Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
Razglašam Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. decembra 2007.
Št. 003-02-2/2007
Ljubljana, dne 27. decembra 2007
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP)
1. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
Oddelek 1.1: Vsebina zakona
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja:
1. finančno poslovanje pravnih oseb,
2. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter
3. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov EU)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
1. Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L št. 110 z dne 20. aprila 2001, str. 28) in
2. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. maja 2001, str. 15).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe Sveta št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o insolvenčnih postopkih (UL L št. 160 z dne 30. junija 2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1346/2000).
Oddelek 1.2: Opredelitev pojmov in kratic
3. člen
(namen opredelitve pojmov)
(1) V oddelku 1.2 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, če ni za posamezen pojem določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(2) V oddelku 8.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v 8. poglavju tega zakona.
4. člen
(kratice drugih zakonov)
V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 – UROZ195, 28/06 – odločba US, 29/07 – odločba US in 40/07 – OZ-A),
2. ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ),
3. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI),
4. ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZS-G),
5. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZTFI),
6. ZPlaP je Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 131/06 – ZBan-1 in 102/07),
7. ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo),
8. ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
5. člen
(postopki zaradi insolvetnosti)
(1) Postopki zaradi insolventnosti so:
1. postopek prisilne poravnave in
2. stečajni postopki.
(2) Stečajni postopki so:
1. stečajni postopek nad pravno osebo,
2. postopek osebnega stečaja in
3. postopek stečaja zapuščine.
6. člen
(postopka prisilnega prenehanja)
Postopka prisilnega prenehanja sta:
1. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
2. prisilna likvidacija.
7. člen
(pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)
(1) Gospodarska družba je pravna oseba, organizirana v eni od oblik iz tretjega odstavka 3. člena ZGD-1.
(2) Podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) je fizična oseba iz šestega odstavka 3. člena ZGD-1.
(3) Zavod ali javni zavod je zavod ali javni zavod po zakonu, ki ureja zavode.
(4) Zadruga je zadruga po zakonu, ki ureja zadruge.
(5) Društvo je društvo po zakonu, ki ureja društva.
(6) Javni sklad je javni sklad po zakonu, ki ureja javne sklade.
(7) Zasebnik je zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.
(8) Potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik.
8. člen
(poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)
(1) Poslovodstvo:
1. ima pri gospodarski družbi pomen, opredeljen v 10. členu ZGD-1,
2. je pri zavodu direktor ali drug poslovodni organ zavoda,
3. je pri zadrugi upravni odbor ali predsednik zadruge,
4. je pri javnem skladu uprava,
5. je pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
(2) Organ nadzora je:
1. pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja ali javnem skladu nadzorni svet,
2. pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor,
3. pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima,
4. pri zavodu svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda,
5. pri zadrugi nadzorni odbor zadruge, če ga zadruga ima,
6. pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
(3) Zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) pravne osebe je oseba, ki v pravni osebi opravlja funkcijo, za katero zakon ali pravila pravne osebe določajo, da oseba z imenovanjem na to funkcijo pridobi upravičenje zastopati pravno osebo.
(4) Član oziroma članica (v nadaljnjem besedilu: član) poslovodstva ali organa nadzora je oseba, ki je bila imenovana za opravljanje funkcije poslovodstva ali organa nadzora.
9. člen
(družbenik, pravila pravne osebe in delež)
(1) Družbenik oziroma družbenica (v nadaljnjem besedilu: družbenik) je:
1. družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo,
2. delničar oziroma delničarka (v nadaljnjem besedilu: delničar) delniške družbe ali komanditne delniške družbe,
3. ustanovitelj oziroma ustanoviteljica (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ali član druge pravne osebe.
(2) Pravila pravne osebe so:
1. pri družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo: družbena pogodba,
2. pri delniški družbi ali komanditni delniški družbi: statut,
3. pri drugi pravni osebi: akt o ustanovitvi ali drug pravni akt, s katerim družbeniki v skladu z zakonom uredijo medsebojna pravna razmerja.
(3) Delež družbenika je delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnic (v nadaljnjem besedilu: upnik) te pravne osebe.
(4) Osebno odgovorni družbenik je družbenik osebne družbe ali druge pravne osebe, ki je po zakonu ali pravilih te pravne osebe odgovoren za njene obveznosti.
