Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1 in 33/07 – ZPNačrt) ter v povezavi z drugim odstavkom 94. člena in tretjim odstavkom 103. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni lokacijski načrt za nadvoz državne ceste Teharje–Svetina čez železniško progo Zidani most–Maribor (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o., Celje, pod številko projekta 237/06, oktober 2007.

(1) Ta uredba določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v kartografskem delu državnega lokacijskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Celje in občini Štore.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele in dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje trase regionalne ceste R3-744 Teharje–Svetina in del nadvoza Teharje–Svetina ter območje dela ceste G2-107/1274 Celje–Rogaška Slatina), in parcele in dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po izvedbi le-tega pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, območje dodatnih vodnih ureditev).
(2) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega naslednje parcele in dele parcel, navedene po katastrskih občinah:
– k.o. Teharje: 1101/1, 1101/2, 1102/1, 1102/2, 1103/1, 1105, 1103/2, 1106/1, 1106/2, 1106/3, 1108, 1109, 1065, 1066, 1071, 1078, 1088, 1098, 1099, 1111/1, 1111/2, 1112/1;
– k.o. Bukovžlak: 1758, 1759.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje izključne rabe ceste in dela nadvoza z vsemi objekti in ureditvami,
– območje ureditve obcestnega prostora, vključno s sanacijo in z rekultivacijo zemljišč,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav.

(1) Del nadvoza Lipa Štore med km 0,1 + 66,87 (prečni profil na lokalni cesti PL 12) in km 0,1+94,40 (PL 13 + 7,75 m) čez I. glavno železniško progo, industrijske tire in strugo Voglajne je umeščen v prostor na mestu križišča glavne ceste G2-107 Celje–Rogatec (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta) in regionalne ceste R3-744 Teharje–Svetina (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta), ki povezuje zahodni del Štor in Teharje z naseljem Lipa in pelje dalje proti Svetini. Nadvoz med km 0,1 + 94,40 do km 0,3 + 64,19 (PL 22 + 10,24 m) ni predmet državnega lokacijskega načrta. Most prečka ceste, železniške tire, vodotok in toplovod v sedmih razponih 25 + 26 + 30 + 39 + 22 + 30 + 26 = 188 m. Vzdolžna os nadvoza prečka os magistralne železniške proge pod kotom 59º.
(2) Glavna cesta se rekonstruira na odseku med km 3,4 + 71,03 (prečni profil na glavni cesti PG 1) do km 3,8 + 60,00 (PG 22), v skupni dolžini približno 390 m. Na tem odseku glavne ceste trasa predvidene deviacije poteka v največji možni meri po obstoječi trasi. Na vzhodnem delu obravnavane trase se na južni strani vozišča glavne ceste rekonstruira avtobusno postajališče in označi prehod za pešce.
(3) Deviacija regionalne ceste se začne s severnim odcepom od glavne ceste v km 3,6 + 39,76 (PG 10). Odcepni krak križišča na nadvoz Lipa se od glavne ceste vzpne z vkopom v predhodno sanirano in s pilotno steno utrjeno plazovito pobočje nad glavno cesto, nadaljuje po objektu ter se na južni strani priključi na obstoječo regionalno cesto (prej lokalna cesta LC 2346).

