Na podlagi 56. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanj (Uradni list RS, št. 33/07) ter 14. člena Statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 20/01, 133/03, 62/07) je Občinski svet Občine Odranci na 4. izredni seji dne 13. 12. 2007 sprejel

Odlok o prostorskem redu Občine Odranci v skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorskim redom Slovenije določa:
– območja namenske rabe prostora,
– členitev območja občine na funkcionalne in prostorske enote ter merila in pogoje za urejanje prostora in opremljanje zemljišč za gradnjo,
– ukrepe za izvajanje prostorskega reda občine.

Območja osnovne namenske rabe površin v Občini Odranci so deljena glede na fizične lastnosti prostora, obstoječo in načrtovano namensko rabo, funkcijo obstoječih in načrtovanih objektov in strukturno urejenost prostora. Ta območja so:
1. območja za stanovanja (namenjena bivanju s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem) – S, to je celotno območje naselja, razen drugače označenih površin, pozidano pretežno z individualnimi stanovanjskimi objekti in manjšimi kmetijskimi pritiklinami;
2. območja za proizvodne dejavnosti (namenjena proizvodnim in obrtnim dejavnostim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim) – P, to je industrijska cona Kamenice;
3. mešana območja (namenjena za bivanje, proizvodnim in storitvenim dejavnostim) – M, to je območje obstoječega bencinskega servisa;
4. območja družbene infrastrukture (namenjena za izvajanje izobraževanja, vzgoje, športa, kulture, javne uprave in opravljanje verskih obredov) – D, to so posamezna, med seboj ločena območja šole, občinske uprave in cerkve;
5. zelene površine (namenjene za preživljanje prostega časa, rekreaciji in športu ter zelenim površinam) – Z, to je krajevno travnato igrišče, pokopališče, območje opuščene gramoznice in zeleni rob naselja;
6. območja prometne infrastrukture (namenjena za izvajanje prometa) – P;
7. območja okoljske infrastrukture - čistilne naprave (čiščenje odpadnih voda) – O;
8. vodna zemljišča – vodni in obvodni ekosistem – V;
9. kmetijska zemljišča (izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva) – K;
10. gozdovi (izvajanje dejavnosti s področja gozdarstva) – G.

Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe, ki so deljena glede na specifičnost v območju osnovne namenske rabe, in sicer:
1. Območja za stanovanja so deljena na:
– splošne stanovanjske površine – SS, namenjene stanovanjskim objektom in spremljajočim objektom družbenega pomena ter objektom za storitvene dejavnosti, ki služijo dnevnim potrebam prebivalcev;
– stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi – SK, posamezne parcele, namenjene kmetijam s stanovanjskimi in kmetijskimi objekti ter objekti za obrtno dejavnost.
2. Območja za proizvodne dejavnosti so deljena na:
– površine za industrijo – PI, namenjene kompleksnim in drugim industrijskim objektom;
– površine za proizvodnjo – PP, namenjene industrijskim objektom in skladiščem, s spremljajočimi objekti za storitvene, poslovne in trgovske dejavnosti, izjemoma tudi stanovanjskim objektom, ki spadajo k proizvodnemu objektu.
3. Mešana območja:
– mešane površine – MP, namenjene stavbam za proizvodnjo in storitvene dejavnosti ter stanovanja (obstoječi bencinski servis, gostinski lokal s prenočišči).
4. Območja družbene infrastrukture so:
– površine za vzgojo in izobraževanje – DI (šola, vrtec);
– površine za javno upravo – DU (sedež občine);
– površine za opravljanje verskih obredov – DC (cerkev).
5. Območja zelenih površin se delijo na:
– območja za rekreacijo in šport – ZŠ (igrišče);
– pokopališča – ZP;
– druge zelene površine – ZD (zeleni rob naselja).
6. Območja prometne infrastrukture se delijo na:
– državne ceste – DC;
– lokalne (občinske) ceste – LC;
– druge prometne površine – OP.
7. Območja okoljske infrastrukture delimo na:
– površine za oskrbo z vodo – OV (območje najožjega pasu vodnega zajetja);
– površine za čiščenje odpadnih voda-– OC (čistilna naprava).
8. Vodna in priobalna zemljišča – VC (so zemljišča, na katerih je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča – to je potok Črnec in opuščena gramoznica v delu, ki je zalit z vodo).
9. Območja kmetijskih zemljišč se delijo na:
– površine najboljših kmetijskih zemljišč – K1;
– površine drugih kmetijskih zemljišč – K2.

Funkcionalna enota je območje z enovitimi naravnimi in ustvarjenimi sestavinami ter enotnimi funkcionalnimi značilnostmi in s prevladujočo rabo prostora. Za funkcionalno enoto so določena skupna izhodišča za podrobnejše urejanje prostora. Funkcionalne enote so:
FE-1. Naselje Odranci
Naselje Odranci je edino naselje v občini. Je strnjeno nižinsko naselje z gručasto obliko, ki je zaokrožena v enotno poselitveno območje brez zaselkov ali razpršene gradnje. Namenska raba je pretežnem delu naselja mešana, prevladuje stanovanjska funkcija z mešanimi obrtnimi, servisnimi in poslovnimi dejavnostmi, ki jih povezujejo prometne površine kot posebna prostorska enota. Kot posebne prostorske enote so opredeljena tudi območja ostalih prevladujočih dejavnosti znotraj naselja (industrija, turizem, drugo). Zelene površine na območju vodovarstvenega pasu vodnega vira (ožji varstveni pas 1.) in poplavnem območju ter druge zelene površine so del funkcionalne enote naselja.
FE-2. Kmetijska zemljišča
So prevladujoča površina v občini. Delimo jih na najboljša kmetijska zemljišč – to so zemljišča z najširšo možnostjo rabe in so namenjena izključno kmetijski rabi ter na zemljišča ostalih kmetijskih zemljišč – to so pretežno travniki in pašniki. V posebni prostorski enoti so kmetijska zemljišča v območju varovanja krajine ob gozdnih površinah.
FE-3. Gozdna zemljišča
So zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Pretežno je to varovalna funkcija, zato so varovalni gozdovi, skupaj s kmetijskimi površinami, opredeljeni kot območja varovanja krajine.
FE-4. Prometne površine
To so površine državne ceste G1 ter lokalne ceste in poti. Namenjene so prometu in ureditvam za namen prometa. Koridori in varovalni pasovi linijskih infrastrukturnih objektov so določeni z zakonodajo, ki obravnava posamezni objekt in s funkcionalnim zemljiščem, ki je potrebno za funkcioniranje in gradnjo. Varovalni pas glavne ceste sega 25 m na vsako stran cestnega sveta (Zakon o javnih cestah – Uradni list RS, št. 29/97 in 18/02). Varovalni pasovi lokalnih občinskih cest znašajo 6 m obojestransko od cestnega sveta, za javne poti pa 4 m (Odlok o občinskih cestah – Uradni list RS, št. 98/99). Prometne površine v posameznih prostorskih enotah so del te prostorske enote.
FE-5. Vodne in obvodne površine
V Občini Odranci so vodne površine potok Črnec s pripadajočim priobalnim zemljiščem, ki sega 5 m od vodnega telesa ter opuščena gramoznica, spremenjena v rekreacijsko območje (splošna raba).
Funkcionalne enote so razvidne iz kartografskih prilog.

