Na podlagi 46., 57., 96. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Postojna je Občinski svet Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) na 11. redni seji dne 11. 12. 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Oblenk Strmca
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Dolgoročnem planu Občine Postojna za obdobje 1986–2000 (Uradni objave št. 15/87, 3/88, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 30/95, 4/97, 9/98, 86/99, 23/00, 110/00, 17/01 in 78/04) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Oblenk Strmca – P2/S4 v Občini Postojna (v nadaljnjem besedilu: OPPN Strmca).
(2) OPPN Strmica je izdelalo podjetje Area – LINE d.o.o., pod št. proj. U 08/ 2007 in je sestavni del tega odloka.
2. člen
(vsebina načrta)
(1) OPPN Strmca določa:
– mejo ureditvenega območja,
– funkcije območja urejanja,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pogoji prometnega urejanja in priključevanja,
– pogoji priključevanja na komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
3. člen
(sestava načrta)
OPPN Strmica iz 1. člena odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del vsebuje:
A Tekstualni del:
1. Odlok OPPN Strmica,
2. Smernice in mnenja,
3. Obrazložitev OPPN Strmica,
4. Tehnični elementi za zakoličenje.
B Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
2. Območje podrobnega načrta, z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Zazidalno ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji,
4. Prikaz ureditev – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
5. Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
6. Prikaz ureditev za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. Načrt parcelacije.
II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje OPPN Strmca obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti in parcele, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo ureditvenega načrta (območja komunalnih ureditev).
Območje, na katerem so načrtovani objekti in so v Odloku o Dolgoročnem planu Občine Postojna opredeljeni kot poselitvena enota naselja Strmca z oznako P2/S4, obsegajo parcele: 812/1, 930/3 in 930/4, vse k.o. Strmca.
Za izvedbo načrta so predvidene komunalne in prometne ureditve na parc. št. 593/26, k.o. Strmca.
(2) Opis meje topografsko: Meja ureditvene enote P2/S4, ki se ureja s temi OPPN Strmca poteka po veljavnih posestnih mejah tako, da zajemajo celotno območje bivših vojaških objektov skupaj z zunanjim pasom ob žični ograji ter parcelo 812/1, k.o. Strmca.
(3) Opis meje po parcelah:
Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja:
X = 76 991.10 43 in Y = 438 463.44 09
+--------------------+-----------------------------------------+
|Smer neba |Opis |
+--------------------+-----------------------------------------+
|na severu |Meja poselitvene enote P2/S4 poteka od |
| |izhodiščne točke severozahodnega vogala |
| |načrta, ki je oglišče parcel št. 827/1 in|
| |930/3, k.o. Strmca. |
| |Severna meja OPPN Strmca poteka po |
| |severnih mejah parcel 930/3 in 930/4, ki |
| |mejijo s parc. št. 827/1, 593/35, 593/1, |
| |593/2 in 593/3, vse k.o. Strmca. |
+--------------------+-----------------------------------------+
|na vzhodu |V lomu meje med parcelama 930/4 in 593/3 |
| |k.o. Strmica s koordinato: X = 76 838.30 |
| |00, Y = 438 651.19 00 se meja lomi in |
| |zameji poselitveno enoto z vzhodne |
| |strani, do presečišča parcel št. 930/4, |
| |593/3 in 812/1, kjer se meja nadaljuje po|
| |vzhodni in južni meji parcele št. 812/1, |
| |k.o. Strmca. |
+--------------------+-----------------------------------------+
|na jugu |Od presečišča parcel št. 930/4, 812/1 in |
| |593/26, vse k.o. Strmca poteka meja po |
| |južni meji parc. št. 930/4, k.o. Strmca s|
| |parcelami št. 593/26, 788/1, 759/1, |
| |760/1, 761/1, 762/1, 763/1, 764/1, 765/1,|
| |766/1, 767/1, 768/1, 769/1, 770/1, 771/1,|
| |772/1, 773/1, 774/1, 775/1 in 942/1, vse |
| |k.o. Strmca. |
+--------------------+-----------------------------------------+
|na zahodu |Nato se meja nadaljuje po zahodni meji |
| |parc. št. 930/4 in 930/3, k.o. Strmca s |
| |parcelami št. 941/1, 940/1, 939/1, 938/1,|
| |937/1, 936/1, 935/1, 934/1, 933/1, 932/1,|
| |931/1, 930/1, 929/1, 928/1, 927/1, 926/1,|
| |925/1, 924/1, 828/1, 826/1 in 825, vse |
| |k.o. Strmca do izhodiščne točke. |
+--------------------+-----------------------------------------+
(4) Velikost območja
Površina obravnavanega območja meri 25.747,00 m².