(1) Na glavni cesti so elementi horizontalnega in vertikalnega poteka ceste izbrani ob upoštevanju projektne hitrosti V(p)= 70 km/h.
(2) Glavna cesta na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta poteka v mešanem profilu. Nasip ob južnem robu se izvede v višini do 2,0 m na razpoložljivem zemljišču. Normalni prečni profil glavne ceste med PG 1 do PG 7 znaša 14,33 m in vključuje: bankino, robni pas, dva vozna pasova širine po 3,25 m, pas za leve zavijalce širine 3,00 m, robni pas, jekleno varovalno ograjo z varovalnim pasom, pešpot širine 1,50 m in bankino pešpoti. Normalni prečni profil glavne ceste med PG 7 do PG 22 znaša 15,58 m ter vključuje: bankino, hodnik za pešce širine 0,75 m, varovalni pas širine 0,75 m, asfaltno koritnico, robni pas, dva vozna pasova širine po 3,25 m, pas za leve zavijalce širine 3,00 m, robni pas, jekleno varovalno ograjo z varovalnim pasom, pešpot širine 1,75 m in bankino pešpoti.
(3) Na glavni cesti je na odseku med PG1 in PG7 na severni strani načrtovan hodnik za pešce, ki se navezuje na predvideni hodnik za pešce ob severni strani glavne ceste v smeri centra naselja Teharje. Hodnik za pešce se izvede v sklopu rekonstrukcije glavne ceste.
(4) Na regionalni cesti so elementi horizontalnega in vertikalnega poteka ceste izbrani ob upoštevanju projektne hitrosti V(p)= 50 km/h.
(5) Regionalna cesta na odseku od križišča z glavno cesto do nadvoza preko železnice med prečnim profilom PL 1 in PL 12 poteka v normalnem prečnem profilu, ki znaša 13,50 m in vključuje: obojestranski hodnik za pešce širine po 0,75 m z varovalnim pasom širine po 0,50 m in bankino, asfaltno koritnico, dva vozna pasova širine po 3,00 m in pas za leve zavijalce ter pas za desne zavijalce v območju križišča širine 3,00 m.
(6) Na priključku regionalne ceste na glavno cesto je razširitev vozišča širine 1,15 m zaradi umeščanja ločilnih otokov. V krožni krivini, preko katere trasa regionalne ceste preide na nadvoz, je razširitev vozišča 0,60 m na notranjem voznem pasu.
(7) Nadvoz Lipa–Štore med km 0,1 + 66,87 (PL 12) in km 0,1 + 94,40 (PL 13 + 7,75 m) ima skupno širino 9,60 m, prečni prerez objekta pa vključuje dva vozna pasova po 3,00 m, obojestranski hodnik za pešce po 1,55 m in obojestranski prostor za ograjo po 0,50 m.
(8) Ceste imajo naslednji zgornji ustroj:
– vrhnja obrabno zaporna plast je bitumenski beton,
– nosilna plast je bituminizirani drobljenec,
– s cementom utrjeni drobljenec na glavni cesti in delu regionalne ceste je položen na ustrezno vgrajeno plast tampona,
– na cestah, kjer ni predvidene cementne utrditve, je plast tampona debeline od 30 do 35 cm.

(1) Na trasi glavne ceste v km 3,50 + 80 m je obstoječ priključek lokalne ceste na Vrhe, ki omogoča izvoz vozil v smer Celja in Štor s prekinjeno vzdolžno talno signalizacijo na glavni cesti.
(2) Na trasi glavne ceste se skupno izvedejo naslednji cestni objekti:
– cevni prepust G2 CP-1 je na lokaciji obstoječega prepusta in izveden iz armiranobetonskih cevi Fi 400 mm v skupni dolžini približno 16,50 m;
– cevni prepust G2 CP-2 je na lokaciji obstoječega prepusta in izveden iz armiranobetonskih cevi Fi 800 mm v skupni dolžini približno 29,39 m;
– cevni prepust G2 CP-3 je na lokaciji obstoječega prepusta in izveden iz armiranobetonskih cevi Fi 800 mm v skupni dolžini približno 41,75 m;
– cevni prepust G2 CP-4 je na lokaciji obstoječega prepusta in izveden iz armiranobetonskih cevi Fi 800 mm v skupni dolžini približno 46 m.
(3) Na trasi regionalne ceste se skupno izvedejo naslednji cestni objekti:
– armiranobetonska pilotna stena med km 0,0 + 30,00 (PL2) in km 0,1 + 48,66 (PL 11);
– nadvoz Lipa–Štore, med km 0,1 + 66,87 (PL 12) in km 0,1 + 94,40 (PL 13 + 7,75 m).

Ob glavni cesti v km 3,8 + 20,00 (PG 20) do km 3,8 + 60,00 (PG 22) je na južni strani glavne ceste rekonstrukcija avtobusnega postajališča. Na mestu avtobusnega postajališča je prečni profil ceste razširjen za vozišče postajališča 3,00 m in čakališče 2,00 m. Zaradi pomanjkanja prostora se začetek izvoznega roba južnega in uvoznega roba severnega (obstoječega) avtobusnega postajališča prekrivata.