Prostorska enota je območje z enotnimi morfološkimi in funkcijskimi značilnostmi in praviloma z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Za posamezno prostorsko enoto se določijo enotna in podrobnejša merila in pogoji za urejanje prostora in gradnjo objektov. Prostorske enote so:
PE-1. Območje industrijske cone
Območje zajema parcele južno od čistilne naprave med glavno cesto na zahodni in južni strani in mejo občine na vzhodni strani in ima opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Namenjeno je za gradnjo obrtnih, servisnih in industrijskih objektov za različne dejavnosti.
PE-2. Območje ob Dolinski ulici
Območje leži ob Dolinski ulici in sega od obstoječe pozidave do vzhodne občinske meje, na jugu je omejeno z območjem industrijske cone. V območju je že zgrajen industrijski objekt in čistilna naprava. Območje je namenjeno za gradnjo objektov za mirnejše industrijske in obrtne dejavnosti. Zahodni del območja, ki meji na stanovanjsko območje se delno uredi v zelenico.
PE-3. Obrtno-stanovanjska cona ob industrijski coni
Območje na zahodni strani meji na obstoječe stanovanjsko območje, zato je opredeljeno kot posebna prostorska enota za lociranje mirnejših obrtnih in industrijskih dejavnosti z možnostjo gradnje pripadajočih stanovanjskih objektov.
PE-4. Območja stanovanjske gradnje
Območja stanovanjske gradnje zajemajo celotno območje naselja, razen območij, ki so opredeljena kot posebne prostorske enote. V prostorski enoti stanovanjske gradnje se pojavljajo različna območja osnovne in dopolnilne namenske rabe, ki pa so vsa v funkciji stanovanjske dejavnosti. Tu so splošne stanovanjske površine in površine obstoječih kmetij, površine družbene infrastrukture (šola, vrtec, občina, cerkev), površine prometne infrastrukture ter zelene površine (igrišča, gramoznica, pokopališče, zelenice). Preko prostorske enote segajo območja posebnih režimov (centralni del naselja, vodovarstvena območja, poplavno območje, zeleni rob naselja, območja varstva KD).
PE-5. Območje stanovanjske gradnje Gredice
Območje stanovanjske gradnje Gredice je namenjeno za stanovanjsko gradnjo s servisnimi dejavnostmi.
PE-6. Območje mešane cone
Območje mešane cone je območje bencinskega servisa z gostinskim lokalom, parkiriščem za tovorna vozila in nastanitvenimi kapacitetami.
PE-7. Območje gramoznice
Je rekreacijsko območje z vodno površino in namenjeno za ribištvo in piknike (splošna raba).
PE-8. Območje varovanja krajine
Območje na južni strani naselja, poraščeno s sklenjenimi gozdnimi površinami, ki so varovalni gozdovi med travniško rabo. Območje je opredeljeno kot kvalitetna kulturna krajina, kjer se varuje obstoječe stanje v gozdnih in na kmetijskih površinah. Območje delno prekriva poplavno območje. Prostorska enota je del funkcionalne enote kmetijskih in gozdnih zemljišč.
PE-9. Območja prometnic
Prometne površine so površine glavne ceste in površine regionalnih cest. Ostale lokalne ceste in javne poti so del ostalih prostorskih enot. Prostorska enota je identična s funkcionalno enoto prometnih površin.
PE-10. Območja kmetijskih zemljišč
To so vsa ostala zemljišča odprtega prostora, pretežno kmetijska zemljišča s posameznimi gozdnimi površinami. Prostorska enota kmetijskih zemljišč je identična s funkcionalno enoto kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Območja prostorskih enot so razvidna iz kartografskih prilog.

(1) Območja namenske rabe, funkcionalnih enot in prostorskih enot so prekrita z območji, ki jih urejajo posebni režimi, določeni z zakonodajo. Posebni režimi veljajo na poplavnih območjih, v območju varstvenih pasov vodnega zajetja, območjih varstva kulturne dediščine, območju varstva krajine, raziskovalnem prostoru in območjih zračnih poti.

(1) Površine namenske rabe

+--------+----------+---------------------------+--------------+
|Zap.št. |Oznaka    |Območje                    |      Površina|
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|1       |M         |mešana območja             |         10743|
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|2       |D         |območje družbene           |         11983|
|        |          |infrastrukture             |              |
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|3       |G         |območje gozdov             |        349304|
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|4       |K         |območje kmetijskih zemljišč|       5358525|
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|5       |O         |območje okoljske           |          5809|
|        |          |infrastrukture             |              |
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|6       |V         |območje vodnih zemljišč    |         35902|
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|7       |Z         |območje zelenih površin    |         22072|
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|8       |P         |območje proizvodnih        |        122067|
|        |          |dejavnosti                 |              |
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|9       |P         |območje prometne           |         96721|
|        |          |infrastrukture             |              |
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|10      |S         |območje stanovanjske       |        917445|
|        |          |gradnje                    |              |
+--------+----------+---------------------------+--------------+
|Skupaj: |          |                           |       6930571|
+--------+----------+---------------------------+--------------+

(2) Površine funkcionalnih enot

Zap.št.     Oznaka     Območje                          Površina
1           FE3        gozdna zemljišča                 349304
2           FE2        kmetijska zemljišča              5358525
3           FE1        naselje Odranci                  1090122
4           FE4        prometne površine                96721
5           FE5        vodna in priobalna zemljišča     44785
Skupaj:                                                 6939457

(3) Površine prostorskih enot

Zap.št.   Oznaka   Območje                                 Površina
1         PE1      območje industrijske cone               52167
2         PE2      območje ob Dolinski ulici               43532
3         PE3      območje obrtno-stanovanjske cone        33875
4         PE4      območje stanovanjske gradnje            951791
5         PE5      območje stanovanjske gradnje gredice    60290
6         PE6      območje mešane cone                     10744
7         PE7      območje gramoznice                      7953
8         PE8      območja varovanja krajine               1748890
9         PE9      območja prometnic                       83858
10        PE10     območje kmetijskih zemljišč             3887724
Skupaj:                                                    6930578

(1) V posamezni funkcionalni enoti so dopustne dejavnosti, ki ne ovirajo osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namensko rabo, pod dodatnimi pogoji iz varstvenih in drugih režimov.
(2) V vseh funkcionalnih enotah so dopustni:
– posegi, ki so povezani s sanacijo, adaptacijo in vzdrževalnimi deli na objektih in površinah osnovne rabe,
– gradnja javne gospodarske infrastrukture,
– komunalne ureditve,
– urejanje voda,
– ureditev turističnih in rekreacijskih poti,
– raziskovanje podzemnih voda.

