Na podlagi 136. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči na naslednjih delih vodnih teles površinskih voda:

+-----------+-------+----------+-----------+-------+-----------+
|Del vodnega| Občina|Koordinate| Koordinate|Pretok |Potencialna|
|   telesa  | (ime) | gorvodne |  dolvodne | dela  | energija  |
|    (ime   |       | meje dela| meje dela |vodnega|   dela    |
| površinske|       |  vodnega |  vodnega  |telesa |  vodnega  |
|  vode, na |       |  telesa  |   telesa  |   Q   | telesa Wp |
| kateri je |       |   Yzg /  |   Ysp /   |       |(MWh/leto) |
|del vodnega|       | Xzg / Hzg| Xsp / Hsp |(m3/s) |           |
| telesa, ki|       |          |           |       |           |
|     se    |       |          |           |       |           |
| uporablja |       |          |           |       |           |
|     za    |       |          |           |       |           |
|proizvodnjo|       |          |           |       |           |
| električne|       |          |           |       |           |
| energije) |       |          |           |       |           |
+-----------+-------+----------+-----------+-------+-----------+
|Bača       |Tolmin |  416 328 |  416 176  |       |           |
|           |       |  114 808 |  114 680  | 1,80  |    696    |
|           |       |  370,00  |   364,00  |       |           |
+-----------+-------+----------+-----------+-------+-----------+
|Radoljna   |Lovrenc|  528 793 |  531 304  | 0,81  |   5.746   |
|           |na     |  153 106 |  155 625  |       |           |
|           |Pohorju|   545,0  |   375,0   |       |           |
+-----------+-------+----------+-----------+-------+-----------+
|Krka       |Ivančna|  483 384 |  483 398  | 8,25  |    830    |
|           |Gorica |  82 130  |   82 100  |       |           |
|           |       |   265,5  |   263,6   |       |           |
+-----------+-------+----------+-----------+-------+-----------+
|Vipava     |Nova   |  403 998 |  402 809  | 14,70 |   3.184   |
|           |Gorica |  82 243  |   82 562  |       |           |
|           |       |   58,25  |   55,40   |       |           |
+-----------+-------+----------+-----------+-------+-----------+

(2) Koordinate iz preglednice iz prejšnjega odstavka so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss-Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1:5000.
(3) Deli vodnega telesa površinskih voda, za katere se podeli koncesija, so deli vodnega telesa med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinskih vodah.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna) je po merilih iz uredbe, ki ureja pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, razvrščena med mikroelektrarne, male ali srednje elektrarne;
2. kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg);
3. kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp);
4. potencialna energija dela vodnega telesa Wp, izražena v MWh, je ocena energije, ki je v povprečju v koledarskem letu razpoložljiva za proizvodnjo električne energije;
5. pretok dela vodnega telesa Q, izražen v m3/s, je ocena pretoka dela vodnega telesa, ki je v povprečju v koledarskem letu razpoložljiv za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar lahko uporablja del vodnega telesa površinskih voda iz 1. člena te uredbe izključno za proizvodnjo električne energije, ki jo mora v celoti oddati v javno električno omrežje.

(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba registrirana za proizvodnjo električne energije,
– da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve,
– da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali likvidacijski postopek, ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe in
– da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa ali v teku javnega razpisa ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, oziroma mu ni bila izdana sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva.
(2) Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim osebam hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in imajo sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju pri izkoriščanju vodnega telesa za proizvodnjo električne energije z določenimi pravicami in obveznostmi pogodbenih strank.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične in pravne osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

(1) Koncesionar sme odvzemati vodo iz površinske vode iz preglednice iz 1. člena te uredbe za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni le, kadar je naravni pretok površinske vode na kraju odvzema večji od ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) Kadar se pretok površinske vode zaradi naravnih razmer zmanjša pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti odvzem vode in ustaviti proizvodnjo električne energije.
(3) Vrednost Qes določi koncedent, obveznosti koncesionarja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz prejšnjih odstavkov tega člena pa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(4) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nemoteno izvajanje vodne pravice do uporabe površinske vode drugih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,
– izvedbo objektov in naprav brez vpliva na kakovost površinskih voda in vodni režim ter omogočanje selitve vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in trajanjem koncesije,
– smotrno porabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje tako, da bo omogočena najmanjša poraba prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti ter načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– popolno vkopanost tlačnega cevovoda in kabla za priključitev na električno distribucijsko omrežje v celotni dolžini cevovoda oziroma kabla,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, če je tako določeno v prostorskih ureditvah na tem območju,
– ohranjanje biotske raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(5) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za proizvodnjo električne energije.
(6) Za ureditev, vzpostavitev novega in nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode.

Koncesionar krije vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe, to je vse stroške zaradi obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in vse nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi proizvodnje električne energije.

(1) Koncesija se podeli za trideset let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, kot jih določata zakon, ki ureja vode, in koncesijska pogodba.
(4) Če koncedent koncesije ne podaljša ali če koncesionar podaljšanja koncesije ne zahteva, se mora koncesionar s koncedentom najpozneje v 6 mesecih po prenehanju koncesije dogovoriti o prenosu energetskega objekta v last koncedenta ali pa v istem roku na svoje stroške odstraniti energetski objekt, vključno s cevovodi in električnimi kabli za priključitev na električno distribucijsko omrežje.

