Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica uporabe hlapnih organskih spojin, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.
(2) Ta uredba določa tudi merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

(1) Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja s hlapnimi organskimi spojinami, ki nastajajo pri uporabi organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil (v nadaljnjem besedilu: proizvodi z organskimi topili).
(2) Proizvodi z organskimi topili, za katere se plačuje okoljska dajatev, so določeni v preglednicah A in B priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Okoljska dajatev iz prvega odstavka tega člena je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. organsko topilo je katerakoli hlapna organska spojina, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje ali za razredčenje surovin, izdelkov ali odpadnih snovi ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot disperzni medij, kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, kot plastifikator ali kot zaščitno sredstvo;
2. premazno sredstvo na vodni podlagi (v nadaljnjem besedilu: VP) je premazno sredstvo, katerega viskoznost se uravnava z uporabo vode;
3. premazno sredstvo na podlagi topila (v nadaljnjem besedilu: PT) je premazno sredstvo, katerega viskoznost se uravnava z uporabo organskega topila;
4. proizvajalec proizvodov z organskimi topili je oseba s sedežem v RS, ki izdeluje proizvode z organskimi topili za namen dajanja v promet pod svojo blagovno znamko. Če oseba izdeluje proizvode z organskimi topili z blagovno znamko druge osebe, se za proizvajalca proizvodov z organskimi topili šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj proizvodov z organskimi topili vnaša na ozemlje RS proizvode z organskimi topili z blagovno znamko pravne osebe, registrirane v RS za proizvodnjo proizvodov z organskimi topili, se za proizvajalca proizvodov z organskimi topili šteje imetnik blagovne znamke. Proizvajalec proizvodov z organskimi topili šteje za proizvajalca proizvodov z organskimi topili tudi za proizvode z organskimi topili, ki jih uporabi sam kot končni uporabnik;
5. pridobitelj proizvodov z organskimi topili je oseba s sedežem v RS, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine s proizvodi z organskimi topili organska topila pridobi v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in jih vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj proizvodov z organskimi topili šteje za pridobitelja proizvodov z organskimi topili tudi za proizvode z organskimi topili, ki jih uporabi sam kot njihov končni uporabnik.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

(1) Okoljske dajatve se ne plačujejo za proizvode z organskimi topili, ki se izvozijo iz območja EU ali iznesejo v druge države članice EU, ne glede na to, ali so proizvedeni v RS, uvoženi iz tretjih držav ali pridobljeni iz drugih držav članic EU.
(2) Okoljske dajatve se ne plačujejo za proizvode, v katerih so samo organska topila, ki so na ozemlju RS pridobljena z regeneracijo proizvodov z organskimi topili.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so:
– proizvodi z organskimi topili, proizvedeni v RS, prvič dani v promet v RS ali prvič dani v uporabo, če je njihov proizvajalec tudi njihov končni uporabnik, in
– proizvodi z organskimi topili, pridobljeni v drugi državi članici EU ali uvoženi iz tretjih držav, prvič dani v promet v RS ali prvič dani v uporabo, če je njihov pridobitelj tudi njihov končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba s sedežem v RS, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet in je proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka oseba, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet in je proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili, ni zavezanec za plačilo okoljske dajatve:
– za proizvode z organskimi topili, ki se razvrščajo med barve in lake iz preglednice A v prilogi 1 te uredbe, če je letna količina teh proizvodov, ki jih zavezanec da v promet ali sam uporabi, manjša od 4.000 l, in
– za proizvode z organskimi topili, ki se razvrščajo med proizvode za ličenje vozil iz preglednice B v prilogi 1 te uredbe, če je letna količina teh proizvodov, ki jih zavezanec da v promet ali sam uporabi, manjša od 150 kg.

(1) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve sta letno nadomestilo zaradi vodenja evidenc proizvajalcev in pridobiteljev proizvodov z organskimi topili (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in enota obremenitve zraka z emisijo hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve).
(2) Enota obremenitve je enaka emisiji 0,1 kg hlapnih organskih spojin, ki jih vsebuje izdelek z organskimi topili.
(3) Število enot obremenitve je za posamezno kategorijo in tip proizvodov z organskimi topili določeno v preglednicah A in B priloge 1 te uredbe.
(4) Nadomestilo plačujejo zavezanci v dveh obrokih letno na koncu vsakega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve.
(5) Okoljska dajatev se na koncu vsakega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve plačuje od vsote:
– nadomestila in
– seštevka enot obremenitve za proizvode z organskimi topili, ki so bili dani v promet ali so jih proizvajalci in pridobitelji v tem obdobju obračuna okoljske dajatve uporabili sami.
(6) Višino zneska okoljske dajatve za nadomestilo in za enoto obremenitve določi Vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS.

(1) Evidenco o dajanju proizvodov z organskimi topili v promet mora ločeno po vrsti in količini teh proizvodov, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, voditi:
– proizvajalec proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih daje v promet v RS ali jih sam uporablja kot končni uporabnik, in
– pridobitelj proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih daje v promet v RS ali jih sam uporablja kot končni uporabnik.
(2) Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavijo osebe iz prejšnjega odstavka polletni obračun okoljske dajatve, ki ga predložijo carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec, april, maj in junij tekočega leta in do 20. januarja tekočega leta za julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta.
(3) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
1. obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev;
2. količina proizvodov z organskimi topili, dana v promet v RS ali porabljena za lastno rabo, po oznakah, tipih in enotah obremenitve, ki jih zaradi vsebnosti organskih topil povzroča 1 liter teh proizvodov (v nadaljnjem besedilu: EO/l);
3. znesek obračunane okoljske dajatve po oznakah, tipih proizvodov z organskimi topili in EO/l v teh proizvodih;
4. končni znesek za plačilo okoljske dajatve v obdobju, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne v mesecu, ki sledi polletju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo predložiti carinskemu organu polletni obračun okoljske dajatve na obrazcu »HOS-OBR«, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe. Obrazec »HOS-OBR« je dostopen tudi na spletni strani carinskega organa.
(6) Zavezanec mora predložiti obračun okoljske dajatve ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve za proizvode z organskimi topili, ki so bili dani v promet ali uporabljeni, ali ne.