(1) V območju funkcionalne enote naselja (FE-1) so v vseh prostorskih enotah dopustne dejavnosti, ki služijo bivanju in delovanju prebivalstva. Dopustna je gradnja stanovanjskih, poslovnih, obrtnih, servisnih, industrijskih in drugih objektov glede na določeno podrobnejšo namensko rabo v posamezni prostorski enoti, ter gradnja, rekonstrukcije in obnova objektov, naprav in površin javne gospodarske infrastrukture.
(2) Na posameznih območjih je naselje prekrito z območji varstvenih pasov vodnega vira, s poplavnim območjem in območji varstva kulturne dediščine.
(3) Na delu prostorske enote naselja (obstoječa poselitev), ki leži na robu poplavnega območja, je pri načrtovanju novih objektov in obnovi obstoječih, za vsak objekt posebej treba izdelati oceno poplavne ogroženosti in določiti potrebne ukrepe za zagotovitev zahtevane stopnje varstva pred škodljivim delovanjem voda.

(1) V funkcionalnih enotah kmetijskih in gozdnih zemljiščih je poleg osnovne rabe dopustna še:
– izvedba kmetijskih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo,
– postavitev rastlinjakov in plastenjakov,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– postavitev začasnih ograj in obor za živino,
– ureditev športnih in rekreacijskih površin s sočasno travniško rabo.
(2) Na kmetijskih zemljiščih je možno načrtovati infrastrukturo ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin.
(3) V gozdovih, razen v funkcionalni enoti za varovanje krajine, je poleg že navedenih posegov možno še:
– postaviti obore za divjad,
– postaviti montažne objekte in naprave za gozdarsko in lovsko dejavnost.
(4) V območjih, ki so opredeljena kot območja posebnih režimov (vodovarstveno območje, poplavno območje, območja varstva kulturne dediščine) so posegi dopustni ob upoštevanju področne zakonodaje, ki ureja posamezno območje.
(5) V varstvenih pasovih vodnega zajetja prevladuje ekstenzivna kmetijska raba pod pogoji iz Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Odranci. Dovoljeno je gojenje le določenih kultur (travnik, pašnik, gozd). Prepovedano je gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili in uporaba sredstev za zaščito rastlin.

(1) V območju prometnih površin so dopustne dejavnosti, ki povečujejo ali izboljšujejo prometne razmere in zagotavljajo večjo prometno varnost.
(2) V prostorski enoti prometnih površin so dopustni še naslednji posegi:
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin.

(1) V funkcionalni enoti vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so dopustni posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. Dopustna je še:
– gradnja objektov javne infrastrukture,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Prepovedano je:
– pranje vozil,
– gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin,
– izlivanje, odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanega ali odpadnega materiala.

(1) Poplavno območje ob Črncu sega v funkcionalno enoto kmetijskih zemljišč, funkcionalno enoto gozdnih zemljišč in funkcionalno enoto obstoječe poselitve ter prekriva prostorsko enoto varstva krajine. Prekrivanje območja obstoječe poselitve je omejeno le na rob poplavnega območja tako, da niso potrebni posebni ureditveni ukrepi za zagotovitev ustrezne stopnje varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Na poplavnih območjih so dopustne vse osnovne in dopolnilne dejavnosti ob pogoju, da ne povzročajo škodljivih vplivov na vode, vodna in priobalna zemljišča in ne povečujejo poplavno ogroženost območja.
(3) V varstvenih pasovih vodnega zajetja prevladuje ekstenzivna kmetijska raba pod pogoji iz Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Odranci. Dovoljeno je gojenje le določenih kultur (travnik, pašnik, gozd, zelenica). Prepovedano je gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili in uporaba sredstev za zaščito rastlin. Na ožjem varstvenem pasu »1« ni dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov.
(4) Celotno območje občine je prekrito z območjem za raziskovanje nafte, plina in geotermalne vode. V raziskovalnem prostoru so dopustna raziskovalna vrtanja za ugotavljanje podzemnih ležišč geotermalne vode in vse dejavnosti, ki so povezane z raziskavami. Raziskovalne vrtine se lahko izvedejo le na podlagi dovoljenja za raziskave podzemnih voda, v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(5) V območju varstva naravne krajine je dopustna osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost in dejavnosti iz 5. točke tega člena ob pogoju, da se ohranja prepletajoča kmetijsko-gozdarska raba.
(6) Celotno območje občine je območje zračnih poti, kjer veljajo omejitve glede gradnje visokih objektov, navedene v 41. členu tega odloka.

(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Vsak samostojen bivalni in javni objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, morajo biti vhodi ločeni.

(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli je treba upoštevati tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporabljajo obnovljivi viri energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav je treba upoštevati, da je območje občine in s tem naselje Odranci v območju VII. stopnje potresne varnosti. V objektih, ki so določeni v Pravilniku o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike (Uradni list RS, št. 17/98) je treba predvideti ojačano ploščo nad pritličjem.
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.

Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s Pravilnikom o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).

(1) V območju so možne gospodarske, industrijske, obrtne, servisne, poslovne in trgovske dejavnosti. Gradnja stanovanj ni možna. V prvi fazi je predvidena gradnja objektov za proizvodnjo bivalnih prikolic.
(2) V območju so možni naslednji posegi za dejavnosti iz 1. točke tega člena:
– novogradnja industrijskih objektov,
– ureditev parkirišč,
– gradnja in postavitev enostavnih objektov (nadstreški, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni skladiščni objekti),
– novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne gospodarske infrastrukture,
– ureditev cestnega priključka na glavno cesto,
– parcelacija zemljišč,
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč,
– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov,
– namestitev urbane opreme,
– dopolnilna zasaditev.
(4) Pri razporeditvi objektov in površin je treba upoštevati predpise iz varstva pred požarom. Odmiki med objekti morajo omogočati intervencijo. Ob objektih mora biti v skladu z načrtom požarnega varstva urejena utrjena ploščad za interventna vozila.
(5) Po potrebi je treba pri gradnji objektov upoštevati dodatne ukrepe varstva pred hrupom (uporabiti sodobne materiale, ki preprečujejo širjenje hrupa, namestiti ustrezne stroje itd).