10. člen
(premoženje, obveznosti in kapital)
(1) Premoženje posamezne osebe so:
1. stvari v njeni lasti,
2. njene terjatve in
3. njene druge premoženjske pravice.
(2) Obveznosti posamezne osebe so vse njene obligacijske in druge denarne in nedenarne obveznosti do njenih upnikov.
(3) Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.
(4) Kapital pomeni:
1. pri gospodarski družbi in podjetniku: kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po 65. členu ZGD-1,
2. pri drugi pravni osebi: čista vrednost njenega premoženja.
11. člen
(kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)
(1) Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.
(2) Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
(3) Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).
(4) Dolgoročni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so:
1. kapital kot njegov lastni vir financiranja in
2. tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovnofinančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.
12. člen
(pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)
(1) Pravila poslovnofinančne stroke so:
1. poslovnofinančna načela in standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ter
2. druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja, ki so splošno uveljavljena v poslovnofinančni stroki.
(2) Pravila stroke upravljanja podjetij so izkustvena pravila skrbnega upravljanja podjetij, ki so splošno uveljavljena v stroki upravljanja podjetij.
13. člen
(finančno poslovanje)
Finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.
14. člen
(insolventnost)
(1) Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.
(2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:
1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti,
2. pri dolžniku, ki je potrošnik:
– če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
– če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
(3) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:
1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),
2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
15. člen
(finančno prestrukturiranje)
Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (v nadaljnjem besedilu: ukrep finančnega prestrukturiranja), in lahko vključujejo:
1. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
2. pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
3. druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
16. člen
(insolventni dolžnik)
Insolventni dolžnik je pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
17. člen
(identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)
(1) Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je pravna oseba, so:
1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov,
2. matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru.
(2) Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:
1. osebno ime,
2. podatki, s katerimi je vpisan v poslovnem registru:
– firma, sedež in poslovni naslov,
– matična številka in
3. v postopku osebnega stečaja tudi podatki iz 2. do 4. točke tretjega odstavka tega člena.
(3) Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je potrošnik, so:
1. osebno ime,
2. naslov stalnega prebivališča,
3. datum rojstva in
4. EMŠO, če je dolžnik vpisan v centralni register prebivalstva, ali davčna številka v drugih primerih, če je dolžnik vpisan v davčni register.
(4) Če zakon določa, da mora upnikova vloga v postopku vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku, za dolžnika, ki je fizična oseba, ni treba, da bi vsebovala podatek iz 4. točke tretjega odstavka tega člena, temveč ta podatek pridobi sodišče po uradni dolžnosti iz centralnega registra prebivalstva oziroma davčnega registra.
(5) Za identifikacijske podatke o zapustniku se pri stečaju zapuščine smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
(6) Za identifikacijske podatke o upniku se smiselno uporabljajo prvi odstavek, 1. in 2. točka drugega odstavka ter 1. in 2. točka tretjega odstavka tega člena.
18. člen
(ožje povezana oseba)
Ožje povezana oseba posamezne osebe je:
1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
2. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega člena, ki nima polne poslovne sposobnosti,
3. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
19. člen
(ločitvena pravica; ločitveni upnik)
(1) Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.
(2) Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
20. člen
(nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)
(1) Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.
(2) Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve.
(3) Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.
(4) Nezavarovana terjatev je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico.
(5) Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
21. člen
(prednostne, podrejene in navadne terjatve)
(1) Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.
(2) V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi in ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
(3) Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.
(4) Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve.
22. člen
(izločitvena pravica; izločitveni upnik)
(1) Izločitvena pravica je:
1. pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini, in
3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe.
(2) Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku.
23. člen
(vodilna in predpisana obrestna mera)
(1) Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo za posamezno šestmesečno obdobje uporablja Evropska centralna banka za postopke glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem tega šestmesečnega obdobja.
(2) Predpisana obrestna mera je obrestna mera zamudnih obresti, določena z zakonom.
24. člen
(dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)
(1) Dvostranska pogodba je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje.
(2) Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba:
1. ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in
2. pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti:
– niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali
– nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.
25. člen
(pooblaščeni ocenjevalec)
(1) Pooblaščeni ocenjevalec oziroma ocenjevalka (v nadaljnjem besedilu ocenjevalec) vrednosti podjetja je fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin je:
1. fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma
2. fizična oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca za ocenjevanje vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
26. člen
(agencija)
Agencija je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
2. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE DRUŽB IN DRUGIH PRAVNIH OSEB
Oddelek 2.1: Temeljna pravila o finančnem poslovanju
27. člen
(uporaba 2. poglavja)
(1) 2. poglavje tega zakona se uporablja za gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba), smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se 2. poglavje tega zakona ne uporablja za banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in družbe za upravljanje.