(5) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(6) Zemljišče parc. št. 593/26, ki je zunaj meje območja urejanja, je potrebno za izvedbo prometnega napajanja ureditvene enote ter izvedbo javne gospodarske infrastrukture:
– rekonstrukcija dovozne ceste – javna pot št. 821260, izgradnjo križišča ter rekonstrukcijo gozdne ceste za navezavo napajalne ceste naselja Gornji Strmec, vse na parceli št. 593/26, k.o. Strmca,
– izgradnja nove centralne čistilne naprave (CČN) s spremljajočimi vodi za celotno sosesko P2/S4 na parceli št. 593/26, k.o. Strmca,
– prestavitev nove transformatorske postaje (TP) s spremljajočimi vodi na parceli št. 593/26, k.o. Strmca,
– ureditev ekološkega otoka z vstopno ploščadjo na parcele št. 593/26, k.o. Strmca,
– ureditev ploščadi v križišču za dostop v oba dela naselja in na otroško igrišča na parceli št. 593/26, k.o. Strmca,
– na severovzhodni strani izven območja urejanja se na parc. št. 593/3, 593/2, 593/33, vse k.o. Strmca uredi 3,50 m široka gozdna vlaka in v 20-metrskem pasu od stanovanjskih objektov se na istih parcelah odstranijo velika drevesa.
(7) Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
(8) Predvidene rušitve in odstranitve:
– rušitev vseh obstoječih vojaških objektov vključno z vsemi ureditvami,
– demontaža obstoječe ograje in vseh vodov javne gospodarske infrastrukture.
5. člen
(izbrana rešitev)
(1) Strokovna rešitev prostorske ureditve je pridobljena z izborom variantne rešitve in potrjena s strani naročnika (lastnika zemljišč).
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA
6. člen
(1) V planskih dokumentih in z urbanistično zasnovo je predlagano območje ureditve namenjeno razširitvi obstoječih površin za stanovanjsko gradnjo.
(2) Območje je namenjeno stanovanjskim objektom z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve) z dopolnilnimi programi: storitvene dejavnosti ter intelektualne storitve.
Tabela 1: Pregled območij opredeljene namenske rabe
+------------------+------------------------+------------------+
|Oznaka |Prevladujoča |Predvideno št. |
|območja |namenska raba |gradbenih parcel |
+------------------+------------------------+------------------+
|A |Območje sestavljenih |5 gradbenih parcel|
|Spodnji Strmec |večstanovanjskih | |
| |objektov | |
| |– gradnja na ključ | |
+------------------+------------------------+------------------+
|B-1 |Območje atrijskih |5 gradbenih parcel|
|Veliki Strmec |stanovanjskih | |
| |objektov | |
+------------------+------------------------+------------------+
|B-2 |Območje samostojno |4 gradbene parcele|
|Veliki Strmec |stoječih objektov | |
+------------------+------------------------+------------------+
|C |Območje samostojno |3 gradbene parcele|
|Strmec |stoječih objektov | |
+------------------+------------------------+------------------+
|D |Območje samostojno |7 gradbenih parcel|
|Gornji Strmec |stoječih objektov | |
+------------------+------------------------+------------------+
|E |Območje samostojno | 10 gradbenih |
|Gornji Strmec Pod |stoječih | parcel |
|gozdom |enostanovanjskih | |
| |objektov | |
+------------------+------------------------+------------------+
|Prometna |– rekonstrukcija in | |
|infrastruktura |širitev dovozne ceste | |
| |št. 821260 | |
| |– napajalne ceste: | |
| |Spodnji Strmec, | |
| |Veliki Strmec, | |
| |Strmec, | |
| |Gornji Strmec; | |
| |s ploščadmi, | |
| |obračališči in peš | |
| |prehodi (zunanje | |
| |stopnišče) | |
| |– na vstopu urejeni | |
| |ploščadi s skupnim | |
| |parkiriščem | |
+------------------+------------------------+------------------+
|Gospodarska |– vodovodno omrežje s | |
|infrastruktura |hidratnim omrežjem, | |
| |– sanitarna | |
| |kanalizacija v | |
| |napajalnih cestah | |
| |naselja, | |
| |– meteorna | |
| |kanalizacija, | |
| |– elektro omrežje, | |
| |– telekomunikacijsko | |
| |omrežje, | |
| |– ekološki otok | |
+------------------+------------------------+------------------+
(3) Znotraj območja se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora.
(4) Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem OPPN Strmca. Dopustne so tiste dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi in ne poslabšujejo bivalnih pogojev širše okolice. Dopustne so spremembe funkcij objektov za potrebe razvoja naselja kot dopolnitev, predvsem oskrbnih dejavnosti.
Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE UREDITEV
7. člen
(pogoji za urbanistično arhitektonsko ureditev objektov)
(1) Osnovna izhodišče umeščanja stanovanjskih enot so:
– prostorske omejitve (obstoječa stavbišča bivšega vojaškega kompleksa, gozdni rob),
– območje vizur na naselje Strmca (P2/S2),
– pretežno padajoč teren z nižinskim ravnim delom ureditvenega območja,
– možnost napajanja območja in navezave na širšo okolico.
(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje eno ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe.
(3) Na območju novih gradbenih parcel pa so s pomočjo regulacijskih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter drugi posebni ali dodatni pogoji.
(4) Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi naselja, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora.