(1) Velikost proizvodne hale, ki bo grajena v 1. fazi je 60,0 x 110,0 m z možnostjo odstopanja za 4,0 m v smeri proti jugu in vzhodu. Na vzhodni strani se v drugi fazi objekt lahko poveča do gradbene meje, ki je razvidna iz grafične priloge. Višina objektov je 8,0 m.
(2) Fasada industrijske hale se obdela v svetli barvi. Streha na hali je ravna oziroma z minimalnim dvokapnim naklonom nad posamezno konstruktivno ladjo v pločevinasti izvedbi in v temni barvi. Nad glavnim vhodom na zahodni strani in na stranskih vhodih se uredi enokapna nadstrešnica z enako kritino in obdelavo, kot na osnovnem objektu.
(3) S celotnega zemljišča se pred pričetkom gradnje 1. faze odstrani gornji del zemljine. Del zemljišča na južni in severni strani objekta se nasuje in utrdi za parkiranje vozil, ki se obdelujejo v proizvodnem procesu in gotovih avtodomov ter za parkiranje osebnih vozil zaposlenih. Uvozne poti na parkiriščih se asfaltirajo, stojna mesta se obdelajo kot utrjeno gramozirano nasutje ali s perforiranimi tlakovci.
Med parkirišči se uredijo z betonskimi robniki ločeni zeleni pasovi, ki se zasadijo z drevjem in grmičevjem. Neposredna okolica objekta se asfaltira. Vzhodni del zemljišča se zatravi.
(4) Kota tal objekta je na višini 171,60, kota zunanjih ureditev je ob objektu nižja za 4 cm, na parkiriščih pa od 5 do 30 cm. Višina priključka dovozne ceste na glavno cesto se prilagodi obstoječi višini glavne ceste.
(5) Utrjene površine se kanalizirajo v zadrževalne bazene (ponikalnike), ki so locirani ob objektu. Globina bazenov je 1,3 m. Izvedejo se kot zemeljski bazeni z naklonom brežine 1:2 s humusiranimi brežinami, ki se morajo zatraviti in zasaditi z grmovjem.
(6) Objekt se locira vzporedno in pravokotno na gradbeno linijo, ki je vzporedna z obstoječo dovozno cesto na zahodni strani. Odmik osnovnega objekta od ceste je 21,0 m, od severne parcelne meje 42,0 m. Izven gradbene linije so lahko vhodi v objekt, nadstrešnica nad glavnim vhodom lahko sega do pločnika dovozne ceste.
(7) Obeležja, znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme ter enostavni objekti se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasado objekta ni dopustna.

(1) Gradbena parcela za gradnjo industrijskega objekta je že določena. Za dostop do industrijske cone se uredi cestni priključek na glavno cesto.
(2) Ob objektih je glede na funkcijo in kapaciteto objektov treba zagotoviti najmanj 1 parkirno mesto na 50 m2 neto površine industrijskega objekta, kar znaša do 132 parkirnih mest.
(3) Najmanj 2 parkirni mesti morata biti namenjeni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(4) Kompleks se ogradi. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele, z odmikom 0,5 m ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda oziroma na robu parkirišč. Ograja je lahko žična, polna betonska ograja ni dovoljena. Višina ograje je do 2,0 m. Ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah mora biti ograja postavljena tako, da omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti.
(5) Predvideni industrijski objekt se priključi na izvedeno javno gospodarsko infrastrukturo, ki poteka v dovozni cesti, pod pogoji posameznih upravljavcev. Novo omrežje komunalne in energetske infrastrukture mora biti izvedeno podzemno in v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
Objekt se priključi na kanalizacijo, ki je že priključena na čistilno napravo. V proizvodnem procesu ne bodo nastajale tehnološke odpadne vode.
Meteorne odpadne vode z utrjenih površin in streh se v ločenem sistemu speljejo v zadrževalne bazene ob objektu. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da meteorna voda ne bo zamakala funkcionalnih površin v kompleksu.
(6) Zbirna mesta za komunalne odpadke in odpadke iz tehnološkega procesa morajo biti urejena v sklopu objekta ali ob objektu vendar tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
(7) Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. V območju industrijske cone bo zgrajena nova TP kot samostojni objekt ali v sklopu drugih objektov, pri čemer je treba upoštevati zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05).
(8) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči je treba pridobiti soglasje (Energetski zakon, Uradni list RS, št. 26/05 in 118/06).
(9) Ob objektih na celotnem območju se uredi javna razsvetljava.
(10) V območju industrijske cone se v skladu s potrebami uredi novo tk omrežje. Pred izgradnjo tk infrastrukture in priključevanjem na obstoječe omrežje je treba obvestiti podjetje Telekom ter h gradnji pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.

(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje industrijske cone uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.

(1) V območju so možne mirne industrijske, obrtne, servisne in poslovne dejavnosti, vključno z gostinskimi in trgovskimi dejavnostmi. Dejavnosti ne smejo povzročati prekomernih obremenitev s hrupom.
(2) Faktor izkoriščenosti zemljišča (razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in površino pripadajoče gradbene parcele) znaša od 0,4 do 1,4. V površino pripadajoče parcele se prištevajo tudi površine za ureditev parkirišč.
(3) Dopustni so naslednji posegi za navedene dejavnosti:
– novogradnja, rekonstrukcija in dozidava objektov z namembnostjo iz 1. točke tega člena,
– odstranitev in nadomestna gradnja objektov in naprav,
– sprememba namembnosti objektov v rabo, ki je skladna z namensko rabo območja,
– gradnja in postavitev enostavnih objektov (nadstreški, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni skladiščni objekti),
– novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne gospodarske infrastrukture,
– parcelacija zemljišč,
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč,
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov,
– namestitev urbane opreme,
– dopolnilna zasaditev.
(4) Pri razporeditvi objektov in površin je treba upoštevati predpise iz varstva pred požarom. Odmiki med objekti morajo omogočati intervencijo. Ob večjih objektih mora biti v skladu z načrtom požarnega varstva urejena utrjena ploščad za interventna vozila.
(5) Po potrebi je treba pri gradnji objektov upoštevati dodatne ukrepe varstva pred hrupom (uporabiti sodobne materiale, ki preprečujejo širjenje hrupa, namestiti ustrezne stroje itd.).

(1) Tlorisna velikost in oblika objektov je razvidna iz kartografskih prilog. Maksimalna velikost objektov je definirana z gradbeno mejo. Višina ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom. Strehe na objektih so dvokapnice z nižjim naklonom, lahko so tudi ravne.
(2) Objekti se locirajo v ulično gradbeno linijo, ki je vzporedna z dovozno cesto. Izven gradbene linije so lahko vhodi v objekte in nadstrešnice. Odmik objektov od občinske ceste mora znašati najmanj 6 m oziroma bližje s soglasjem upravljavca.
(3) Kota tal objektov je 30 cm nad urejeno Dolinsko ulico.
(4) Okolica objektov se uredi v skladu z namembnostjo objektov. Dovozne poti in parkirišča se uredijo protiprašno. Utrjene površine se kanalizirajo v zadrževalne bazene (ponikalnike), ki se locirajo ob objektih. Neutrjene površine se uredijo kot zelenice. Robovi parkirišč se zasadijo z drevjem in grmičevjem.
(5) Obeležja, znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(1) Gradbene parcele se določijo z delitvijo zemljišč ob upoštevanju izvedene cestne infrastrukture in upoštevanju obstoječega lastništva.
(2) Ob objektih je glede na funkcijo in kapaciteto objektov treba zagotoviti najmanj 1 parkirno mesto na 50 m2 neto površine industrijskega objekta, 1 parkirni prostor na dva zaposlena pri obrtnih in servisnih objektih, 1 parkirni prostor na 30 m2 poslovnega ali prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 15 m2 koristne površine pri nakupovalnih centrih, 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu. Odstopanja od navedenega števila parkirnih mest so dopustna, če je število zaposlenih in obiskovalcev manjše, kot je navedeno število parkirnih mest.
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(4) Posamezna parcela, ki tvori zaključeno celoto, se lahko ogradi. Ograje ob posameznih parcelah morajo biti oblikovane enotno. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele, z odmikom 0,5 m ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob parcelni meji je lahko visoka 2,0 m, ob Dolinski ulici pa do 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(5) Predvideni objekti se priključijo na izvedeno javno gospodarsko infrastrukturo, ki poteka v izvedeni dovozni cesti, pod pogoji posameznih upravljavcev. Novo omrežje komunalne in energetske infrastrukture mora biti izvedeno podzemno in v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(6) Vsi objekti, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se lahko izvede po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(7) V primeru rabe vode iz javnega vodovodnega sistema je potrebno pridobiti vodno pravico, če nastaja iz vode zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(8) Vsi objekti, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, morajo biti priključeni tudi na javno kanalizacijsko omrežje.
(9) Treba je urediti ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje je treba predvideti tako, da bo v največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja v skladu s predpisi s področja varstva okolja, se meteorne vode odvedejo preko lovilcev olj oziroma čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
(10) Industrijske odpadne vode se morajo pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti v skladu s predpisi s področja emisij snovi in toplote v vode in javno kanalizacijo.
(11) Pri posameznih novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
(12) Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje zakonodaja o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi.
(13) Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. V območju industrijske cone bo zgrajena nova TP kot samostojni objekt ali v sklopu drugih objektov, pri čemer je treba upoštevati zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05).
(14) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči je treba pridobiti soglasje (Energetski zakon, Uradni list RS, št. 26/05 in 118/06).