(1) Zaščitna varovalna ograja je ob glavni cesti med km 3,4 + 71,04 (PG 1) in km 3,7 + 80,00 (PG 17) s prekinitvijo za prehod za pešce v km približno 3,6 + 50,00 (med PG 10 in 11), med cesto in peš potjo.
(2) Na nadvozu je na mostni konstrukciji obojestransko nameščena arhitektonsko oblikovana mostna ograja. V sklopu ograje so tudi stebrički za javno razsvetljavo.
(3) Ob cestah je nameščena:
– pokončna oprema ceste (vertikalna signalizacija),
– označbe na vozišču (horizontalna signalizacija),
– oprema za vodenje prometa in oprema za zavarovanje prometa.
(4) V križišču 01, v katerem se na glavno cesto priključuje regionalna cesta, je nameščena svetlobna signalna naprava – semafor.

(1) Vsi objekti na cestah in delu nadvoza se oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja in v odvisnosti od urbane in krajinske podobe prostora tako, da se čimbolj vključujejo v okolje.
(2) Viadukti morajo biti načrtovani tako, da je vzpostavljen vizualni stik z dolino; v ta namen je treba pozorno načrtovati geometrijo podpornih stebrov, tako da se ohrani odprtost prostora.
(3) Oporni in podporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna ali obloženi s kamnito oblogo, njihova višina in vidnost pa ublaženi z uporabo rastlinja.
(4) Varovalne in protihrupne zaščite se izvedejo tako, da ne poudarjajo cestnega telesa pri pogledih iz okolice.
(5) Območje priključevanja regionalne ceste na glavno mora biti arhitekturno in krajinsko oblikovano, vmesni prostor pa zapolnjen s prstjo in ustrezno ozelenjen.
(6) Na mestih, kjer se izvede vkop ali nasip, se brežina zasadi z ustreznim avtohtonim rastlinjem.

(1) Obcestni prostor je treba načrtovati in urejati skladno z reliefnimi značilnostmi prostora in krajinskimi vzorci.
(2) Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se ob cesti izvedejo naslednje ureditve obcestnega prostora:
– nasipne brežine so izvedene v nagibu 1:1,5, so humusirane in zatravljene. Prehod med vznožjem nasipne brežine in raščenega terena je izveden z zaokrožitvijo horizontalne širine 1,00 m;
– vkopi višine do 2,00 m se izvedejo v nagibu 1:1,5 s potrebnim utrjevanjem brežin z mehaničnimi sredstvi za zbijanje materiala, po utrditvi je brežine nujno humuzirati zaradi možnosti površinske erozije. Brežine višje višine se izvedejo v naklonu 1:2;
– v območju premostitvenega objekta se pod mostom blažje brežine obložijo z betonskimi tlakovci, na strmih brežinah pa se zaščita izvede s kamnito oblogo.
(3) Vse površine ob cestah, vključno z odvodnimi jarki, se zatravijo.

(1) Zaradi gradnje ceste in nadvoza se prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti. Načrtovanje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s to uredbo.
(2) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso ceste in nadvoza, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso ceste in nadvoza mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste.

Na trasi cest se zamenjajo oziroma ukinejo naslednji vodovodi:
– v km 3,5 + 67,50 se na območju prečkanja regionalne ceste obstoječi vodovod PL Fi 150 zamenja s cevmi P Fi 150 iz duktilne litine, najmanj 1,2 m pod koto novega terena;
– obstoječi vodovod, ki poteka po severni strani regionalne ceste med km 3,6 + 00,00 in km 3,6 + 25,00, ter obstoječi vodovod, ki prečka regionalno cesto v km 3,7 + 45,00, se ukineta.

(1) Na trasi cest se zgradi meteorna kanalizacija za odvajanje dela meteornih voda s prometnih površin:
– po južnem robu glavne ceste od km 3,4 + 72,00 do km 3,6 + 67,00;
– po severnem robu glavne ceste v območju pod nadvozom, od km 3,7 + 87,00 do km 3,8 + 40,00;
– po južnem robu regionalne ceste med km 0,0 + 30,00 do km 0,1 + 55,00 in preko regionalne ceste v km 0,0 + 30,00, km 0,0 + 60,00 in km 0,1 + 55,00.
(2) Zajem meteorne vode je preko požiralnikov z vtokom pod robnikom preko požiralnikov z litoželezno rešetko. Padci kanala so prilagojeni geometriji cest, dimenzije se določijo na podlagi hidravličnega izračuna ter so med 150 in 250 mm, meteorne vode iz kanalov se vodijo v odprte odvodne jarke ali razpršeno v naravo.