(5) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov so:
– odmik od prometnic je podan z regulacijsko linijo, ki je izhodišče za zakoličenje objektov;
– želeno je, da en vogal objekta leži na regulacijski liniji;
– predlagani so enoviti in členjeni gabariti objektov;
– členitev fasade je mogoča do meje sprejemljivosti zazidave do sosednjih parcel oziroma s soglasjem sosedov in upravljavca cest;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov;
– urejeni so dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
– parkirna mesta za stanovalce in obiskovalce bodo urejena v sklopu posamezne gradbene parcele;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
– fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Materiali; omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih (naravnih) barv;
– obvezna je ohranitev lipe ob razpotju naselja ter drevesnih skupin (drevoredov) ob prometnicah in parkirišču;
– obvezna je ohranitev zelenega gozdnega tampona na severnem in vzhodnem delu ureditvenega območja oziroma se na teh mestih kolikor je mogoče ohrani obstoječa avtohtona drevnina, predvsem debelejša drevesa. Na ostalih zelenicah se dopolni zasaditev z neformalnimi skupinami dreves ter pokrovnega grmičevja.
Tabela 2: Pogoji za oblikovanje in gabariti po območjih
+--------------+-----------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA|Gabariti in pogoji oblikovanje |
+--------------+-----------------------------------------------+
|A |Spodnji STRMEC SESTAVLJENI VEČSTANOVANJSKI |
| |OBJEKTI |
| |Tlorisni gabariti: |
| |– zasnova objekta pravokotna, prevladujejo naj |
| |enostavni pravokotni volumni; |
| |– predlagani izhodiščni gabariti: 2 X 12.00 |
| |X 9.00 m – sestavljena »na ključ«; |
| |– sestavljeni stavbni volumen ne sme presegati |
| |dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov; |
| |– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem |
| |zahtevanem osončenju sosednjih stavb in |
| |parcel; |
| |– polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni; |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev dejavnosti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z ostalimi objekti |
| |znotraj območja; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Etažnost: |
| |– izvedena klet je na nivoju terena na južni |
| |strani; |
| |– maksimalni višinski gabarit na južni strani |
| |teren - kap m (vse naprave na objektu / |
| |prezračevanje ipd. morajo biti znotraj |
| |maksimalnega gabarita); |
| |– maksimalni višinski gabarit K+P+M oziroma: |
| |na južni strani višina teren – kap = 6.80 m, |
| |na južni strani višina teren – sleme = 10.20 |
| |m; |
| |– objekti so lahko medetažni tako, da sledijo |
| |konfiguraciji terena, pri čemer je višina |
| |slemena 10.20 m nad terenom na južni strani; |
| |– vse naprave na objektu / prezračevanje |
| |ipd. / morajo biti znotraj maksimalnega |
| |gabarita; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Strehe: |
| |– izhodišče je dvokapna streha; |
| |– naklon strešin je med 35 in 45o; |
| |– daljša stranica objekta je vzporedna s |
| |plastnicami, tej smeri sledi sleme objekta; |
| |– nad delom objekta je lahko streha enokapnica |
| |in pravokotna na osnovno os; |
| |– kritina je opečna in rdeča; |
| |– v mansardnem delu je možno izvesti frčade, |
| |ki sledijo členitvi fasad; |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in sončne |
| |celice) je možno namestiti na ploskev |
| |strešine; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pomožni objekti: |
| |– na gradbenih parcelah se lahko postavijo |
| |pritlični garažni OBJEKTI za potrebe |
| |parkiranja; |
| |– drugi pomožni in začasni objekti niso |
| |dopustni; |
| |GARAŽNI OBJEKTI: |
| |– objekti so izključno namenjeni parkiranju |
| |osebnih vozil stanovalcem, |
| |– velikost je rastersko prilagojena parkiranju |
| |osebnih vozil, |
| |– objekti so pritlični in višinsko prilagojeni |
| |dovozu na dvoriščni del in vhodu v |
| |stanovanjski objekt, |
| |– streha nad posameznim nizom je izvedena kot |
| |dvokapnica ali enokapnica, kjer je sleme |
| |strehe pravokoten na daljšo stranico |
| |stanovanjskega objekta, |
| |– naklon strešin se prilagodi naklonu |
| |stanovanjih objektov ali se izvede v |
| |poudarjenem vencu nizka enokapnica, |
| |– ravna streha kot terasa se lahko izvede v |
| |primeru, kolikor se prilagodi arhitekturni |
| |zasnovi in oblikovanju objektov posameznega |
| |investitorja; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Materiali in barve: |
| |– prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni |
| |materiali in okolju prilagojene barve; |
| |– materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pozidanost gradbene parcele: |
| |max. do 60% - |
| |ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj |
| |posamezne gradbene parcele (regulacijska |
| |linija, odmiki od parcelnih mej, obvezna |
| |ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne |
| |površine idr.). |
+--------------+-----------------------------------------------+
|B - 1 |Veliki STRMEC ATRIJSKI STANOVANJSKI |
| |OBJEKTI |
| |Tlorisni gabariti: |
| |– niz atrijskih stanovanjskih objektov z |
| |orientacijo atrijev proti zahodu; |
| |– predlagani izhodiščni gabariti: 16.0 X |
| |8.00 m + 8.00 X 8.00 m ; |
| |– lociranje objektov je prikazano v grafičnih |