(3) Pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja se pravila o nadzornem svetu, določena v 2. poglavju tega zakona, smiselno uporabljajo za njen upravni odbor ali njegove člane.
(4) Pravila o skupščini in o izvedbi povečanja osnovnega kapitala družbe, določena v 2. poglavju tega zakona in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe 2. poglavja tega zakona, se smiselno uporabljajo:
1. pri zadrugi: za njen občni zbor in za izvedbo povečanja zneska ali števila obveznih deležev,
2. pri drugi pravni osebi: za njen organ, ki je pristojen odločati o vplačilu novih ali dodatnih deležev, in za izvedbo teh vplačil.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za podjetnika ali pravno osebo:
1. ki nima organa nadzora: ne uporabljajo pravila o nadzornem svetu,
2. nad katero ni dovoljeno začeti prisilne poravnave: ne uporabljajo pravila o prisilni poravnavi.
(6) 2. poglavje tega zakona se smiselno in ob upoštevanju ureditve v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna, uporablja tudi za finančno poslovanje proračunskih uporabnikov.
(7) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, predpiše podrobnejša pravila o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov.
28. člen
(temeljne obveznosti poslovodstva)
(1) Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke.
(2) Poslovodstvo mora pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(3) Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona.
(4) Člani poslovodstva so prosti odškodninske odgovornosti iz tretjega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
29. člen
(temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet mora pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe redno preverjati:
1. ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in
2. ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili iz 2. poglavja tega zakona.
(2) Člani nadzornega sveta so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki jo je imela zaradi kršitve njihovih obveznosti iz 2. poglavja tega zakona.
(3) Člani nadzornega sveta so prosti odškodninske odgovornosti iz drugega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
30. člen
(upravljanje tveganj)
(1) Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju.
(2) Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj iz 31. in 32. člena tega zakona ter druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja.
(3) Poslovodstvo mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz drugega odstavka tega člena upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje in likvidnostno tveganje.
(4) Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.
(5) Tržno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer.
(6) Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
1. neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
2. drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
3. neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
4. zunanjih dogodkov ali dejanj.
(7) Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
31. člen
(upravljanje likvidnostnega tveganja)
(1) Družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.
(2) Družba mora za upravljanje likvidnostnega tveganja oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki jo potrdi poslovodstvo in vključuje:
1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz,
2. redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
3. opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastanek nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti zanje.
32. člen
(spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)
(1) Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju.
(2) Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.
Oddelek 2.2: Obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti
Pododdelek 2.2.1: Splošna pravila o obveznostih
33. člen
(uporaba oddelka 2.2)
Pri uporabi pravil iz oddelka 2.2 tega zakona o obveznostih družbe in poslovodstva velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
34. člen
(obveznost enakega obravnavanja upnikov)
(1) Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
(2) Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila:
1. terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena tega zakona,
2. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
3. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
4. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.
(3) Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
2. pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu tega zakona.
(5) Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo:
1. če mora poslovodstvo po prvem odstavku 38. člena tega zakona vložiti predlog za začetek stečajnega postopka: do začetka tega postopka,
2. če mora poslovodstvo po prvem odstavku 39. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave: do začetka tega postopka ali
3. če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.
(6) Če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, sme družba poleg dejanj iz prvega odstavka tega člena opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona.
35. člen
(poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)
(1) Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.
(2) Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:
1. opis finančnega položaja družbe,
2. analizo vzrokov za insolventnost in
3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(3) Če je mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:
1. analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe in zagotovitev, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
2. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), in rokov, v katerih jih bo izvedlo,
3. če po presoji poslovodstva z ukrepi iz 2. točke tega odstavka vzrokov insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti, tudi: opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki) in rokov, v katerih jih je treba opraviti,
4. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo:
– če skupščina ne bi sprejela ukrepov iz 3. točke tega odstavka ali
– če izvedba povečanja osnovnega kapitala iz 2. ali 3. točke tega odstavka ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani).
(4) Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave z vsebino iz 143. ali 144. člena tega zakona, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(5) Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila.