(1) Odvod meteornih vod s cestnih površin se odvaja preko odprtih meteornih jarkov ali meteorne kanalizacije v površinske odvodnike ali preko bankin razpršeno.
(2) Kanalizacija ceste je namenjena izključno padavinskim odpadnim vodam s cestnih površin. Priključevanje odpadnih voda iz drugih objektov ni dovoljeno.
(3) Odvajanje padavinskih odpadnih voda s cestišča mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, in s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(4) Iztočni objekti so oblikovani v naklonu brežine, kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. Vsi objekti za odvod meteornih voda in struge vodotokov v območju izpustov so ustrezno protierozijsko zaščiteni.
(5) Odvodnjavanje s cestnih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v površinske vodotoke. Odvodni jarki, odtoki na cestišču in drugi gradbeni elementi ceste morajo biti dimenzionirani tako, da lahko sprejmejo tudi večje količine padavinskih vod ali drugih tekočin v primeru prometne nesreče.

(1) Pri križanju obstoječega daljnovoda (v nadaljnjem besedilu: DV) 2 × 110 kV Podlog–Celje–Lipa je upoštevana varnostna višina in odmik DV stebrov od osi predvidenega nadvoza, pri zemeljskih delih je treba zavarovati temelje stebra SM63 in preprečiti kakršne koli posege v temelj stebra ter po potrebi sanirati ozemljitev stebra.
(2) Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se odstrani obstoječi 10 kV nadzemni daljnovod in nadomesti s podzemnim kablom 10/20 kV, položenim v kabelsko kanalizacijo 6 × PVC cev 110 mm v skupni dolžini približno 471 m. Na medsebojni razdalji približno 50 m se izdelajo kabelski jaški dimenzij 1,5 × 1,5 × 1,2 m z litoželezmim pokrovom težke izvedbe.
(3) Med km 3,4 + 350 do km 3,5 + 70,00 se odstrani obstoječi nadzemni nizkonapetostni vod, ki se ga nadomesti s podzemnim vodom v skupni dolžini približno 185 m.
(4) Obstoječi nadzemni nizkonapetostni vod med km 3,6 + 25,00 in 3,9 + 15,00 se odstrani. Del med km 3,7 + 65,00 do km 3,9 + 15,00 se nadomesti z novim kablom, položenim v kabelski kanalizaciji iz drugega odstavka tega člena.
(5) Napajanje javne razsvetljave je iz obstoječe kabelske omarice v km 3,4 + 350, od koder poteka kabel. Trasa kabla in stojna mesta kandelabrov so ob cesti, izven pločnika, na nadvozu pa v sklopu ograje. Na mestu križanja s cesto je kabel položen v PVC kanalu 110 mm.
(6) Javna razsvetljava ob glavni cesti je na njeni južni strani, na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta. Kandelabri svetilk višine 9,00 m so na razdalji 35,00 m, razen med nadvozom in avtobusnim postajališčem, kjer je razdalja 39,00 m.
(7) Javna razsvetljava ob regionalni cesti je na njeni južni in zahodni strani na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta. Kandelabri so višine 9,00 m na razdalji 25,00 m.

(1) Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se obstoječi krajevni kabel KKO K-3 Štore zaščiti z vzdolžnim prerezom PVC cevi Fi 110, z zajetjem obstoječega telekomunikacijskega kabla in povezovanje z objemkami, na območju prečkanja glavne ceste v km 3,5 + 70,00 se PVC cev obbetonira.
(2) Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je ob glavni in regionalni cesti položen kabel za kabelsko televizijo (CATV kabel) v zaščitni cevi alkaten 110 mm. Minimalna oddaljenost od elektro vodov je 0,50 m, kot križanja pa praviloma 90° in z ustrezno zaščito.

Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se poruši stanovanjska hiša Teharje 41 in pomožni objekt, parcelna številka 1101/2, k. o. Teharje.