(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja, je treba v skladu s predpisi s področja varstva okolja, izdelati poročilo o vplivih na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(2) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje obrtno-stanovanjske cone uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(3) Vsa navedena merila in pogoji za gradnjo objektov v obrtno-stanovanjski coni veljajo tudi za gradnjo enostavnih objektov.
(4) V območju industrijske cone je enota kulturne dediščine z oznako EŠD 1151 Odranci – Križ. Spomenik je treba ohranjati v celoti. Upoštevati je treba splošne smernice za varovanje memorialne dediščine. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje je treba pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(1) V območju so možne obrtne, servisne in poslovne dejavnosti, vključno z gostinskimi in trgovskimi dejavnostmi ter stanovanja. Dejavnosti ne smejo povzročati prekomernih obremenitev s hrupom.
(2) Faktor izkoriščenosti zemljišča (razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in površino pripadajoče gradbene parcele) znaša od 0,2 do 0,8. V površino pripadajoče parcele se prištevajo tudi površine za ureditev parkirišč.
(3) V območju so možni naslednji posegi za dejavnosti iz 1. točke tega člena:
– novogradnja, rekonstrukcija in dozidava objektov,
– gradnja in postavitev enostavnih objektov (vse vrste pomožnih in začasnih objektov),
– novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne gospodarske infrastrukture,
– ureditev cestnega priključkov na lokalne ceste,
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč,
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov,
– namestitev urbane opreme.

(1) Tlorisna velikost in oblika objektov je definirana z gradbeno mejo, višina ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom. Strehe na poslovnih in stanovanjskih objektih so dvokapnice z naklonom od 25 do 30°, nad obrtnimi in servisnimi ter pomožnimi objekti so lahko tudi ravne.
(2) Objekti se locirajo v ulično gradbeno linijo. Odmik objektov od dovozne ceste mora znašati 6 m. Odmik predstavlja gradbeno linijo objektov.
(3) Kota tal objektov je 30 cm nad urejeno dovozno cesto.
(4) Okolica objektov se uredi v skladu z namembnostjo objektov. Dovozne poti in parkirišča se uredijo protiprašno. Neutrjene površine se uredijo kot zelenice. Robovi parkirišč se zasadijo z drevjem in grmičevjem. Zemljišče med odmerjenimi parcelami in stanovanjsko zazidavo se zasadi z drevjem in grmičevjem.
(5) Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(1) Gradbene parcele so v območju že določene, dodatne parcele se določijo z delitvijo zemljišč ob upoštevanju obstoječih parcelnih mej. Vsaka parcela mora imeti dovoz z javne ceste.
(2) Ob objektih je glede na funkcijo in kapaciteto objektov treba zagotoviti najmanj 1 parkirni prostor na dva zaposlena pri obrtnih in servisnih objektih, 1 parkirni prostor na 30 m2 poslovnega ali prodajnega prostora in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu.
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(4) Posamezna parcela, ki tvori zaključeno celoto, se lahko ogradi. Ograje ob posameznih parcelah morajo biti oblikovane enotno. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele, z odmikom 0,5 m ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko visoka največ 1,2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(5) Predvideni objekti se priključijo na izvedeno javno gospodarsko infrastrukturo, ki poteka v dovoznih cestah, pod pogoji posameznih upravljavcev. Priključki morajo biti izvedeni podzemno in v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(6) Vsi objekti, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
(7) Vsi objekti, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, morajo biti priključeni tudi na javno kanalizacijsko omrežje.
(8) Z večjih utrjenih površin je treba urediti ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje je treba predvideti tako, da bo v največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja v skladu s predpisi s področja varstva okolja, se meteorne vode odvedejo preko lovilcev olj oziroma čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
(11) Pri posameznih novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
(12) Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje zakonodaja o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi.
(13) Objekti se priključijo na obstoječe elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči je treba pridobiti soglasje (Energetski zakon, Uradni list RS, št. 26/05 in 118/06).
(14) Ob objektih na celotnem območju se uredi javna razsvetljava.
(15) V prostorski enoti se v skladu s potrebami uredi novo tk omrežje. Pred izgradnjo tk infrastrukture in priključevanjem na obstoječe omrežje je treba obvestiti podjetje Telekom. K posameznim gradnjam je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.
(16) Posamezni objekti se lahko priključijo na plinovodno omrežje.

(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja je treba v skladu s predpisi s področja varstva okolja, izdelati poročilo o vplivih na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(2) Na podlagi Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje obrtno-stanovanjske cone uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(4) Vsa navedena merila in pogoji za gradnjo objektov v obrtno-stanovanjski coni veljajo tudi za gradnjo enostavnih objektov.

(1) Območje je namenjeno za stanovanja, družbene in kmetijske dejavnosti ter pripadajoče servisne in obrtne dejavnosti, vključno z gostinskimi in trgovskimi dejavnostmi. Kmetovanje je dopustno na celotnem območju prostorske enote v območjih podrobne namenske rabe, ki je označena s šifro SK. V območjih podrobne namenske rabe stanovanjske gradnje, družbenih dejavnosti, na zelenih površinah in v centralnem območju kmetijska dejavnost ni dopustna. V vseh enotah so dopustne tudi občasne športne in turistične dejavnosti.
(2) Faktor izkoriščenosti zemljišča (razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in površino pripadajoče gradbene parcele) znaša od 0,2 do 0,8. V površino pripadajoče parcele se prištevajo tudi površine za ureditev parkirišč.
(3) V območju so na vseh območjih namenske rabe možni naslednji posegi za dejavnosti iz 1. točke tega člena:
– novogradnja, rekonstrukcija in dozidava objektov,
– odstranitev in nadomestna gradnja objektov in naprav,
– sprememba namembnosti objektov v rabo, ki je skladna z namensko rabo območja,
– gradnja in postavitev enostavnih objektov (vse vrste pomožnih in začasnih objektov),
– novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne gospodarske infrastrukture,
– parcelacija zemljišč,
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč,
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov,
– namestitev urbane opreme,
– dopolnilna zasaditev.

