Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, UPB 1, št. 51/06), 6. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 15. člena Odloka o ustanovitvi Javnega sklada malega gospodarstva Goriške (Uradne objave, št. 14/03) je s soglasjem Nadzornega sveta z dne 12. 4. 2007 uprava Javnega sklada malega gospodarstva Goriške dne 30. 3. 2007 sprejela

S splošnimi pogoji poslovanja se določajo namen, pogoji, merila, oblike, upravičenci in postopki dodeljevanja spodbud javnega sklada ter urejajo pravice in obveznosti javnega sklada in upravičencev na podlagi danih posojil oziroma poroštev ali drugih ugodnosti.
Spodbude javnega sklada se dodeljujejo skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednja velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (Uradni list EU, OJ L 358/3 z dne 16. 12. 2006).

Javni sklad dodeljuje spodbude v obliki:
– posojil,
– subvencioniranja obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil, ki jih odobravajo poslovne banke in druge finančne organizacije,
– subvencij.

Namen dodeljevanja spodbud v kmetijskem sektorju je posodabljanje, prestrukturiranje ter razvoj kmetijskih gospodarstev (kmetij) v skladu s strategijo razvoja občin. Spodbude se dodeljujejo na področju primarne kmetijske proizvodnje oziroma proizvodnje kmetijskih proizvodov naštetih v Prilogi I k Pogodbi ES.
Naložbe morajo imeti za cilj zlasti: zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.

Javni sklad izvaja ukrepe spodbujanja na področju kmetijstva z oblikami iz 2. člena za investicije potrebne za dejavnost kmetije. Pri dodeljevanju spodbud se upoštevajo predpisi za dodeljevanje državnih pomoči, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja.

Spodbude javnega sklada se dodeljujejo po pravilih o državnih pomočeh za naslednji ukrep:
– naložbe v kmetijska gospodarstva.

Upravičeni stroški
Kot upravičeni stroški se upoštevajo stroški naložb v kmetijska gospodarstva, ki se nanašajo na proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in sicer:
– nakup, gradnja ali adaptacija nepremičnin (razen zemljišč) za opravljanje kmetijske dejavnosti,
– nakup opreme (kmetijska oprema, računalniška oprema s programi),
– obnova trajnih nasadov (nakup in zasaditev večletnih rastlin).
Splošni stroški, kot so stroški pridobivanja projektne dokumentacije, dovoljenj, plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev … povezanih z investicijo se ne krijejo.
Intenzivnost pomoči
Skupna višina odobrenih sredstev (državna pomoč) za posamezno investicijo ne sme presegati 40% upravičenih stroškov, ne glede na to iz katerih javnih virov (občina, država ali mednarodni viri) so dodeljena. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.
Višina pomoči se izrazi v bruto znesku, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev (bruto ekvivalent dotacije). Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, npr. posojilo …, se znesek pomoči izračuna tako, da se diskontira na vrednost, ki jo ima v času dodelitve. Obrestna mera, ki jo je potrebno uporabiti za diskontiranje in izračun bruto ekvivalenta dotacije, je referenčna obrestna mera, ki velja v času dodelitve.
Finančna pomoč se lahko dodeli le na podlagi izjave upravičencev, da za isti namen niso prejeli sredstev iz lokalnih, državnih in mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov že prejeli.
Dodeljena sredstva morajo biti izkazana kot nujna za izvedbo nameravanega projekta.

Skladno z Uredbo komisije ES, št. 70/2001 z dne 12. 1. 2001(Uradni list EU, OJ L 10 z dne 13. 1. 2001) so upravičenci do spodbud mikro in mala kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov (v nadaljevanju kmetijska gospodarstva) in katerih naložbe izpolnjujejo vsaj en cilj iz drugega odstavka 3. čl. splošnih pogojev poslovanja.
Mikro kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo, ki ima manj kot 10 zaposlenih in letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR.
Majhno kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo, ki ima manj kot 50 zaposlenih in letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

Do spodbud niso upravičena kmetijska gospodarstva:
– ki so v težavah,
– ki se nahajajo izven območja občin ustanoviteljic,
– ki so v preteklosti že dobila sredstva sklada in niso izpolnjevala finančnih obveznosti,
– če zapadle neplačane in nezapadle obveznosti upravičenca iz prejetih posojil presegajo 80% zgornje meje vrednosti za posojila, določene v 3. tč. 9. člena splošnih pogojev poslovanja,
– za izdatke povezane s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
– za naložbe za nadomestitev,
– za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju uporabe vode za najmanj 25%,
– za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode.