| |prilogah; |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov; |
| |– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem |
| |zahtevanem osončenju sosednjih stavb in |
| |parcel; |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev stanovanjski enoti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene s kvalitetnimi ostalimi |
| |objekti znotraj območja in oblikovani v |
| |skladno arhitektonsko celoto objekta; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Etažnost: |
| |– izveden atrij je na nivoju terena na južni |
| |strani objekta, oziroma dvignjen max. do 1.0 |
| |m, |
| |– maksimalni višinski gabarit P + M (K+P+M), |
| |– kolenčni zid mansardega dela je maksimalno |
| |visok 120 cm, |
| |– vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. |
| |morajo biti znotraj maksimalnega gabarita; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Strehe: |
| |– obvezna je dvokapna streha, ki sledi |
| |tlorisni zasnovi, |
| |– del strehe je lahko enokapnica, oblikovana |
| |kot podaljšek strešine, |
| |– naklon strešin je med 35 in 45o, |
| |– glavna smer slemena je vzporedna osi |
| |napajalne ceste (Veliki Strmec), |
| |– v mansardnem delu je možno izvesti frčade, |
| |ki sledijo členitvi fasad, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in sončne |
| |celice) je možno namestiti na ploskev |
| |strešine, |
| |– kritina je opečna in rdeča; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Materiali in barve: |
| |– prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni |
| |materiali in okolju prilagojene barve, |
| |– materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pomožni objekti: |
| |– niso dopustni; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pozidanost gradbene parcele: |
| |max. do 40% - |
| |ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj |
| |posamezne gradbene parcele (regulacijska |
| |linija, odmiki od parcelnih mej, obvezna |
| |ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne |
| |površine idr.). |
+--------------+-----------------------------------------------+
|B – 2 |NIZ Veliki STRMEC |
| |SAMOSTOJEČA STANOVANJSKA GRADNJA |
+--------------+-----------------------------------------------+
|C |NIZ STRMEC |
+--------------+-----------------------------------------------+
|D |NIZ Gornji STRMEC |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Tlorisni gabariti: |
| |– oblika pravokotna, prevladujejo naj |
| |enostavni pravokotni volumni; |
| |– predlagani izhodiščni gabariti: 12.00 X |
| |9.00 m; |
| |– postavitev in tlorisna zasnova je prikazana |
| |v grafičnih prilogah; |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov; |
| |– v primeru skupne gradnje je možno v nizu »C« |
| |postaviti objekte v niz; |
| |– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem |
| |zahtevanem osončenju sosednjih stavb in |
| |parcel; |
| |– polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni; |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev stanovanjski enoti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene s kvalitetnimi ostalimi |
| |objekti znotraj območja in oblikovani v |
| |skladno arhitektonsko celoto objekta; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Etažnost: |
| |– maksimalni višinski gabarit je K+P+M, kjer |
| |je izvedena klet na nivoju terena na južni |
| |strani objekta, |
| |– kolenčni zid mansardnega dela je maksimalno |
| |visok 60 cm, |
| |– vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. |
| |morajo biti znotraj maksimalnega gabarita; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Strehe: |
| |– usmeritev oblikovanja je dvokapna streha, |
| |– del strehe je lahko enokapnica, oblikovana |
| |kot podaljšek strešine, |
| |– naklon strešin je med 35 in 45o, |
| |– daljša stranica objekta je vzporedna s |
| |plastnicami, tej smeri sledi sleme objekta, |
| |– v mansardem delu je možno izvesti frčade, ki |
| |sledijo členitvi fasad, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in sončne |
| |celice) je možno namestiti na ploskev |
| |strešine, |
| |– kritina je opečna in rdeča; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pomožni objekti: |
| |– na gradbenih parcelah se lahko postavijo |
| |pritlični garažni objekti za potrebe |
| |parkiranja, |
| |– drugi manjši enoetažni pomožni in začasni |
| |objekti so dopustni do velikosti 15 % tlorisne |
| |velikosti stanovanjskega objekta; |
| |GARAŽNI OBJEKTI: |
| |– objekti so izključno namenjeni parkiranju |
| |osebnih vozil stanovalcem, |
| |– objekti so pritlični in višinsko prilagojeni |
| |dovozu na dvoriščni del in vhodu v |
| |stanovanjski objekt, |
| |– streha nad posameznim nizom je izvedena kot |
| |dvokapnica ali enokapnica, kjer je sleme |
| |strehe pravokotno na daljšo stranico |
| |stanovanjskega objekta, |
| |– naklon strešin se prilagodi naklonu |
| |stanovanjih objektov ali se izvede v |
| |poudarjenem vencu nizka enokapnica, |
| |– ravna streha kot terasa se lahko izvede v |
| |primeru, kolikor se prilagodi arhitekturni |
| |zasnovi in oblikovanju objektov posameznega |
| |investitorja; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Materiali in barve: |
| |– prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni |
| |materiali in okolju prilagojene barve, |