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov na gradbenih parcelah v prostorski enoti za stanovanjsko gradnjo (PE-4) je treba upoštevati tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli. Stanovanjski objekti se gradijo ob cesti, gospodarski del, pritikline in pomožni objekti pa v notranjosti parcele. Pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Pod enakimi pogoji se gradijo tudi poslovni in obrtni objekti, če so locirani ob cesti.
(2) Pri gradnji objektov v uličnem nizu se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locirajo le manjši pomožni objekti, pri čemer je glede na višino obeh sosednjih objektov treba zagotoviti požarno varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(3) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na stopnjo izkoriščenosti parcele iz točke 2. prejšnjega člena tega odloka in glede na obvezne odmike od javnih cest, ki znašajo od občinskih cest najmanj 6 m, od javnih poti pa 4 m oziroma bližje s soglasjem upravljavca.
(4) Maksimalni višinski gabarit znaša za stanovanjske in ostale osnovne objekte 2 stanovanjski etaži nad terenom. Višji so lahko le objekti družbene infrastrukture (do P + 3) in pomožni gospodarski objekti (npr. silosi).
(5) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2 ali več, lahko je lomljena v L ali U. Tlorisna oblika poslovnih objektov in objektov družbene infrastrukture so lahko poljubnih oblik.
(6) Strehe na stanovanjskih in pripadajočih gospodarskih objektih ter pritiklinah so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30° – 45°, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Na objektih družbene infrastrukture in poslovnih objektih so strehe prav tako enakostranične dvokapnice v naklonu do 30° in poljubno kritino v opečni barvi. Ravne strehe so dopustne le na manjših pomožnih objektih.
(7) Fasade na vseh objektih morajo biti opleskane v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(8) Okolica objektov mora biti urejena glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Kota tal predvidenih objektov je 30 cm nad terenom.
(9) Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(10) Odmiki med objekti na parceli in objekti na sosednjih parcelah, morajo omogočati normalno vzdrževanje objektov z lastne parcele in omogočati gradnjo na sosednjih parcelah. Zagotavljati morajo sanitarne in tehnične pogoje ter osončenost bivalnih prostorov. Najmanjši odmik objekta od sosednje parcelne meje je 1,5 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od glavne ceste v skladu s soglasjem upravljavca. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(11) Vsi objekti (tudi začasni objekti in urbana oprema) s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni vsaj 5 m od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka.
(12) Na območju celotne prostorske enote se upošteva ulična gradbena linija, določena z linijo obstoječih objektov. Ob ulicah, kjer ni obstoječih objektov se gradbena linija določi glede na predpisane odmike od javnih cest.
(13) Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(1) Gradbene parcele se določijo z delitvijo zemljišč ob upoštevanju lastniške in parcelne strukture zemljišč. Za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov je velikost parcele praviloma od 4 do 10 arov, najmanjša širina parcele ob ulici je 14,0 m.
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti skupen priključek za več objektov.
(3) Ob javnih objektih in objektih družbene infrastrukture je glede na funkcijo in kapaciteto objektov treba zagotoviti najmanj 1 parkirno mesto za eno stanovanjsko enoto, 1 parkirno mesto na dva zaposlena pri obrtnih in servisnih objektih, 1 parkirno mesto na 30 m2 poslovnega ali prodajnega prostora in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu. Odstopanja od navedenega števila parkirnih mest so dopustna, če je število zaposlenih in obiskovalcev manjše, kot je navedeno število parkirnih mest in če gre za obstoječo parcelo, v okviru katere ni možno zagotoviti predpisanega števila parkirišč. V tem primeru se parkirišča zagotovijo na sosednjih parcelah, ki pa ne smejo biti od objekta oddaljena več kot 30 m.
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5) Posamezna parcela, ki tvori zaključeno celoto se lahko ogradi. Ograje ob posameznih parcelah morajo biti oblikovane enotno. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele, z odmikom 0,5 m ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko visoka do 1,2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(6) Predvideni objekti se priključijo na izvedeno javno gospodarsko infrastrukturo, ki poteka v dovoznih cestah in ulicah, pod pogoji posameznih upravljavcev. Novo omrežje komunalne in energetske infrastrukture in priključki morajo biti izvedeni podzemno in v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(7) Vsi objekti, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode, se lahko izvede po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(8) Vsi objekti, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, morajo biti priključeni tudi na javno kanalizacijsko omrežje.
(9) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja morajo biti nepropustni in brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi s področja vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
(10) Z večjih utrjenih površin je treba urediti ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje je treba predvideti tako, da bo v največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja v skladu s predpisi s področja varstva okolja, se meteorne vode odvedejo preko lovilcev olj oziroma čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
(11) Pri posameznih novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
(12) Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisuje zakonodaja o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi.
(13) Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči je treba pridobiti soglasje (Energetski zakon, Uradni list RS, št. 26/05 in 118/06).
(14) Ob javnih objektih na celotnem območju se uredi javna razsvetljava.
(15) V prostorski enoti se v skladu s potrebami uredi novo tk omrežje. Pred izgradnjo tk infrastrukture in priključevanjem na obstoječe omrežje je treba obvestiti podjetje Telekom. K posameznim gradnjam je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.
(16) Posamezni objekti se lahko priključijo na plinovodno omrežje.

(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje prostorske enote za stanovanjsko gradnjo uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, razen območij podrobnejše namenske rabe: območje šole, vrtca in cerkve s pokopališčem, ki so v območju II. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V območju prostorske enote je enota kulturne dediščine z oznako EŠD 3208 Odranci – cerkev Sv. Trojice. Spomenik je treba ohranjati v celoti. Upoštevati je treba splošne smernice za varovanje stavbne in memorialne dediščine. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje je treba pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) Vsa navedena merila in pogoji za gradnjo objektov v prostorski enoti za stanovanjsko gradnjo veljajo tudi za gradnjo enostavnih objektov.

(1) Območje je namenjeno za stanovanja in pripadajoče servisne in obrtne dejavnosti, vključno z gostinskimi in trgovskimi dejavnostmi. Kmetovanje ni dopustno.
(2) Faktor izkoriščenosti zemljišča (razmerje med bruto etažno površino objekta brez kleti in površino pripadajoče gradbene parcele) znaša od 0,2 do 0,8. V površino pripadajoče parcele se prištevajo tudi površine za ureditev parkirišč.
(3) V območju so možni naslednji posegi za dejavnosti iz 1. točke tega člena:
– novogradnja, rekonstrukcija in dozidava objektov,
– odstranitev in nadomestna gradnja objektov in naprav,
– sprememba namembnosti objektov v rabo, ki je skladna z namensko rabo območja,
– gradnja in postavitev enostavnih objektov,
– novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne gospodarske infrastrukture,
– parcelacija zemljišč,
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč,
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov,
– namestitev urbane opreme,
– dopolnilna zasaditev.