Javni sklad dodeljuje sredstva pod naslednjimi osnovnimi pogoji:
Posojila
1. doba vračanja posojila od 3 do 8 let z dodatno možnostjo moratorija na odplačilo posojila do 2 leti
2. višina odobrenega posojila najmanj 4.200 EUR
3. najvišji znesek posojila 84.000 EUR
4. obrestna mera se določi s poslovno politiko sklada za tekoče leto
5. posojilo se zavaruje pri zavarovalnici, z bančno garancijo, vpisom hipoteke ali drugo ustrezno obliko zavarovanja
6. prejemnik sredstev mora prispevati najmanj 60% lastnih sredstev.
Kot lastna sredstva se štejejo:
a) lastna sredstva prejemnika, ki ne predstavljajo izposojenih finančnih virov, v višini najmanj 25% oziroma do višine, ki zagotavlja zaprto finančno konstrukcijo
b) finančni viri, kot so kredit, leasing… v višini najmanj 35% oziroma do višine, ki zagotavlja zaprto finančno konstrukcijo
7. pri direktnih posojilih spremlja namensko porabo dodeljenih sredstev javni sklad, v primeru vodenja posojil preko banke za to skrbi banka
8. za odobravanje in vodenje posojil lahko javni sklad zaračuna prejemnikom sredstev tudi provizijo.
Podrobnejši pogoji dodeljevanja sredstev se določijo s poslovno politiko oziroma razpisom.

Subvencije in subvencioniranje obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil
Podrobnejši pogoji za dodeljevanje subvencij ter podrobnejši pogoji subvencioniranja obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil, ki jih odobravajo poslovne banke in druge finančne institucije (2. in 3. alinea 2. člen a), se določijo s poslovno politiko oziroma razpisom.

Spodbude se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa. Javni razpis predstavlja vabilo za zbiranje vlog tistih interesentov, ki menijo, da ustrezajo pogojem razpisa. Javni sklad v skladu s sprejetim poslovnim načrtom objavi javni razpis v sredstvih javnega obveščanja.
Vsebino razpisa določi uprava skladno s poslovno politiko ter upoštevajoč te splošne pogoje poslovanja. Višina sredstev za posamezno obliko se določi s poslovno politiko sklada oziroma finančnim načrtom. Sredstva so lahko razpisana v vseh oblikah in za vse namene ali samo v eni izmed oblik ter za en namen.

V razpisu morajo biti opredeljene sledeče točke razpisa:
1. določba splošnih pogojev poslovanja, na podlagi katerega se razpis objavi
2. oblike za katere se dodeljujejo sredstva
3. pogoji glede na obliko sredstev, ki se razpisujejo
4. nameni oziroma upravičeni stroški za katere se dodeljujejo sredstva
5. navedba dokumentacije, ki jo mora prosilec predložiti vlogi
6. rok in način prijave
7. naslov na katerega se vložijo prijave
8. rok za odločanje o vloženih prijavah
9. način obveščanja prosilcev
Javni sklad lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Javni sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektu.

O razdelitvi sredstev na podlagi razpisa odloča uprava. Po potrebi lahko uprava za ta namen imenuje komisijo oziroma odbor.

Javni sklad lahko odobri individualno spodbudo le v izjemnih primerih, in sicer na podlagi sklepa Nadzornega sveta javnega sklada, pri čemer je potrebna predhodna priglasitev Komisiji za nadzor državnih pomoči. Sredstva individualnih spodbud se dodeljujejo skladno z razvojnimi usmeritvami občin.

Pritožbe zoper odločitve uprave se vložijo na Nadzorni svet Javnega sklada in sicer v roku 8 dni od vročitve sklepa, s katerim je bilo odločeno o dodelitvi sredstev. Odločitev Nadzornega sveta javnega sklada je dokončna.

Medsebojne pravice in obveznosti, med skladom in prejemnikom sredstev oziroma drugih ugodnosti, se natančneje uredijo s pogodbo.