Med gradnjo se izvedejo naslednji ukrepi za varovanje tal:
– posegi v tla morajo potekati na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, in se ne smejo razširiti na dodatne površine, ne da bi bili vplivi na tla in rastline na teh območjih ustrezno ovrednoteni;
– odkrivanje tal v najmanjšem možnem obsegu;
– nasipe je treba prilagajati konfiguraciji terena;
– čim hitrejše ozelenjevanje brežin zaradi preprečevanja erozijskih procesov;
– smotrna uporaba izkopanega nenosilnega materiala;
– zamočvirjena zemljišča se ne smejo zasipavati;
– dovoz nosilnih gradbenih materialov po najkrajših možnih poteh;
– priporoča se izvajanje čim manjših posegov v relief pri začasnih objektih za čas izvajanja del;
– za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki morajo biti določene pred začetkom izvajanja del;
– utrjevanje brežin vkopov in nasipov;
– pri oblikovanju brežin je treba upoštevati zaokrožitev zgornjega roba in pete nasipov, da je prehod v teren zvezen;
– uporaba deponiranega humusa za sonaravno urejevanje brežin;
– odpadni material, ki nastane ob razlitju pogonskega goriva, mazalnih in drugih olj, hidroizolacijskih materialov in drugih materialov, ki se uporabljajo na območju gradbišča in ki nastanejo pri gradbenih delih na obstoječih objektih ali prometnih površinah, se mora odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
– na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela (npr. barve za premaze kovinskih mostnih konstrukcij);
– če oskrba transportnih vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine utrjene.

Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je treba izvajati naslednje ukrepe in izpolnjevati naslednje pogoje:
– zaradi gradnje ceste in objektov se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati;
– kadar gradnja sega na priobalna zemljišča vodotoka Voglajna, se v največji možni meri upošteva varovanje priobalnega zemljišča, to je odmik 5 metrov od vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka;
– na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov in hudourniških grap ni dovoljeno postavljati kakršnih koli objektov, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– ker predvidena gradnja sega na območja, ki so poplavno ogrožena z visokimi vodami Voglajne, se poplavna varnost določi na podlagi hidrološko hidravlične analize vodnega režima, iz katere je razvidna poplavna varnost območja pred izgradnjo ceste in po njej;
– useki in nasipi cest ter z gradnjo prizadete površine se morajo utrditi in protierozijsko zaščititi;
– med gradnjo in po njej je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka ali na poplavna območja, morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala ne smejo ovirati odtoka zalednih voda;
– med gradnjo se izvajajo varstveni ukrepi, nadzor in taka organizacija na gradbišču, da je pretok ob visokih vodah nemoten in preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi morajo biti zunaj vodovarstvenih območij;
– pri gradnji ni dovoljeno uporabljati materialov, ki vsebujejo nevarne spojine, urejeno mora biti odvajanje odpadnih in izcednih vod;
– prevozni in gradbeni stroji, ki se uporabljajo pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani;
– komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih naprav je treba pred odvajanjem v vode očistiti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Zato je treba zgraditi ustrezne usedalnike, izvajati nevtralizacijo (npr. za vode iz betonarn) ali izpolniti zahteve z drugimi ustreznimi tehnologijami (npr. z uporabo tehnologije z najmanjšo porabo vode).

(1) Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabljajo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Med gradnjo je treba upoštevati naslednje:
– pri odrivih zemlje je treba paziti, da se vsa primerna zemlja, ki se lahko še uspešno rekultivira, deponira ločeno in se ne meša s spodnjimi horizonti ali z drugimi neprimernimi tlemi,
– primernost tal določi za to usposobljeni strokovnjak (pedolog),
– treba je preprečiti nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih,
– dovozne ceste je treba ustrezno rekultivirati (pravilno rekonstruirati prvotni ali podobno ustrezni talni profil),
– zgraditi je treba nadomestne dovozne poti do kmetijskih površin, ki jih je nov poseg odrezal od obstoječih komunikacij,
– dostop na kmetijska zemljišča je treba zagotoviti med gradnjo in med obratovanjem.
(3) Vse začasne lokacije deponij (humusa) mora investitor skrbno izbrati, da se po nepotrebnem ne uničijo dodatne površine rodovitne zemlje.