(1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov na gradbenih parcelah v prostorski enoti za stanovanjsko gradnjo (PE-5) je treba upoštevati tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli. Stanovanjski objekti se gradijo ob cesti, gospodarski del, pritikline in pomožni objekti pa v notranjosti parcele. Pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Pod enakimi pogoji se gradijo tudi poslovni in obrtni objekti, če so locirani ob cesti.
(2) Pri gradnji objektov v uličnem nizu se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locirajo le manjši pomožni objekti, pri čemer je glede na višino obeh sosednjih objektov treba zagotoviti požarno varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(3) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na stopnjo izkoriščenosti parcele iz točke 2. prejšnjega člena tega odloka in glede na obvezne odmike od javnih cest, ki znašajo od občinskih cest najmanj 6 m, od javnih poti pa 4 m oziroma bližje s soglasjem upravljavca.
(4) Maksimalni višinski gabarit znaša za stanovanjske in ostale osnovne objekte 2 stanovanjski etaži nad terenom.
(5) Tlorisna oblika stanovanjskih in poslovnih objektov je lahko poljubna.
(6) Strehe na stanovanjskih in pripadajočih gospodarskih objektih ter pritiklinah so praviloma enakostranične dvokapnice, lahko so tudi asimetrične ali ravne. Kritina je poljubna. Naklon strešine je poljuben.
(7) Fasade na vseh objektih morajo biti opleskane v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(8) Okolica objektov mora biti urejena glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(9) Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(10) Odmiki med objekti na parceli in objekti na sosednjih parcelah, morajo omogočati normalno vzdrževanje objektov z lastne parcele in omogočati gradnjo na sosednjih parcelah. Zagotavljati morajo sanitarne in tehnične pogoje ter osončenost bivalnih prostorov. Najmanjši odmik objekta od sosednje parcelne meje je 1,5 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od glavne ceste v skladu s soglasjem upravljavca. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Kota tal predvidenih objektov je 30 cm nad urejeno dovozno cesto.
(11) Vsi objekti (tudi začasni objekti in urbana oprema) s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni vsaj 5 m od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka.
(12) Na območju celotne prostorske enote se upošteva ulična gradbena linija, določena z linijo obstoječih objektov. Ob ulicah, kjer ni obstoječih objektov se gradbena linija določi glede na predpisane odmike od javnih cest.
(13) Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(1) Območje je delno že razparcelirano, dodatne gradbene parcele se določijo z delitvijo zemljišč ob upoštevanju lastniške in parcelne strukture zemljišč. Za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov je velikost parcele praviloma od 4 do 10 arov.
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(3) Ob javnih objektih in objektih družbene infrastrukture je glede na funkcijo in kapaciteto objektov treba zagotoviti najmanj 1 parkirno mesto za eno stanovanjsko enoto, 1 parkirno mesto na dva zaposlena pri obrtnih in servisnih objektih, 1 parkirno mesto na 30 m2 poslovnega ali prodajnega prostora in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu. Odstopanja od navedenega števila parkirnih mest so dopustna, če je število zaposlenih in obiskovalcev manjše, kot je navedeno število parkirnih mest in če gre za obstoječo parcelo, v okviru katere ni možno zagotoviti predpisanega števila parkirišč. V tem primeru se parkirišča zagotovijo na sosednjih parcelah, ki pa ne smejo biti od objekta oddaljena več kot 30 m.
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(5) Posamezna parcela, ki tvori zaključeno celoto se lahko ogradi. Ograje ob posameznih parcelah morajo biti oblikovane enotno. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele, z odmikom 0,5 m ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko visoka do 1,2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(6) Predvideni objekti se priključijo na izvedeno javno gospodarsko infrastrukturo, ki poteka v dovoznih cestah in ulicah, pod pogoji posameznih upravljavcev. Novo omrežje komunalne in energetske infrastrukture in priključki morajo biti izvedeni podzemno in v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(7) Vsi objekti, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
(8) Vsi objekti, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, morajo biti priključeni tudi na javno kanalizacijsko omrežje.
(9) Z večjih utrjenih površin je treba urediti ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje je treba predvideti tako, da bo v največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja v skladu s predpisi s področja varstva okolja, se meteorne vode odvedejo preko lovilcev olj oziroma čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
(10) Pri posameznih novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
(11) Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči je treba pridobiti soglasje (Energetski zakon, Uradni list RS, št. 26/05 in 118/06).
(12) Ob javnih objektih in ob ulicah na se uredi javna razsvetljava.
(13) V prostorski enoti se v skladu s potrebami uredi novo tk omrežje. Pred izgradnjo tk infrastrukture in priključevanjem na obstoječe omrežje je treba obvestiti podjetje Telekom. K posameznim gradnjam je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.
(14) Posamezni objekti se lahko priključijo na plinovodno omrežje.

(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje prostorske enote za stanovanjsko gradnjo uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Vsa navedena merila in pogoji za gradnjo objektov v prostorski enoti za stanovanjsko gradnjo veljajo tudi za gradnjo enostavnih objektov.

(1) Območje je namenjeno za poslovne, transportne, gostinske, trgovske in nastanitvene dejavnosti. Dopustne so tudi občasne športne in turistične dejavnosti.
(3) V območju so na vseh območjih namenske rabe možni naslednji posegi za dejavnosti iz 1. točke tega člena:
– novogradnja, rekonstrukcija in dozidava objektov,
– odstranitev in nadomestna gradnja objektov in naprav,
– sprememba namembnosti objektov v rabo, ki je skladna z namensko rabo območja,
– gradnja in postavitev enostavnih objektov,
– novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne gospodarske infrastrukture,
– ureditev prometnih in zelenih površin ter igrišč,
– postavitev obeležij, spomenikov, reklamnih objektov in letnih vrtov,
– namestitev urbane opreme,
– dopolnilna zasaditev.

(1) Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati oblikovno podobo že zgrajenih objektov.
(2) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov je treba upoštevati predpisane odmike od javnih cest in sicer od glavne ceste najmanj 25 m, od občinskih cest najmanj 6 m, od javnih poti pa 4 m oziroma tudi bližje, vendar s soglasjem upravljavca.
(3) Maksimalni višinski gabarit za nove ali nadomestne objekte znaša do 3 stanovanjske etaže nad terenom.
(4) Tlorisna oblika objektov je lahko poljubna. Poljubne so tudi strehe in kritina. Pri oblikovanju in obdelavi fasad se upoštevajo že zgrajeni objekti.
(5) Okolica objektov mora biti urejena glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(6) Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(1) V območju ni predvidena nadaljnja delitev parcel. Prav tako so v območju zagotovljena parkirna mesta.
(2) Območje prostorske enote se lahko ogradi. Ograja ob parceli morajo biti oblikovana enotno. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele, z odmikom 0,5 m ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko visoka do 1,2 m. Ograja ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah mora biti postavljena tako, da omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti.
(3) Objekti v prostorski enoti so že priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo, na katero se priključijo tudi novi in nadomestni objekti.
(4) Ob gradnji dodatnih objektov je z večjih utrjenih površin treba urediti ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje je treba predvideti tako, da bo v največji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja v skladu s predpisi s področja varstva okolja, se meteorne vode odvedejo preko lovilcev olj oziroma čistilnih naprav padavinske odpadne vode.

