stavbno zemljišče.«

V celoti se spremeni 7. člen odloka, tako da se glasi:
                                                »(nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče)
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
Šteje se, da je za zemljiške parcele iz prve alineje tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, z njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno energetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka četrtega člena odloka, se površina parcel iz prvega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali del takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbo zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
a) če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
b) če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;
c) če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.«
Za izvedbene prostorske akte po določbah zakona o graditvi objektov in predpisih o urejanju prostora se štejejo:
1. za državni lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN), lokacijski načrt iz 45.a do 45.i člena ZUN, državni lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1)(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), državni prostorski načrt po Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)(Uradni list RS, št. 33/07);
2. za občinski lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN, zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN, občinski lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1)(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), podrobni prostorski načrt po Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)(Uradni list RS, št. 33/07);
3. za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1996 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93) oziroma po sprejetju občinskega prostorskega načrta po Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07), velja le-ta.«

V celoti se spremeni 8. člen odloka, tako da se glasi:
                          »(določitev površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče)
Občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim načrtom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobi občina brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra.
Podatke o nezazidanih stavbnih zemljiščih pridobi občina iz veljavnih občinskih in državnih izvedbenih prostorskih aktov.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajen noben objekt in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je dopustna za gradnjo katere koli vrste stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi katero koli vrsto stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za katero koli vrsto stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer pa se upošteva:
a) če stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
b) če stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Točke za m² nezazidanega zemljišča se določijo na naslednji način:
Ugotovljeno število točk za zazidano stavbno zemljišče (po 10. členu odloka) x 0,5 = število točk za nezazidano stavbno zemljišče.«

V 11. členu se prvi odstavek v celoti spremeni in se na novo glasi:
»Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami (v nadaljevanju komunalna opremljenost),
2. lega in namembnost rabe stavbnih zemljišč.
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.«

Spremeni se 12. člen odloka, tako da se glasi:
»Vrednost točke za leto 2008 znaša 0,00079 EUR.«

Zneski denarnih kazni v 18. členu odloka se spremenijo, tako da znesek »200.000,00 SIT« nadomesti znesek »1.000,00 EUR«, znesek »30.000,00 SIT« nadomesti znesek »150,00 EUR«.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 1. 1. 2008.