(1) Pri poseku in spravilu lesa je treba ravnati v skladu s predpisi s področja urejanja, upravljanja in varovanja gozdov. Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Zagotoviti je potrebno minimalna poseganja v gozdna zemljišča. Posegi se izvajajo samo na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta. Prevoz materiala se izvede po obstoječih poteh.
(3) Po končanih gradbenih delih je treba poskrbeti za protierozijske ukrepe in sanacijo ali zasaditve novonastalega gozdnega roba z avtohtonim gozdnim drevjem, pretežno listavci.

(1) Med gradnjo mora investitor zagotoviti čim manjše poseganje zunaj ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta.
(2) Gradbišče mora biti organizirano na čim manjši površini. Na mestih prečkanja vodotokov morajo biti posegi v strugo čim manjši.
(3) Deponiranje izkopanega in gradbenega materiala se predvidi zunaj območja Natura 2000.
(4) Posegi in dejavnosti ter druga ravnanja se izvajajo na način in v obsegu, da se ohranja naravno ravnovesje ter da se bistveno ne spremenijo obstoječe lastnosti nežive in žive narave.
(5) Med gradnjo in obratovanjem se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da se zmanjša negativen vpliv na rastline in živali ter njihove habitate.
(6) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti in drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja in vzrejanja mladičev ter prezimovanja.

(1) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem med gradnjo. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov.
(2) V zvezi z arheološko dediščino mora investitor na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta zagotoviti stalen arheološki nadzor. Ob odkritju kakršnih koli arheoloških najdb se gradbena dela začasno ustavijo in najdišče dokumentira v skladu z določili in standardi arheološke stroke, če pa stanje presega okvire dokumentiranja, se izvedejo zavarovalna izkopavanja arheološkega najdišča, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

Zaradi zmanjševanja onesnaževanje zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo mora izvajalec upoštevati naslednje predpise in ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče (asfaltiranje, omejitve hitrosti),
– predvideti zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja,
– predvideti zadostno pranje dostopnih asfaltiranih poti,
– preprečevati prašenje odkritih delov trase in gradbišča; vlažiti sipke materiale in nezaščitene površine ter preprečevati raznos materiala z gradbišča, sprotno rekultivirati območja velikih posegov,
– servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov.

(1) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju, in predpisi, ki urejajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa. Ukrepi so določeni na podlagi napovedi prometa za leto 2018 ob upoštevanju konfiguracije terena in namenske rabe prostora.
(2) Med gradnjo bo obratovanje virov hrupa skladno omejeno na čas od ponedeljka do sobote med 8.00 in 19.00 uro. Gradnja je prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan. Hrup se mora omejiti na gradbišče in sosednja zemljišča.
(3) Izvedena je protihrupna zaščita stanovanjskega objekta Teharje 38, ki obsega preveritev potrebne sanacije zvočne izoliranosti oken kot pasivnega protihrupnega ukrepa za zaščito bivalnih prostorov.
(4) Izvajalec mora zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepe ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načina organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih poteka prevoz.
(5) Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring hrupa se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa pri virih hrupa in glede na pogoje za njihovo izvajanje. Na podlagi monitoringa mora investitor izvesti morebitne potrebne dodatne ukrepe.

(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila in po potrebi z zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito zadevnih vodovodov tako, da se zagotovi preskrba s požarno vodo.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, ter predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo, ter upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.

(1) Zaradi zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda ni dovoljeno postavljati kakršnih koli objektov, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda ter ovirali normalen pretok vode in plavja.
(2) Objekte in gradbišče je treba zavarovati pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda.

(1) Ob prometnih površinah se izvedejo odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi zunaj območja prometnih površin ali zunaj območja kontrolirane odvodne površine.
(2) Začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(3) Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je treba pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev, onesnaženi material pa mora preiskati pooblaščena institucija z namenom, da se opredeli pravilni način deponiranja.

(1) Del viškov nenosilnega materiala se odloži ob cesti za izravnavo brežin nasipov. Del viškov nenosilnega materiala se lahko odloži na za to predvidenih deponijah, opredeljenih v občinskih prostorskih aktih.
(2) Inertni material, ki nastane zaradi rušitve objektov, se odloži v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in odlaganje odpadkov.