| |– materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pozidanost gradbene parcele: |
| |max. do 50% - |
| |ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj |
| |posamezne gradbene parcele (regulacijska |
| |linija, odmiki od parcelnih mej, obvezna |
| |ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne |
| |površine idr.). |
+--------------+-----------------------------------------------+
|E |NIZ Gornji STRMEC |
| | POD GOZDOM |
| | SAMOSTOJEČA STANOVANJSKA GRADNJA |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Tlorisni gabariti: |
| |– oblika pravokotna, prevladujejo naj |
| |enostavni pravokotni volumni; |
| |– predlagani izhodiščni gabariti: 10.00 X |
| |7.00 m; |
| |– postavitev in tlorisna zasnova je prikazana |
| |v grafičnih prilogah; |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov; |
| |– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem |
| |zahtevanem osončenju sosednjih stavb in |
| |parcel; |
| |– polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni; |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev stanovanjski enoti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene s kvalitetnimi ostalimi |
| |objekti znotraj območja in oblikovani v |
| |skladno arhitektonsko celoto objekta; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Etažnost: |
| |– maksimalni višinski gabarit je K+P+M, kjer |
| |je izvedena klet na nivoju terena na južni |
| |strani objekta, |
| |– kolenčni zid mansardnega dela je maksimalno |
| |visok 60 cm, |
| |– vse naprave na objektu / prezračevanje ipd. |
| |morajo biti znotraj maksimalnega gabarita; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Strehe: |
| |– obvezna je dvokapna streha, |
| |– del strehe je lahko enokapnica, oblikovana |
| |kot podaljšek južne strešine, |
| |– naklon strešin je med 35 in 45o, |
| |– daljša stranica objekta je vzporedna s |
| |plastnicami, tej smeri sledi sleme objekta, |
| |– v mansardnem delu je možno izvesti frčade, |
| |ki sledijo členitvi fasad, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in sončne |
| |celice) je možno namestiti na ploskev |
| |strešine, |
| |– kritina je opečna in rdeča; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pomožni objekti: |
| |– na gradbenih parcelah se lahko postavijo |
| |pritlični garažni objekti za potrebe |
| |parkiranja, |
| |– drugi manjši enoetažni pomožni in začasni |
| |objekti so dopustni do velikosti 30 % tlorisne |
| |velikosti stanovanjskega objekta; |
| |GARAŽNI OBJEKTI: |
| |– objekti so izključno namenjeni parkiranju |
| |osebnih vozil stanovalcem, |
| |– objekti so pritlični in višinsko prilagojeni |
| |dovozu na dvoriščni del in vhodu v |
| |stanovanjski objekt, |
| |– streha nad posameznim nizom je izvedena kot |
| |dvokapnica ali enokapnica, kjer je sleme |
| |strehe pravokotno na daljšo stranico |
| |stanovanjskega objekta, |
| |– naklon strešin se prilagodi naklonu |
| |stanovanjih objektov ali se izvede v |
| |poudarjenem vencu nizka enokapnica, |
| |– ravna streha kot terasa se lahko izvede v |
| |primeru, kolikor se prilagodi arhitekturni |
| |zasnovi in oblikovanju objektov posameznega |
| |investitorja; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Materiali in barve: |
| |– prednost naj imajo naravni oz. avtohtoni |
| |materiali in okolju prilagojene barve, |
| |– materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov; |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |Pozidanost gradbene parcele: |
| |max. do 30% - |
| |ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj |
| |posamezne gradbene parcele (regulacijska |
| |linija, odmiki od parcelnih mej, obvezna |
| |ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne |
| |površine idr.). |
+--------------+-----------------------------------------------+
(6) Kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin, skladno z določbami in usmeritvami nosilcev urejanja. Izhodiščne kote so podane v prilogi: Preglednica predvidenih objektov.
(7) Gradnja pomožnih objektov je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb in, ko dovoljuje velikost zemljišča z upoštevanjem pozidanosti gradbene parcele. Pri novogradnji se najprej te potrebe rešujejo znotraj objekta. Kolikor pa je nujno graditi pomožne objekte, se le ti locirajo v podaljšku obstoječih smeri in so praviloma na eni strani navezani na glavni objekt. Ti prizidani deli naj ne ovirajo preglednosti prometnih površin, ne ovirajo osončenja bivalnih prostorov sosednjih objektov in so oblikovani v skladno arhitektonsko celoto z osnovnim objektom.
8. člen
(utrjene in zelene površine)
(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure na obravnavan del naselja.
(2) Skupne odprte površine so v zasnovi naselja stanovanjske gradnje vpete v krajino racionalizirane in so locirane ob vstopu v sosesko, ob razpotja ter se pojavljajo kot navezovalni členi na peš dostope, ki povezujejo dele soseske in sosedsko z zalednimi površinami, in sicer:
– vstopni ploščadi izven območja z ureditvijo ekološkega otoka in ploščad z dostopom na območje otroškega igrišča,
– vzdolžna ploščad ob vstopu z prepoznavno lipo,
– obračališče napajalne ceste Strmca z nadaljevanjem z zunanjim stopniščem, ki povezuje dve napajalni cesti,
– razširitev z obračališčem med Velikim in Gornjim Strmcem s peš potjo, ki omogoča dostop na zaledne površine.
