Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 10. redni seji dne 12. 12. 2007 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sevnica od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89 in Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02, 87/04), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za poslovno – trgovski center ob Kvedrovi cesti (v nadaljevanju OPPN).

Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Strokovne podlage
2. Izvleček iz planskega akta
3. Obrazložitev
4. Opis prostorske ureditve
5. Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev
6. Rešitve prometne, komunalne in energetske infrastrukture
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
9. Oblikovanje gradbenih parcel
10. Etapnost izvajanja prostorske ureditve
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
12. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
13. Seznam veljavnih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi izvedbenega prostorska akta upoštevani.
B) GRAFIČNI DEL:

1. Ureditveno območje na digitalnem
načrtu parcel                                     M 1:1000
2. Ureditveno območje na geodetskem
načrtu                                            M 1:500
3. Prikaz namenske rabe iz planskega
akta                                              M 1:5000
4. Prikaz prostorske ureditve                     M 1:500
5. Rešitve prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske
infrastrukture                                    M1:500
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami       M 1:500
7. Načrt parcelacije                              M 1:500
8. Geodetsko zazidalna situacija                  M 1:500
9. Prerezi                                        M 1:250.

Meja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meji na severni strani z lokalno zbirno mestno cesto LZ 373050 Ajdovec–Cesta na Dobravo, na vzhodni strani z obstoječo gozdno površino s posebnim namenom, na južni strani z obstoječim poslovnim objektom, na zahodni pa z regionalno cesto R3-679 Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica.
Velikost območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša cca: 1.43 ha.
Območje OPPN vključuje zemljišče s parcelnimi številkami:
536/1, 535/7, 536/2, 535/3, 536/3, 535/4, 535/5, 535/6, 535/1, 535/2, 538/1, 538/3, 538/2, 220/2, 220/3, 221/2, 221/6, 1518/2d, 1537d, 1526/10d, 286/1d, 1526/11d, 1526/12d, 286/2d, 533/35d, 1519/1d, 1519/6d, 519/6d, k.o. Sevnica.
(d- pomeni delno).

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so to trgovina, promet, storitve, obrt, servis in ostale poslovne dejavnosti). Obremenitev okolja s hrupom ne sme presegati mejne vrednosti kazalcev hrupa.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrte gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti,
– nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitev objektov.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen in ureditve:
– poslovne stavbe,
– oporni zidovi,
– gradbeni inženirski objekti (cestna in komunalna infrastruktura),
– enostavni objekti na podlagi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 100/05) in sicer:
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe, ograje (varovalne ograje in oporni zidovi),
– začasni objekti – začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvi,
– ureditve zelenih površin.

Poslovno trgovski objekt:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod pod pogojem, da objekt ne posega v rob gozda s posebnim namenom,
– horizontalni gabarit: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance do ±15%,
– vertikalni gabarit: pritličje (P), objekt bo višine do 8.00 m,
– konstrukcija: montažna – armiranobetonska in jeklena,
– kota pritličja objekta: 180.50 m absolutne višine,
– streha: ravna, minimalnega naklona, skrita za zaključnim strešnim vencem (masko),
– kritina: pločevina,
– fasada: barvna jeklena pločevina in steklo. Možna pa je izvedba s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz vlaknasto cementnih plošč in stekla.
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovoljena je izvedba tlakovanih ali asfaltiranih parkirnih prostorov, ostale manipulativne površine se asfaltirajo. Med parkiriščem in regionalno cesto je predvidena zelenica z zasaditvijo avtohtonega drevja. Parkirišče na vzhodni strani ob gradbeni parceli »G1« in del obračališča na južni strani se nadkrije z armiranobetonsko konzolno ploščo in ozeleni.
Na južni, vzhodni in severni strani gradbene parcele se izvede oporni zid višine do 9.00 m, na delu obračališča za dostavna vozila bo višina opornega zidu do 12.00 m. Obračališče se na višini 5.00 m nadkrije z armiranobetonsko ploščo in ozeleni, tako da se višina opornega zidu vizualno skrajša za polovico.
Armiranobetonski oporni zid na vzhodni strani se maksimalno ozeleni s plezalkami, ob regionalni cesti pa se obloži z naravnim kamnom.