(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) je območje prostorske enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom.

(1) Območje gramoznice je namenjeno za ribištvo in piknike.
(2) Na območju gramoznice je dopustna postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav ter odstranitev in ponovna zasaditev avtohtone vegetacije.

(1) V prostorski enoti varovanja krajine so dopustni posegi, navedeni v 10. členu tega odloka, ki veljajo za območja namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, razen naslednjih posegov:
– postavitev obor za divjad,
– postavitev objektov in naprave za gozdarsko in lovsko dejavnost.
Prepovedano je:
– uporabljati zaščitna sredstva za varstvo rastlin,
– izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi.

Za prostorsko enoto prometnih površin veljajo pogoji navedeni v 11. členu tega odloka za območje funkcionalne enote prometnih površin.

Za prostorsko enoto kmetijskih površin veljajo pogoji navedeni v 10. členu tega odloka za območje funkcionalne enote kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(1) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
– višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
– odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(2) Varovalni pas pri občinskih cestah je 6,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh pa 4,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3) Vodovarstveno območje vodnega vira v Odrancih je zavarovano z občinskim Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Odranci (Uradni list RS, št. 37/98). Območje obsega najožji varstveni pas z osnovno namensko rabo oskrbe, ki je del poselitvenega območja naselja in je ograjen, ožji varstveni pas s sanitarnim režimom varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Pri izvajanju osnovne namenske rabe in vseh posegih na tem območju je treba upoštevati določila navedenega odloka.
(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča ob potoku Črnec, ki je vodotok 2. reda, sega 5 m od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni le izjemoma, v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(6) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(7) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, se izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(8) Za vsako rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.

(1) Gradbeni posegi v vseh prostorskih enotah naselja so dopustni le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno javno gospodarsko infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko ter tk omrežje.
(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez morajo biti izvedena podzemno. Vsa predvidena infrastruktura se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(3) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov.

(1) Obstoječe vodno zajetje se po priključitvi krajevnega vodovodnega omrežja na regionalni vodovodni sistem ohrani kot rezervni vodni vir.
(2) Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene.
(3) Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnega zajetja.
(4) Novi in nadomestni električni vodi in priključki se v odprtem prostoru izvedejo zračno, v naselju Odranci pa tudi zemeljsko.
(5) Za vsako natančnejšo obdelavo je potrebno pridobiti podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(6) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
(7) Območje Občine Odranci ni v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč. Preko občine potekajo le zračne poti, ki prostorsko niso definirane. V območjih zračnih poti je treba upoštevati omejitve za objekte, ki so lahko ovire za zračni promet. To so objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 100 m ali 30 m in stojijo na naravnih in umetnih vzpetinah višine 100 m ali so višji od 25 m in so znotraj varovanih pasov posameznih cest, železnic in visokonapetostnih vodov. Za gradnjo navedenih objektov je treba pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, objekt pa zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(8) V novih, še neopremljenih prostorskih enotah (industrijska cona PE-1, obrtna cona PE-3, stanovanjsko območje Gredice PE-5) se javna gospodarska infrastruktura zgradi na podlagi projektov, v katerih se predhodno preverijo in po potrebi povečajo kapacitete vseh obstoječih objektov in naprav, na katere se bo območje priključevalo.
(9) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(10) Za vsako rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe (tudi za termalne vode), je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.

(1) Posegi v prostor morajo biti usklajeni s pravnim režimom ter omejitvami in prepovedmi na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na varstvenih in ogroženih območjih, ki so navedeni v 12. in 13. členu tega odloka.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlagati odpadke, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odkopan ali odpadni material, ali druge podobne snovi.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(4) V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati odpadke in snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave.
(5) Odvajanje odpadnih voda v gramoznice, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedano kakor tudi takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(6) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(7) Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja voda in varstva okolja.

Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.

V Občini Odranci ni območij varovanja narave. Kot posebna prostorska enota (PE-9) pa je opredeljeno območje južno od Črnca in sicer kot območje varovanja kulturne krajine, v katerem so varovalni gozdovi in kmetijska zemljišča. Posegi v varovanem območju so definirani v 6. členu tega odloka.

(1) Voda se prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Gozdove v Občini Odranci varujemo v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča je treba predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namembnosti. Sprememba rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo planskih in izvedbenih aktov občine po postopku, ki ga predpisuje prostorska zakonodaja.

(1) Posegi v prostor morajo biti usklajeni s pravnim režimom ter omejitvami in prepovedmi na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na varstvenih in ogroženih območjih, ki so navedeni v 6., 12., 13., 14. in 36. členu tega odloka.
(2) Na delu prostorske enote naselja (obstoječa poselitev), ki leži na robu poplavnega območja je, pri načrtovanju novih objektov in obnovi obstoječih, za vsak objekt posebej treba izdelati oceno poplavne ogroženosti in določiti potrebne ukrepe za zagotovitev zahtevane stopnje varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževanlniki …).
(4) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na poplavnem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda.
(5) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven poplavnega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.
(6) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne ogrožajo varstva pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.

(1) Pri načrtovanju objektov in drugih posegih v prostor je treba upoštevati ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za varnost na potresnem območju v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Posegi v prostor morajo biti usklajeni s pravnim režimom ter omejitvami in prepovedmi na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na varstvenih in ogroženih območjih, ki so navedeni v tem odloku.
(2) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba pri vseh posegih v prostor upoštevati še:
– Navodilo za določanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 64/94),
– Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96),
– Ukrepe za preprečevanje nastanka požara v naravnem okolju – 26. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 87/01).

(1) Pri vseh posegih je treba poleg že navedenih ukrepov upoštevati še pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali, transport v cestnem in železniškem prometu ter cevnem transportu.
(2) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih je treba v projektni dokumentaciji preveriti požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdelati oceno požarne ogroženosti ter predvideti ukrepe za preprečitev požara.

Na območju Občine Odranci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.

(1) Občina bo prioritetno izgradila 1. fazo industrijske cone na Kamenicah.
(2) V območju nove industrijske cone se pred gradnjo objektov zgradi celotna javna gospodarska infrastruktura, vključno s cestnim priključkom na glavno cesto.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
1. Družbeni plan razvoja občine Lendava za obdobje 1986-1990 (Uradne objave pomurskih občin št. 21/87) v delu, ki se nanaša na določitev namenske rabe zemljišč na območju Občine Odranci ter vse njegove spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na Občino Odranci (Uradni list RS, št. 66/01)
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Odranci (Uradni list RS, št. 3/02),
3. Odlok o zazidalnem načrtu za območje stanovanjske gradnje Gredice (Uradni list RS, št. 12/90),
4. Odlok o prostorskem redu Občine Odranci (Uradni list RS, št. 91/07).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi četrtega odstavka 69. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) je dne 14. 12. 2007 minister za prostor sprejel sklep št. 35018-1/2007, s katerim potrjuje skladnost Prostorskega reda Občine Odranci z Zakonom o urejanju prostora in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter s prostorskimi akti države. S tem se Prostorski red Občine Odranci lahko izvaja.