(3) Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, klopi, brisoleji, in ulične svetilke morajo biti oblikovno poenoteni in skladni s celostno podobo soseske. Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega zgleda ožjega območja soseske.
(4) Večja reklamna znamenja, informacijske table in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena na skupnih lokacijah tako, da niso moteče za okoliški ambient, ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Pred izdajo ustreznega dovoljenja za postavitev ulične opreme in vsake oznake mora investitor predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega zgleda ožjega območja soseske.
(5) Kolikor niso oznake, table, znamenja in druga ulična oprema primerno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne inšpekcije, oziroma jih odstrani komunalno podjetje na stroške investitorja.
(6) Lokacija za postavitev spominskega ali kakega drugega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor.
(7) Potrebno je ohraniti gozdno zasaditev na severovzhodnem in jugovzhodnem robu soseske, skupaj s posameznimi večjimi drevesi znotraj posameznih gradbenih parcel. Znotraj območja gradnje pa je nujno ohraniti prepoznavno lipo, ki vključena v javno ploščad.
(8) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev skupnih površin se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
(9) Večji del površin znotraj območja urejanja so zelenice ob objektih znotraj gradbenih parcel. Pri preurejanju teh zelenih površin se na mestih, kjer je to mogoče, ohrani obstoječa avtohtona drevnina, predvsem debelejša drevesa. Potrebno je vzdrževanje vrtov ob stanovanjskih hišah vključno z ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prosto-stoječe rastline, skupine in žive meje.
V. PARCELACIJA
9. člen
(parcelacija, gradbene parcele)
(1) Območje zazidave je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah sprememb ureditvenega načrta.
(2) Specifika posameznih lokacij znotraj soseske zahteva specifične rešitve, ki so prikazane v grafičnih prilogah in so obvezno izhodišče projektantom posameznih objektov.
(3) Zasnova urbanistično arhitektonske ureditve posameznega območja namenske rabe predstavlja povezano celoto, zato ni možno k vsakemu objektu posebej določiti mejo gradbene parcele. Javne površine so izven mej gradbene parcele. Tako določeno gradbeno parcelo je možno deliti med objekti na manjše parcele. Za urejanje, vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture, ki poteka preko gradbene parcele, je treba predhodno skleniti služnostno pogodbo.
(4) Gradbene parcele je možno v nizu »A« tudi razdruževati, in sicer tako, da se upošteva vse ostale omejitve in da zaradi neustrezne nove členitve ne ostanejo neuporabne površine. Ohranjajo se predvidena mesta navezave na napajalne ceste. Možno je opuščanje oziroma zmanjševanje števila uvozov. Gradbene parcele imajo urejene dovozne in parkirne površine, peš dostope in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane ali tlakovane (travne plošče).
V območju »C«, kjer je predvidena gradnja samostojno stoječih objektov, ki jo je možno graditi kot objekte v nizu, tako da se ohranja gradbena linija ulične zazidave – regulacijske linije, orientacije objektov, možnost gradnje do parcelne meje in zagotavljanje garažnih in parkirnih prostorov znotraj gradbenih parcel.
(5) Načrt parcelacije je sestavni del OPPN Strmca. Lociranje objektov na gradbeno parcelo je podano z vogalom na regulacijski liniji, kot obvezna izhodiščna točka objekta.
(6) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno enotno. Ograje so postavljene na parcelno mejo. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu z predpisi.
Ograje v uličnem nizu so enotno oblikovane, in sicer na klasično zidanem podstavku (kamen) do višine 0.5 m, na kateri je lahko nameščena transparentna ograja do skupne višine 1.20 m nad nivojem cestišča. Lahko pa se izvede samo nizek delilni zid do višine 0.5 m z zasaditvijo na zemljišču investitorja. Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
Ograje, ki ločujejo zasebne vrtove so lahko izvedene kot živa meja, transparentna ograja do skupne višine 1.60 m nad nivojem raščenega terena.
Raščen teren je v pretežnem delu padajoč. Kolikor se zunanja ureditev izvaja s podpornimi zidovi izvedenimi terasasto, so le ti lahko visoki do 1.00 m z vmesnimi zasaditvami.
(7) Dovoz na ureditveno območje se izvede z rekonstrukcijo in širitvijo javne poti št. 821260, na katero se naveže notranji prometni skelet napajalnih cest. Vse gradbene parcele imajo zagotovljene dovoze in dostope iz tega skeleta. Natančna lokacija dovoza se določi v PGD projektih.
(8) Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA
10. člen
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnih spremembah, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2) Začetna faza izvajanje teh OPPN Strmca je odstranitev vseh vojaških objektov.
(3) I. faza vključuje komunalno opremo območja: izgradnjo napajalnih cest, kanalizacijsko, izgradnjo elektro, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje, vodovoda s hidrantnim omrežjem. Posamezna javna infrastruktura se lahko izvaja ločeno.
(4) II. faza obsega izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo, znotraj posameznih območjih.