Pomožni objekti za lastne potrebe, ograje in oporni zidovi:
Na območju urejanja je dovoljena gradnja pomožnih objektov kot so: nadstrešnica, skladišče, oporni zidovi, ograje.
Nadstrešnica in skladišče se gradi znotraj gradbene parcele kot prizidek k osnovnemu objektu, skupne tlorisne površine do 120.00 m², višine do 4.00 m merjeno od terena do kapi in razpona nosilnih delov do 3.00 m. Če razpon nosilnih delov presega dolžino 3.00 m, morajo biti objekti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Objekti so lahko lesene, klasično zidane, armiranobetonske ali kovinske konstrukcije. Oblikovanje pomožnih objektov, kot sta naklon in kritina, mora biti usklajeno z glavnim objektom.
Na gradbeni parceli je dovoljena gradnja enega objekta za lastne potrebe iste vrste.
Oporni zid ob vozišču regionalne ceste je lahko visok največ 1.20 m v kamniti ali armiranobetonski izvedbi s finalno kamnito oblogo.
Ograje so žične, višine do 2.50 m. Dovoljena je postavitev ograje na parcelno mejo, razen ob cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njeno postavitev potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter objekte in naprave za zveze in telekomunikacije (parkirišča, transformatorske postaje, reklamne table in podobno) ter postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke).
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– transformatorske postaje so tipske izvedbe.
– reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču.
– osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

Gradbena parcela:
Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. – Načrt parcelacije.
Dovoljen odmik stavb od sosednjih parcelnih mej znaša 3.00 m. V primeru, da investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča, je možno graditi stavbo z manjšim odmikom od parcelne meje.
Zaradi zavarovanja terena oziroma zunanje ureditve sosednjega zemljišča parcela štev. 221/7, k.o. Sevnica, je dovoljena gradnja jugovzhodnega opornega zidu ob parcelni meji, s predhodno pridobljenim soglasjem lastnika zemljišča.
Obodna parcelacija občinskega podrobnega prostorskega načrta v naravi ni izvedena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1: 1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi nove gradbene parcele.
Gradbena parcela za poslovni objekt je lahko pozidana 50%, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja poslovnega objekta.

Prometno omrežje:
Za ureditev ceste R3-679 odsek 3909 Breg–Sevnica od km 7.066 do km 8.450 je v izdelavi projektna dokumentacija.
V varovalnem pasu regionalne ceste je predvidena gradnja trgovskega objekta in zunanje ureditve. Vsi načrtovani posegi na območju urejanja se navezujejo na projekt rekonstrukcije ceste in križišča v skladu s revizijsko/recenzijsko potrjeno projektno dokumentacijo »Ureditev ceste R3-679 odsek 3909 Breg–Sevnica od km 7+066 do km 8+450, PGD, PZI št. 104-06, november 2006«, izdelovalca Ginex international d.o.o. Nova Gorica in idejno zasnovo št. 708/07, izdelovalca Lineal d.o.o., vključno s preureditvijo komunalne infrastrukture.
Pred pričetkom gradnje trgovskega centra bo investitor izdelano projektno dokumentacijo za I. in II. fazo ureditve regionalne ceste od km 7+731,01 do km 7+866,86 vključno s komunalnimi vodi predložil RS, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje Novo mesto v soglasje.
V območju urejanja se po izgradnji novega cestnega priključka za trgovski center obstoječi cestni priključki na regionalno cesto ukinejo, razen uvoza za dostavna in komunalna vozila, kateri bo izveden preko pogreznjenih robnikov v dolžini 7,00 m. Dostavno vozilo bo dolžine 12.00 m, pri čemer le-to ne sme posegati na hodnik za pešce in vozišče regionalne ceste. Na dostavni ploščadi se izvede obračališče izven območja ceste, tako da bo zagotovljena varnost prometa na hodniku za pešce in regionalni cesti.
Cestni priključek za dostavo z regionalne ceste ima zagotovljeno preglednost levo in desno v dolžini 45 m, t.j. predpisani zaustavitveni razdalji pri obračunski hitrosti Vr=50 km/h.
Na južni strani območja urejanja se poleg dostavne ploščadi izdela pokrita ograjena ploščad za komunalne odpadke izven površine hodnika za pešce.
Sočasno s cestnim priključkom za trgovski center se izvede rekonstrukcija lokalne zbirne mestne ceste LZ 373050 Ajdovec–Cesta na Dobravo s priključkom na Cankarjevo ulico, ter prestavi cestni priključek za bencinski servis Petrol. Obstoječi cestni priključek za bencinski servis s Kvedrove ceste, se po izgradnji novega ukine.
V osi novega cestnega priključka za bencinski servis, se na nasprotni strani izvede novi cestni priključek s Ceste na Dobravo do predvidenega parkirišča in trgovskega objekta, z vzdolžnim nagibom nivelete do 3,00%. Cestni priključek je lociran zunaj varovalnega pasu regionalne ceste.
Za potrebe trgovskega centra, se uredijo parkirne površine za osebna vozila uporabnikov centra z 58 parkirnimi mesti.
Pri izdelavi projekta krožišča na regionalni cesti, se dopušča odmik krožišča pri objektu avtobusne postaje, kar omogoča ureditev pločnika z enakimi dimenzijami kot na ostalem delu regionalne ceste na tem območju, preureditev obstoječega dovoza do objekta in odmik od osi skrajnega postajnega železniškega tira, ki znaša 7,60 m. Krožišču se čim bolj situativno in niveletno prilagodijo vsi obstoječi priključni kraki cest.
Trgovski objekt bo lociran na oddaljenosti min. 5,00 m od roba vozišča regionalne ceste, oporni zid pa je predviden ob pločniku in se vozišču regionalne ceste približa na 2.60 m.
Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo.