(6) Mnenje iz petega odstavka tega člena mora vključevati presojo nadzornega sveta:
1. ali je družba insolventna in
2. o potrebnosti in ustreznosti ukrepov iz 2. in 3. točke tretjega odstavka tega člena.
36. člen
(sklic skupščine)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o katerem mora odločiti skupščina.
(2) Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba sklicati skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, vsaj 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.
(3) Poslovodstvo mora objaviti sklic skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v treh delovnih dneh po poteku roka iz petega odstavka 35. člena tega zakona za dan, ki ni poznejši od enega meseca po poteku tega roka.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi, če se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube.
(5) Če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja družba kapitalsko neustrezna, ni pa še nastal položaj prezadolženosti ali trajnejše nelikvidnosti, lahko vsak družbenik ali član nadzornega sveta da nasprotni predlog k predlogu sklepa iz prvega odstavka tega člena, za sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije iz prvega odstavka 403. člena ZGD-1.
37. člen
(vpis in vplačilo novih delnic)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki.
(2) Poslovodstvo mora objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v treh delovnih dneh.
(3) Rok iz drugega odstavka tega člena teče:
1. pri povečanju na podlagi odobrenega kapitala: od poteka roka iz prvega odstavka 35. člena tega zakona,
2. pri povečanju na podlagi sklepa skupščine iz prvega odstavka 36. člena tega zakona: od konca zasedanja, na katerem je skupščina sprejela tak sklep.
(4) Če prednostna pravica do vpisa novih delnic ni izključena, je ne glede na drugi stavek prvega odstavka 337. člena ZGD-1 rok za uveljavitev te pravice osem dni.
(5) Rok za vpis in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in vplačilo delnic.
38. člen
(obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)
(1) Poslovodstvo mora v treh delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka:
1. če je mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona odklonilno ali
2. če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona odklonilno in če:
– skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ali
– v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka 37. člena tega zakona.
(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz prvega odstavka 35. člena tega zakona,
2. v primeru iz prve alineje 2. točke prvega odstavka tega člena: od konca zasedanja skupščine, ki je odločala o povečanju osnovnega kapitala,
3. v primeru iz druge alineje 2. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz petega odstavka 37. člena tega zakona.
Pododdelek 2.2.2: Posebna pravila o obveznostih pri prisilni poravnavi
39. člen
(obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)
(1) Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona pritrdilno in če skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ali v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka 37. člena tega zakona, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku insolventnosti.
(2) Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba med postopkom prisilne poravnave pravočasno ravna v skladu z zapovedmi in ne krši prepovedi, določenih v 4. poglavju tega zakona.
40. člen
(obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena in dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
(2) Poslovodstvo mora zagotoviti, da se izvedejo vsi ukrepi finančnega prestrukturiranja, določeni v načrtu finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega so upniki odločali o sprejetju prisilne poravnave, v rokih, določenih za njihovo izvedbo v tem načrtu.
(3) Tudi po potrditvi prisilne poravnave poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo, razen če je v načrtu finančnega prestrukturiranja določeno, da bo družba del poslovanja prenesla na drugo pravno osebo, ki ima položaj osebe, odvisne od družbe,
2. plačilo terjatev nekaterih upnikov v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, ali pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi.
(5) Poslovodstvo mora za vsako koledarsko trimesečje sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati:
1. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki so bili izvedeni, in njihovih učinkov za dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost,
2. skupni znesek plačil terjatev upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, in delež, v katerem so bile te terjatve plačane,
3. trimesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov,
4. izjavo poslovodstva, da dolžnik ni opravil nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena mora poslovodstvo prvo poročilo sestaviti za obdobje od konca obdobja zadnjega rednega poročila, ki ga je predložilo med postopkom prisilne poravnave po 168. členu tega zakona, do zadnjega dne koledarskega trimesečja, v katerem je postal pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave.
(7) Poslovodstvo mora poročilo iz petega odstavka tega člena predložiti sodišču, ki je odločalo o potrditvi prisilne poravnave, v 45 dneh po poteku obdobja, na katero se nanaša.
(8) Sodišče mora objaviti poročilo iz petega odstavka tega člena po 122. členu tega zakona v treh delovnih dneh po prejemu.
(9) Če dolžnik v roku iz sedmega odstavka tega člena sodišču ne predloži poročila, sestavljenega v skladu s petim odstavkom tega člena, velja, da je dolžnik insolventen.