(5) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
11. člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za namen prvotne kmetijske in gozdne rabe po predhodni odstranitvi vseh objektov vojaškega kompleksa.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
12. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Območje je evidentirano kot potencialno arheološko najdišče, zato je potrebno ob zemeljskih izkopih izvajati arheološki nadzor s strani pristojne službe.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJU NARAVE
13. člen
(ohranjanje narave)
(1) Območje OPPN Strmca se nahaja znotraj ekološko pomembnega območja Trnovski gozd in Nanos (koda: EPO 51300), osrednjega območja življenjskega prostora velikih zveri (koda: EPO 80000) ter se večji del območja nahaja znotraj predlaganega posebnega varstvenega območja Natura Trnovski gozd - Nanos.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za OPPN Strmca (ZRSVN, OE Nova Gorica, julij 2007), ki so podlaga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Postojna.
(3) Za ohranjanje habitatnega tipa je potrebno po opravljenih gradbenih delih poškodovane površine čim prej zatraviti s semeni iz sena, ki je bilo pokošeno na okoliških travnikih. V primeru zasajanja z grmovnicami in drevjem se zasaditev izvede z avtohtonimi vrstami.
(4) Javna razsvetljava se izvede samo ob osrednji komunikaciji in na razpotjih. Izberejo se talno vgradne svetilke z manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Smetnjake se namestijo na platoju, ki je zavarovano s fizično ograjo tako, da je zverem onemogočen dostop.
(5) V grafičnih prilogah sta označena dva lipova drevesa, ki se ohranita.
14. člen
(varovanje objektov in območij naravnih vrednot)
(1) Obravnavano območje P2/S4 se v celoti nahaja na območju pričakovanih naravnih vrednot Visoki kras in območju pričakovanih naravnih vrednot Karbonati.
(2) V primeru najdbe mineralov ali fosilov ter odkritju jame med gradnjo objektov mora najditelj prijaviti najdbo pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodb ali krajo. Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi obvesti pristojno območno enoto zavoda RS za varstvo narave.
(3) Potrebno je ustrezno oblikovanje objektov in sočasna krajinska ureditev cone, z namenom vizualne zaokrožitve kvalitetne silhuete soseske (nižji, členjeni gabariti, barvna usklajenost s krajinskimi okoljem, uporaba materialov, skladnih z okoljem, uvedba členitve vegetacije z blažilnim vizualnim in mikroklimatskim delovanjem).
15. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je obravnavano območje razvrščeno v območje namenjeno bivanju z kmetijskim zaledjem v II. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Ravni hrupa ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za II. območje – mešano območje, to je mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in nočne ravni hrupa 45 dBA.
16. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
17. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo centralne čistilne naprave.
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
18. člen
(odpadki)
Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in se odvažali na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Predvideno je ločeno zbiranje odpadkov, zato se uredi ekološki otok pred vstopom v sosesko. Ekološki otok je ograjen s treh strani z visokim parapetnim zidom (cca 1.60 m) in s strani dostopa ali odvoza s kovinskimi drsnimi vrati tako, da je onemogočen prost dostop zverem.
19. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic.
Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1.20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. člen
(zaščita pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN Strmica nima posebnih naravnih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena.
(2) OPPN upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93, 105/06 in 3/07, 87/01). Pri projektiranju objektov znotraj območja je nujno upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
(3) Skladno s določili Pravilnikom o požarni varnosti so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Prav tako so zagotovljeni normalni dovozi in delovne površine za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Širine dostopov, dovozov in obseg manipulativnih površin omogočajo interventnim vozilom nemoteno delovanje. Izpolnjeni so pogoji za varen umik.
Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara. Kolikor se pri projektiranju ugotovi (večja pozidanost gradbene parcele) se izvedejo ustrezni gradbeni ukrepi.
(4) V območju je načrtovana izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja za zadostno oskrbo z vodo za gašenje skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara je predvideno v območju komunalnega koridorja. Na njem so predvideni nadzemni hidranti na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov.
(5) Kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo.
(6) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
(7) Na dimnikih objektov v nizu Gornji Strmec ter objektih z oznakami S-3, VS-8 in VS-9 je nujno namestiti iskrolove.
X. POGOJI PROMETNEGA UREJANJA IN PRIKLJUČEVANJA
21. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih. Skladno s prometno zasnovo poteka motorni promet po razvejanem cestnem sistemu dvosmernih ulic. Dovoz na ureditveno območje je predviden z rekonstrukcijo javne poti št. 821260 na katero se uredita dva priključka. Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.
(2) Na dovozno cesto se naveže osrednja os soseske – Veliki Strmec, na katero se navežeta dve ločeni smeri napajalnih cest Spodnji Strmec in Strmec. Osrednja prometnica obravnavanega območja se na severnem delu odkloni z višje-ležečo napajalno cesto gornji Strmec.
(4) Vse napajalne ceste so predvidene širine 4.50 m z enostransko bankino širine 0.5 m. Ob nekaterih delih napajalnih cest kot kažejo grafične priloge je predviden hodnik za pešce širine 1.2 m. Poleg tega morajo biti vse ceste v naselju zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih vozil.
(5) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(6) Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in lovilcev olj in speljane v meteorno kanalizacijo.