Kanalizacijsko omrežje:
Na obravnavanem območju se izvede ločen kanalizacijski sistem.
Do izgradnje čistilne naprave se fekalne vode vodijo v ustrezno dimenzionirano zaprto nepretočno greznico na praznjenje, locirano na jugovzhodni strani trgovskega objekta.
Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj, cevnega zadrževalnika in predvidene meteorne kanalizacije, vodijo v obstoječ sistem javne kanalizacije.
Ob opornem zidu na vzhodni strani, se za zbiranje zaledne vode izvedejo kanalete s priključkom na meteorno kanalizacijo.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00 in 106/01).
Potek trase predvidene kanalizacije je prikazan na grafični prilogi št. 5. Rešitev prometne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Vodovodno omrežje:
Priključitev trgovskega objekta na javno vodovodno omrežje se izvede od obstoječega javnega vodovoda, ki poteka med regionalno cesto in predvidenim trgovskim objektom, v soglasju z upravljavcem. Vodomerni jašek se locira izven objekta na vedno dostopnem mestu.
Na obravnavanem območju so evidentirani vodovodni priključki do obstoječih objektov ki so predvideni za rušenje, zato se obstoječi priključni vodi demontirajo.
Območje ima zgrajeno zunanje hidrantno omrežje. Ob pločniku regionalne ceste so locirani nadzemni hidranti, ki se po potrebi lahko dogradijo.
Potek trase obstoječega in predvidenega vodovoda ter pozicije hidrantov so razvidne iz grafične priloge št. 5. Rešitev prometne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Električno omrežje:
Za napajanje trgovskega objekta z električno energijo je predvidena nova transformatorska postaja.
Od obstoječe trase SN 20kV kablovoda v križišču Kvedrove ceste in Savske ceste, je predvidena izvedba kabelske kanalizacije za položitev 20kV kablovoda do nove transformatorske postaje na južni strani trgovskega objekta.
Od predvidene transformatorske postaje do načrtovanega objekta se izvede NN elektro kabelski priključek.
Ob regionalni cesti je izvedena javna razsvetljava, ki se za območje urejanja dopolni s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objekta.
V primeru izpada električne energije je na južni strani trgovskega objekta predvidena postavitev diesel agregata, ki se vključi avtomatsko ob izpadu mrežne napetosti.
Na obravnavnem območju so obstoječi objekti, ki so priključeni na NN električno omrežje. Ker je predvidena rušitev omenjenih objektov se trase elektro priključnih kablov ukinejo.
Potek trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja je prikazan na grafični prilogi št. 5.

Telefonsko omrežje:
Ob Kvedrovi cesti poteka trasa telefonske kabelske kanalizacije in krajevnega kabelskega omrežja. Druga trasa prostopoloženih kablov (K-1, K-4 ter 2xMK kabel) poteka neposredno preko območja predvidene pozidave.
Za oskrbo trgovskega objekta z novimi telekomunikacijskimi priključki, je potrebno dograditi TK omrežje – dvocevno kabelsko kanalizacijo (1x2 PVC 110 mm) z navezavo na obstoječi jašek št. 28 ob Kvedrovi cesti. Za zagotavljanje povezav novega objekta je potrebno zgraditi kabelske objekte na predvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek-naročnik se polože v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0.80 m. Naročniška cev se zaključi neposredno v TK kabelski omarici na fasadi objekta.
Horizontalni odmik drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bo 0.30 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) se položi opozorilni trak z napisom POZOR TELEKOM.
Predvidena je prestavitev tangiranih prostopoloženih kablov s trasnim potekom ob severozahodnem obodu predvidenega parkirišča s priključkom na kabelski jašek 27, ki se prestavi v pločnik.
Pri potekih tras v cestišču oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno kable dodatno zaščiti s PVC cevmi.
CATV omrežje:
Na obravnavanem območju je evidentirano CATV omrežje do posameznih objektov, ki so predvideni za rušitev, zato je predvidena odstranitev kablov CATV omrežja oziroma prestavitev.