1. Javni sklad je dolžan hraniti:
– sheme za dodelitev spodbude 10 let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja posamezna spodbuda po tej shemi
– dokumentacijo o posamezni dodeljeni spodbudi (po prejemnikih pomoči) 10 let od datuma dodelitve spodbude
2. Prejemniki sredstev so dolžni hraniti dokumentacijo, na podlagi katere so jim bile dodeljene spodbude, 10 let od dneva prejema sredstev.

Pri direktnih posojilih spremlja namensko porabo dodeljenih sredstev sklad. Prejemniki sredstev so dolžni skladu dostaviti dokazila o namenski porabi sredstev ter omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola porabe sredstev ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na porabo dodeljenih sredstev.
Zaradi ugotovitve namenske porabe lahko javni sklad opravi tudi ogled investicije na terenu. Za ta namen lahko uprava imenuje posebno komisijo.

Če se ugotovi, da se sredstva niso namensko porabila ali so se kakorkoli odtujila, ima sklad pravico razdreti pogodbo in takoj zahtevati vračilo sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Merila za izbiro projektov sprejme uprava s posebnim sklepom, ob soglasju nadzornega sveta.

Vloge oziroma prošnje za spreminjanje pogojev iz sklenjenih pogodb se z dokumentirano utemeljitvijo vložijo na Javni sklad.

Uprava Javnega sklada lahko v posebnih primerih odloča o vlogah za spreminjanje posojilnih pogojev in sicer v kolikor so stroški izterjave nesorazmerni z višino neporavnanih obveznosti.
V teh primerih lahko uprava odloča o spremembah, ki se nanašajo na:
– odpis glavnice, obresti, zamudnih obresti in stroškov kolikor gre za odplačilo obveznosti iz zadnjega obroka in znesek ne presega 100 EUR.
Uprava Javnega sklada odloča tudi o spremembi pogodb v primerih, ko:
– posojilojemalec prenese v soglasju z javnim skladom posojilne obveznosti na tretjo osebo in le-ta postane stranka v posojilni pogodbi
– v drugih primerih, kolikor ne gre za odtujitev premoženja sklada.

V izjemnih, posebej utemeljenih okoliščinah uprava javnega sklada pripravi predlog za odločanje na Nadzornem svetu Javnega sklada o spremembah posojilnih pogodb, odpisu obveznosti in znižanju obrestne mere.
Nadzorni svet odloča v zvezi s plačilno problematiko v naslednjih primerih:
a) ko so težave posojilojemalca pri odplačilu posojilnih obveznosti velike, vendar še obstajajo realne možnosti za poplačilo dolga
(med odplačevanjem posojila se zaradi tržnih rizikov, pojavijo težave pri poravnavanju posojilnih obveznosti, ki jih posojilojemalec težko obvladuje in ogrožajo njegovo nadaljnje poslovanje ter zmožnost poravnavanja obveznosti, Nadzorni svet pa na podlagi obrazložene utemeljitve posojilojemalca ugotovi, da sprememba posojilnih pogojev izboljšuje možnosti za poplačilo dolga).
V teh primerih lahko Nadzorni svet odloča o spremembah posojilnih pogojev, ki se nanašajo na:
– dobo odplačila posojila
– začasen odlog plačila obveznosti
– moratorij na odplačilo
– konverzijo terjatev iz naslova danega posojila v druge oblike premoženja primerne za javni sklad.
b) splošno znižanje obrestne mere na tržišču, ki ne predstavlja več ugodnosti za posojilojemalca.
V tem primeru Nadzorni svet odloča o:
– znižanju obrestne mere za vse posojilojemalce.
c) ko so težave posojilojemalca pri odplačilu posojila velike in ni več realnih možnosti za poplačilo dolga
(izčrpana so vsa pravna sredstva za poplačilo dolga ter zaključeni sodni postopki oziroma je ugotovljeno, da posojilojemalec ne razpolaga več z nobenim premoženjem iz katerega bi se bilo možno poplačati oziroma prinaša nadaljnja izterjava le stroške, brez realne možnosti na uspeh).
V teh primerih Nadzorni svet odloča o:
– odpisu glavnice
– odpisu rednih obresti
– odpisu zamudnih obresti
– odpisu stroškov.

Z dnem uveljavitve Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške v gospodarstvu prenehajo veljati Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške z dne 6. 1. 2004 (Uradni list RS, št. 41/04).

Splošni pogoji poslovanja začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.