(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto porabe vode posebej, dokler traja koncesija.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti za pridobljeno električno energijo, ki jo koncesionar doseže na trgu.

(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občine, na območju katere je del vodnega telesa površinske vode iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se za posamezno hidroelektrarno iz preglednice v prvem odstavku 1. člena te uredbe med državo in občinami razdeli:
– razmerju 50:50 med državo in občino Tolmin za hidroelektrarno na vodotoku Bača,
– razmerju 40:60 med državo in občino Lovrenc na Pohorju za hidroelektrarno na vodotoku Radoljna,
– razmerju 50:50 med državo in občino Ivančna Gorica za hidroelektrarno na vodotoku Krka in
– razmerju 50:50 med državo in občino Nova Gorica za hidroelektrarno na vodotoku Vipava.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prvega odstavka tega člena je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.

(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine pridobljene električne energije.
(2) Letna količina pridobljene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu proizvedena v hidroelektrarni.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka najmanj 4,2 odstotka povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene električne energije.

(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu proizvedena v hidroelektrarni.
(2) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo daje koncesionar neposredno elektrodistribucijskemu podjetju pod pogoji kvalificiranega proizvajalca električne energije s hidroelektrarno z električno močjo nad 1 MW, pri čemer se upošteva v skladu s predpisom, ki ureja odkup elektrike od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, razlika v prodajni ceni elektrike glede na čas obratovanja hidroelektrarne.
(3) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta sporočiti vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

(1) Koncesionar mora po poteku prvega leta, v katerem je začel proizvodnjo električne energije na podlagi te uredbe, najpozneje do 31. januarja naslednjega leta poslati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere mora plačevati za koncesijo po tej uredbi, mora sporočiti agenciji podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju uporabe vode za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, poslanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izdala račun za plačilo za koncesijo.

(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
(3) Plačilo prve akontacije v letu je treba poravnati do zadnjega delovnega dneva v juniju, druge akontacije v letu pa do zadnjega delovnega dneva v decembru.
(4) Morebitna razlika med zneskom plačila za koncesijo, vplačanim z akontacijo, in višino plačila za koncesijo se mora nakazati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izdala poračun plačil za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni sporočil podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je poslal napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o porabi vode iz svojih evidenc.

(1) Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede agencija.
(2) Na predlog posebne strokovne komisije, ki jo imenuje vlada (v nadaljnjem besedilu: komisija) o izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo, v kateri se določi tudi rok za sklenitev koncesijske pogodbe.
(3) Strokovno komisijo sestavlja 5 članov, in sicer: 1 predstavnik agencije, 1 predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, 1 predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, 1 predstavnik ministrstva, pristojnega za finance, in 1 predstavnik kabineta predsednika vlade. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, in koordinira delo komisije ter pripravi skupno poročilo o ocenjevanju ponudb za vlado.
(4) Člani komisije ne smejo biti družinsko povezani s ponudniki oziroma zaposlenimi pri ponudnikih. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član komisije ne sme neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno, preko ministrstva, pristojnega za okolje.
(5) Če ne pride do izbire koncesionarjev, ostane tudi pri ponovljenem javnem razpisu komisija v isti sestavi.

(1) Javni razpis vsebuje navedbe o:
– vsebini koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– prvinah, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in trajanju koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbiro koncesionarja,
– merilih in postopku za izbiro koncesionarja,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
(2) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo le prijave s ponujenim plačilom koncesijske dajatve, katere višina mora biti usklajena z določbo tretjega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– ponujena višina plačila za koncesijo,
– razpoložljivost z zemljišči, ki omogočajo izvajanje koncesije,
– predviden čas gradnje objektov, potrebnih za izvajanje koncesije,
– popolnost in kvaliteta idejne zasnove,
– izkazana zmožnost prijavitelja, da zagotovi izgradnjo vseh objektov za obratovanje hidroelektrarne,
– strokovna usposobljenost za zagotovitev obratovanja objekta,
– finančna in poslovna sposobnost.
(4) Natančnejši način uporabe oziroma vrednotenja meril za izbiro koncesionarjev je sestavni del razpisne dokumentacije.
(5) Izpolnjevanje meril in pogojev za podelitev koncesije pri posameznem ponudniku ugotovijo člani komisije iz 17. člena te uredbe na podlagi dokumentov, priloženih v ponudbi.

(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
(2) Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti vsebuje vse v razpisu določene sestavine.
(3) Javni razpis je uspešen, če se prijavi vsaj en ponudnik.
(4) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
(5) Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Koncesijsko pogodbo podpiše, po pooblastilu vlade, direktor agencije.
(3) Ob neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.

Za prenehanje koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Nadzor nad vplačili koncesijske dajatve opravljajo inšpektorji, pristojni za javne finance.

Javni razpis iz 19. člena te uredbe se objavi najpozneje tri mesece po uveljavitvi te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.