(1) Ureditve, ki jih določa državni lokacijski načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
– izgradnja in rekonstrukcija dela glavne ceste z vsemi objekti in ureditvami, z ureditvijo obcestnega prostora,
– izgradnja dela regionalne ceste z vsemi objekti in ureditvami, z navezavo na nadvoz preko železniške proge, z ureditvijo obcestnega prostora,
– izgradnja dela nadvoza preko železniške proge z vsemi objekti in ureditvami, z navezavo na regionalno cesto z ureditvijo obcestnega prostora,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnih ureditev,
– drugi ukrepi in ureditve, izvajanje dodatnih ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.
(2) Ureditve, ki jih določa državni lokacijski načrt, se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne celote.

(1) Investitor mora zagotoviti celostni načrt monitoringa vplivov na okolje med gradnjo ceste, nadvoza in drugih ureditev, ki jih določajo predpisi, ki urejajo ugotavljanje vplivov in varovanje okolja.
(2) Pri določitvi točk monitoringa je treba smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to možno, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi rednimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti sestavin okolja. Pri fizičnih meritvah stanj posameznih sestavin okolja (tla, voda, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število mest nadzora, da je mogoče pridobiti argumentirano informacijo o stanju posamezne sestavine okolja. Mesta spremljanja stanja sestavin okolja je treba zavarovati tako, da je omogočeno stalno pridobivanje podatkov.
(3) Rezultati monitoringa so javni. Investitor poskrbi za javnost podatkov.
(4) Poleg okoljevarstvenih ukrepov, določenih s to uredbo, mora investitor zagotoviti dodatne ustrezne ukrepe na podlagi rezultatov monitoringa, ki so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in rastlinske zgostitve,
– sanacije, povečanje zmogljivosti ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora in objektov,
– drugi ustrezni ukrepi.

(1) Organizacija gradbišča se v največji možni meri omeji na ureditveno območje državnega lokacijskega načrta. Za gradbišče se uporabljajo že obstoječe ceste in poti, uredi se čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so tudi:
– zagotavljanje motornega prometa in pešprometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– zagotavljanje železniškega prometa;
– zagotavljanje ureditve cest za morebitni obvoz ali prevoz med gradnjo, pred začetkom del;
– zagotavljanje zaščite infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov;
– zavarovanje gradbišča za zagotovitev varnosti in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč;
– v najkrajšem možnem času odprava morebitnih negativnih posledic, nastalih zaradi graditve in obratovanja;
– nemotena komunalna oskrba objektov in naprav po vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih napravah;
– uskladitev posegov na območju naprav in napeljav z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, ki so v njihovi pristojnosti;
– potrebni varnostni ukrepi in organizacija gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi ali ob nezgodi;
– ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca po končani gradnji so:
– po potrebi popravilo poškodovanih cest, ki so bile namenjene obvozu ali prevozu med gradnjo;
– po potrebi popravilo poškodovanih infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov.

Investitorji in izvajalci imajo še naslednje obveznosti:
– uporabljati morajo materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– obnoviti in sanirati vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi bili zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih z izgradnjo ceste, nadvoza in z njima povezanih ureditev, poškodovani,
– v najkrajšem možnem času odpraviti morebitne negativne posledice, nastale zaradi gradnje in obratovanja ceste in nadvoza,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji ureditev povrniti v prvotno rabo – za ceste, ki se uporabljajo kot gradbiščne poti, izvesti posnetek ničelnega stanja, jih nato ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, v primeru poškodb pa le-te odpraviti in vzpostaviti takšno stanje, kakršno je bilo pred začetkom gradnje.

(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve, predati dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci glavne ceste, regionalne in lokalnih cest, energetskih, telekomunikacijskih in komunalnih vodov in vodnih ureditev to infrastrukturo prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

Investitorja ceste, nadvoza in vseh drugih ureditev, povezanih z izgradnjo in urejanjem, določenih s to uredbo, sta Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije in Občina Štore.

(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo tehnične rešitve, ki so oblikovno, prometnotehnično ali okoljevarstveno primernejše in ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na katere se ta odstopanja nanašajo.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž in gabaritov, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna le v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.

Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti in
– pomožni komunalni objekti.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01),
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Bežigrad–Bukovžlak in Vrhe (Uradni list SRS, št. 10/89).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.