Plinovodno omrežje:
Preko obravnavanega območja poteka prenosni plinovod P42311, MRP Stilles-MRP Lisca (premer 200 mm, tlaka 1bar, od stacionaže 573 m do 692 m), ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o. in distribucijski plinovod upravljavca JP Plinovod Sevnica.
Lokacija trgovskega objekta z zunanjo ureditvijo posega v traso prenosnega in distribucijskega plinovoda, zato je predvidena prestavitev po pogojih upravljavcev. Nova trasa bo potekala delno po kolesarski stezi, delno v zelenici med predvidenim parkiriščem in kolesarsko stezo, delno ob predvideni rekonstrukciji Ceste na Dobravo.
Na območju urejanja v bližini prenosnega omrežja z zemeljskim plinom veljajo naslednji pogoji:
– pri obdelavi prečkanja plinovoda s komunalnimi vodi se upošteva najmanj 0.5 m prostega odmika,
– predvidi se posebne pogoje dela v 2 x 5 m pasu plinovoda, (zakoličba plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, nadzor Geoplina plinovodi d.o.o.),
– pri prečkanju plinovoda se komunalni vodi kot so javna razsvetljava, elektro in ptt kabli, položijo v zaščitne cevi dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda,
– pri hortikulturni dejavnosti (drevored ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograje in njenih stebričkov, jaškov, drogov, logotipov in podobno upošteva najmanj 2,5 m odmika od plinovoda,
– poseganje v 2 x 5 m pasu plinovoda brez soglasja Geoplina plinovodi d.o.o. ni dovoljeno,
– Geoplinu plinovodi d.o.o. se najmanj 10 dni pred pričetkom del predloži pisno prijavo del z naročilom za nadzor, zakoličenje plinovoda in sporočilom podatkov o izvajalcu in odgovornem vodji del ter priloženim načrtom organizacije gradbišča s transportnimi potmi ob in preko plinovoda,
– pred pričetkom aktivnosti se s strani pooblaščenca Geoplina plinovodi d.o.o. zakoliči plinovod s pomočjo detektorja, zakoličena trasa pa mora ostati vidna v času trajanja del,
– zemeljska dela v 2 x 5 m pasu plinovoda se izvaja pod nadzorom pooblaščenca Geoplina plinovodi d.o.o. ter ob upoštevanju njegovih navodil, pri čemer morajo biti zemeljska dela pri križanjih s komunalnimi vodi izvedena ročno, utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom pa je dovoljeno le statično brez vibracij,
– preko plinovoda ni dovoljeno voziti s težko gradbeno mehanizacijo, razen po predhodno zavarovanih prehodih, urejenih v dogovoru s pooblaščencem Geoplina plinovodi d.o.o.,
– v 2 x 5 m pasu plinovoda niso dovoljene deponije gradbenega ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov.
Načrtovani objekt se priključi na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem.
Pri izgradnji plinovoda se bodo upoštevali vzporedni odmiki in odmiki pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).

Odpadki:
Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 66/95, 43/98, 44/04).
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
Gradbeni odpadki:
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo v predelavo za to pooblaščenem podjetju.
Naročilo za prevoz gradbenih odpadkov v predelavo mora biti zagotovljeno pred začetkom izvajanja gradbenih del.

Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnjo varstva pred hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije.
V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitoringom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.

Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UPB1), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 43/07).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v obstoječo javno kanalizacijo. Fekalne vode se do izgradnje centralne čistilne naprave vodijo v zaprto nepretočno greznico na občasno praznjenje.
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba cevnega zadrževalnika padavinskih voda. Lahko pa se parkirne površine izvedejo iz travnih plošč, ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.

Ohranjanje narave:
Na območju urejanja ni evidentiranih vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB2).

Varstvo kulturne dediščine:
Na celotnem območju urejanja je pri vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (58. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD); Uradni list RS, št. 7/99-287), ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (59. člen ZVKD; Uradni list RS, št. 7/99).