(7) Površine za parkiranje so predvidene ob objektih na gradbenih parcelah investitorjev.
Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
– enostanovanjske stavbe 2 PM,
– dvostanovanjske stavbe 4 PM,
– večstanovanjske stavbe in 1,5 PM na stanovanjsko enoto,
gradnja v nizu
– trgovski lokali 1 PM / 30 m2 koristne površine
– najmanj 2 PM,
– gostinski lokali 1 PM / 4 sedeže – najmanj 3 PM,
– poslovni objekt 1 PM/30 m2 – najmanj 2PM.
(8) Za predvideno cestno mrežo in križišče je potrebno izdelati PGD, PZI projekte skladno s temi spremembami. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
XI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
22. člen
(splošno)
(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljalcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, telefon in toplovodno omrežje.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
23. člen
(vodovod)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječe vodovodno omrežje se bo navezalo na jugovzhodni strani obravnavanega območja na glavni vod javnega vodovoda (LTŽ cev, premera 125 mm), ki poteka ob lokalni cesti št. ...
(2) Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le-ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov. Vzporedno z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je tako zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na slednjem so predvideni nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov iz treh hidrantov, kot je razvidno v grafičnih prilogah.
24. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema. Meteorna kanalizacija se navezuje na odvodnike. Odvajanje odpadnih komunalih voda se naveže na kanalizacijski kolektor in skupno čistilno napravo. Predvidena je izdelava skupnega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod za naselji Lohačo in Strmco (starejši del). Na ta sistem se priključi obravnavano območje P2/S4. Ob tem se izloči iz sistema čistilna naprava.
(2) Padavinske vode s streh objektov se bodo vode zajele preko peskolovov in se speljale v ponikovalnice.
(3) Mreža meteorne kanalizacije je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Vse padavinske vode iz utrjenih površin se pred izpustom v odvodnik vodijo preko oljnih lovilcev in zadrževalnikov.
25. člen
(električno omrežje)
(1) Nova soseska se napaja iz nove TP, ki se locira ob robu območja. Idejne rešitve v UN podajajo rešitev razvoda in lokacije predvidenih bodočih priključkov. Za napajanje predvidene transformatorske postaje je potrebno zgraditi elektroenergetski vod 20 kV in nadzemnega daljnovoda 20 kV DNO23 Studeno–Kačja Vas.
(2) Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden v območju napajalnih cest. Ustrezni zemeljski kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in zaščitnimi cevmi. Na enak način bo izveden tudi razvod javne razsvetljave.
Za napajanje z električno energijo bodo izvedeni hišnimi priključki preko merilnih priključnih omaric, ki bodo v paru locirane na rob gradbenih parcel.
(3) Javna talna razsvetljava bo izvedena na glavni napajalni cesti Veliki Strmec kot je prikazano v grafičnih prilogah.
26. člen
(TK omrežje)
Telefonsko omrežje se priključi na javno telefonsko omrežje, ki napaja obstoječi del naselja Strmca. Celoten TK razvod bo izveden v območju napajalnih cest. Kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo. Telefonsko omrežje je prikazano na karti z omrežjem zvez.
27. člen
(CaTV omrežje)
(1) Predviden CaTV razvod bo izveden v območju napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva območje v obsegu 250 m. Na območju predvidenih objektov bodo položene tudi cevi za naknadno uvlačenje kabelskih povezav.
28. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Ob območju Sprememb UN Strmca se ne predvideva zgraditi centralnega toplovodnega omrežja. Zato se bo ogrevanje reševalo individualno.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
29. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojniki in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Postojna. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja – ekološkega otoka. Predvidena je ena skupna lokacija ekološkega otoka za obravnavano območje, kot je razvidno v grafičnih prilogah.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
30. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN Strmca so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(4) V grafičnih prilogah (3.3 Zazidalna situacija) so gabariti objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni z območju, ki ga označujejo meje gradbenih parcel in regulacijske linije z upoštevanjem faktorja pozidanosti posamezne gradbene parcele. Postavitev samih objektov mora slediti regulacijski liniji posameznega niza z upoštevanjem izhodiščne točke zakoličbe (skrajni vogal).
(5) Ureditev dvorišč je možna v območju komunalnega koridorja. Gradnja objektov in postavitev trajnih ograj, delilnih zidov in podobno na območju komunalnega koridorja ni dovoljena.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
31. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti pristojni zavod za arheološki nadzor, upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode.
– Zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč.
– Uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
– Zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti.
– Zagotoviti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
– Zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav.
– Po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej.
– V času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
– Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN Strmca za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
– Investitorji so dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave za zaščito in reševanje na podlagi izdelane študije požarne varnosti, kot sestavnega dela projektne dokumentacije.
XIV. KONČNE DOLOČBE
32. člen
S sprejetjem tega odloka preneha veljati Odlok o Ureditvenem načrtu »Oblenk Strmca« – P2/S4 (Uradni list RS, št. 1/01).
33. člen
(nadzor)
OPPN Strmca iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Postojna.
34. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2007
Postojna, dne 11. decembra 2007
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.