Za obračunavanje obresti, doplačilo in vračilo vplačane okoljske dajatve od seštevka enot obremenitve, postopek prisilne izterjave, uporabo pravnih sredstev in za vsa druga vprašanja postopka, stvarne in krajevne pristojnosti carinskega organa se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, oziroma carinski predpisi.

(1) Proizvajalec in pridobitelj proizvodov z organskimi topili je dolžan carinskemu organu prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, prične, spremeni ali preneha.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pri carinskem organu prijaviti dejavnost v zvezi z organskimi topili najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba iz prvega odstavka tega člena predložiti carinskemu organu prijavo na obrazcu »Prijava HOS«, ki je kot priloga 3 sestavni del te uredbe. Obrazec »Prijava HOS« je dostopen tudi na spletni strani carinskega organa.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je dolžna obračunati in plačevati okoljsko dajatev, mora v roku 15 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti carinskemu organu predložiti obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti na obrazcu »Prijava HOS«. Prekinitev oziroma prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi nepredvidenih razlogov pa mora carinskemu organu prijaviti nemudoma na obrazcu »Prijava HOS«.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, carinski organ odloči o izbrisu iz evidence iz 10. člena te uredbe na njeno zahtevo, pri čemer hkrati odloči tudi o obveznosti plačila zapadlih obveznosti okoljske dajatve.

(1) Carinski organ vzpostavi in vodi posebno evidenco proizvajalcev in pridobiteljev proizvodov z organskimi topili.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. firmo in sedež proizvajalca oziroma pridobitelja proizvodov z organskimi topili ter davčno številko,
2. proizvode z organskimi topili po skupinah proizvodov z organskimi topili, oznakah in tipih teh proizvodov, na katere se nanaša prijava dejavnosti, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev,
3. datum začetka, spremembe in prenehanja opravljanja dejavnosti.

(1) Do vračila okoljske dajatve, vplačane od seštevka enot obremenitve, je upravičena pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki proizvode z organskimi topili, za katere je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) predloži carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve od seštevka enot obremenitve na obrazcu »Vračilo – HOS«, ki je kot priloga 4 sestavni del te uredbe in dostopen tudi na spletni strani carinskega organa, v roku 240 dni po poteku meseca, v katerem so bili proizvodi z organskimi topili, za katere je bila okoljska dajatev plačana, iznešeni iz ozemlja RS ali izvoženi iz območja EU. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve, vplačane od seštevka enot obremenitve, mora vsebovati naslednje podatke:
– podkategorijo in oznako proizvodov z organskimi topili;
– znesek in datum plačila okoljske dajatve;
– kopijo računa nabave ali drugega dokumenta o nabavi proizvodov z organskimi topili, na katerem je izjava dobavitelja, da je okoljska dajatev obračunana, ime in naslov zavezanca, ki je okoljsko dajatev obračunal, in višina zneska plačila ter datum obračuna in datum plačila okoljske dajatve;
– navedbo dokumenta, ki dokazuje, da so bili proizvodi z organskimi topili izneseni iz ozemlja RS ali izvoženi iz območja EU;
– izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev obračunana in da so bili proizvodi z organskimi topili izneseni iz ozemlja RS ali izvoženi iz območja EU;
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izvrši izplačilo vračila.
(3) Vlagatelj je dolžan hraniti in na zahtevo carinskega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve, vplačane od seštevka enot obremenitve, skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja pristojni carinski organ.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili, ki je pravna oseba, če:
– prodaja proizvode z organskimi topili brez plačila okoljske dajatve,
– ne prijavi dejavnosti, za katero je zavezan plačevati okoljsko dajatev,
– ne predloži pravočasno obračuna okoljske dajatve,
– z obračunom ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve, oziroma predloži neresnične podatke,
– ne razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot obstoječi proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili ne predloži prijave svoje dejavnosti v roku iz 14. člena te uredbe ali na obrazec »Prijava HOS« ne vpiše dejanskih količin organskih topil, ki jih je v letu 2007 dal v promet.
(4) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika.

(1) Obstoječi proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili je dolžan carinskemu organu prijaviti svojo dejavnost najpozneje do 31. marca 2008, okoljska dajatev pa se začne obračunavati 1. januarja 2008.
(2) Obstoječi proizvajalec in pridobitelj proizvodov z organskimi topili mora pri prijavi svoje dejavnosti iz prejšnjega odstavka vpisati v obrazec iz priloge 3 te uredbe za predvideno letno količino HOS, izraženo v kg, količine HOS, ki jo je dal v promet v letu 2007.

Do objave sklepa Vlade RS iz šestega odstavka 6. člena te uredbe je višina zneska za nadomestilo enaka 400 eurov in za enoto obremenitve enaka 0,001 eura.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.