Varstvo gozda:
Na podlagi pridobljenih smernic Zavoda za gozdove Slovenije, OE Brežice je potrebno pri načrtovanju objektov in zunanji ureditvi upoštevati naslednje smernice:
– funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu območja, se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena (5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 67/02),
– sprememba namembnosti (krčitev) gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica ni dopustna (7. člen Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica; Uradni list RS, št. 54/04, 84/06 – sprem. in dopolnitev),
– v gozdove na pobočjih se praviloma ne posega, kadar pa je to potrebno, se prepreči možnost nastanka erozijskih žarišč in zagotovi čim manjšo vidnost posegov. (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, poglavje III.3.1.1.(5)),
– zaradi varovanja gozdnega prostora in varnosti objektov mora biti vsaka gradnja objektov v neposredni bližini gozda odmaknjena od gozdnega roba za najmanj eno stojno višino odraslega gozda na tem območju (8. člen Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica (Uradni list RS, št. 54/04, 84/06 – sprem. in dopolnitev),
– vse gradnje objektov ali druge infrastrukture v neposredni bližini gozda ter vsi ukrepi, ki bi kakorkoli ovirali prost dostop do gozda, morajo biti locirani in izvedeni na način, da se ohrani prost dostop do gozda, do katerega bi bil lahko, zaradi posega, dostop omejen ali oviran oziroma, da se pogoji dostopa do gozda ne poslabšajo.

Varstvo železniškega prometa:
Na podlagi pridobljenih smernic Javne agencije za železniški promet RS, je potrebno pri načrtovanju objektov in zunanji ureditvi upoštevati naslednje smernice:
– v vse grafične priloge se vriše os železniške proge št. 10; drž.m.–Dobova–Ljubljana,
– predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8.00 m od osi obstoječega tira železniške proge št. 10; drž.m.–Dobova–Ljubljana
– objekti višine do 15.00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12.00 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15.00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0.5 m k minimalni oddaljenosti 12.00 m od osi skrajnega tira,
– za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnja protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno,
– za vsak objekt lociran v 200 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet.

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št 18/63), za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan–Seiberg.
Za projektiranje objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je potrebno pridobiti geomehansko poročilo.
Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
Glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.
Elektromagnetno sevanje:
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj gradbene parcele in uporabiti za ureditev zelenic.

Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte, je potrebno izdelati klančino v naklonu 1:15, ki omogoča nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam.

I. etapa
– prestavitev ali odstranitev obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture za potrebe trgovskega centra in regionalne ceste,
– rušitev obstoječih stanovanjskih, nestanovanjskih objektov, opornih zidov in ograj,
– ureditev gradbiščnega cestnega priključka.
II. etapa
– gradnja trgovskega objekta, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ureditev zunanjih površin.
III. etapa
– izgradnja I. faze krožnega križišča,
– izvedba kolesarske steze in hodnika za pešce med trgovskim objektom oziroma zunanjo ureditvijo in regionalno cesto, od križišča z lokalno Cesto na Dobravo do priključka za dostavna in komunalna vozila,
– hortikulturna ureditev gradbene parcele in okolice ceste.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi etapi, se lahko do začetka gradnje uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih v območju prometnic zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico. Višino zemljišča na parcelni meji mora prilagoditi višini sosednjega zemljišča,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji,
– pred pričetkom izvajanja posegov I. – III. faze, mora investitor pridobiti ustrezno soglasje s strani Direkcije RS za ceste.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objekta: dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod, pod pogojem da se ne posega v rob gozda s posebnim namenom ter, da je zagotovljen 3.00 m odmik od cestnega sveta,
– za horizontalni gabarit: trgovski objekt se lahko gradi večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele ter da je zagotovoljen 3.00 m odmik od cestnega sveta in dovoljeni odmik od roba gozda s posebnim namenom. Trgovski objekt je lahko manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-«,
– za vertikalne gabarite: maksimalna višina trgovskega objekta je 9.00 m,
– za koto pritličja, dovozov in manipulativnih površin so tolerance do ± 80 cm, vendar se kote dovozov do manipulativnih površin prilagajajo projektu rekonstrukcije regionalne ceste in Pravilniku o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06),
– dovoljena so odstopanja od določitve uvozov na gradbeno parcelo pod pogojem, da se pridobi soglasje upravljavca regionalne in lokalne ceste,
– pred izdajo uporabnega dovoljenja trgovskega centra je potrebno zgraditi I. fazo krožnega križišča, vključno z levimi zavijalnimi pasovi, če se to dokaže s prometno analizo,
– dovoljena je sprememba zasnove parkirišč za osebna vozila. Na gradbeni parceli »G2« se lahko izvedejo dodatna parkirišča za osebna vozila.
Parkirišča so lahko zasnovana v več nivojih, nova rešitev umestitve parkirišč se prikaže v projektni dokumentaciji;
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje poteka trase predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.

Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor – OE Novo mesto, Inšpekcijska pisarna Brežice.

Ta odlok začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.