(10) Dolžnik lahko domnevo iz devetega odstavka tega člena izpodbija samo, če hkrati z ugovorom proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka predloži poročilo, sestavljeno v skladu s petim odstavkom tega člena, za vsa trimesečja, za katera te obveznosti ni izpolnil.
(11) Če upnik predlaga začetek stečajnega postopka na podlagi domneve iz devetega odstavka tega člena in dolžnik ob vložitvi ugovora ne ravna v skladu z desetim odstavkom tega člena, sodišče dolžnikov ugovor zavrže kot nedovoljen.
41. člen
(računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)
(1) V izkazu poslovnega izida družbe se ne pripoznajo prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe na podlagi:
1. prenehanja terjatev, ki so jih upniki prenesli na družbo v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, ali
2. zmanjšanja terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.
(2) Družba mora v breme zneska njenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena pokriti preneseno izgubo in za morebitne razliko do celotnega zneska teh obveznosti oblikovati kapitalske rezerve.
(3) Družba, ki je oblikovala kapitalske rezerve po drugem odstavku tega člena, ne sme izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona tako, da z vsemi svojimi upniki sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo.
Pododdelek 2.2.3: Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov
42. člen
(odškodninska odgovornost članov poslovodstva)
(1) Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka:
1. ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona ali
2. je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.
(2) Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva iz prvega odstavka tega člena škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku.
(3) Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo iz prvega odstavka tega člena.
(4) Člani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.
(5) Posamezen član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:
1. da dejanj, določenih v 35. do 39. členu tega zakona, ni mogel opraviti samostojno, in:
– je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali
– član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag
ali
2. da za kršitev prepovedi iz 34. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
43. člen
(odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)
(1) Člani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če obstaja eden od naslednjih pogojev:
1. če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in:
– je nadzorni svet o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter
– je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,
2. če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1, čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij,
3. če bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do 39. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.
(2) Za vzročno zvezo med dejanji ali opustitvami članov nadzornega sveta in škodo se smiselno uporablja drugi odstavek 42. člena tega zakona.
(3) Za oprostitev odgovornosti članov nadzornega sveta se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 42. člena tega zakona.
44. člen
(omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)
(1) Posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva ne manj kot:
1. pri veliki družbi 150.000 eurov,
2. pri srednji družbi 50.000 eurov in
3. pri majhni družbi ali drugi pravni osebi 20.000 eurov.
(2) Odškodninska odgovornost po prvem odstavku tega člena se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.
(3) Odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu tega zakona ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4) Ureditev odškodninske odgovornosti v pododdelku 2.2.3 tega zakona ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih.
(5) Odškodninski zahtevek po 42. in 43. členu tega zakona:
1. se uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo, tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku.
2. je upravičen uveljavljati:
– stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in
– vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika.
(6) Če član poslovodstva ali nadzornega sveta odškodninsko odgovarja po 42. ali 43. členu tega zakona, pridobi s plačilom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v stečajnem postopku nad družbo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev člana).
(7) Član poslovodstva ali nadzornega sveta, proti kateremu je bila vložena tožba za uveljavitev odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu tega zakona, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev iz šestega odstavka tega člena, sicer ta regresna terjatev v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika preneha.
(8) Regresna terjatev iz šestega odstavka tega člena se plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.
3. poglavje: SKUPNA PRAVILA O POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI
Oddelek 3.1: Temeljna pravila o postopkih zaradi insolventnosti
45. člen
(uporaba 3. poglavja)
3. poglavje tega zakona se uporablja za vse postopke zaradi insolventnosti, razen če zakon določa, da se posamezna določba uporablja samo za posamezno vrsto postopka.
46. člen
(načelo enakega obravnavanja upnikov)
V postopku zaradi insolventnosti je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
47. člen
(načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)
Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.
48. člen
(načelo hitrosti postopka)
(1) Sodišče mora svoja procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati v rokih, določenih s tem zakonom, in si z izvajanjem svojih pristojnosti nadzora nad upraviteljem oziroma upraviteljico (v nadaljnjem besedilu: upravitelj) prizadevati, da upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu.
(2) Sodišča in drugi državni organi morajo prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka.
49. člen
(predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)
(1) Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti.
(2) Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: uvedba postopka zaradi insolventnosti).
(3) V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti.
(4) Glavni postopek zaradi insolventnosti se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).
50. člen
(razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)
Postopek zaradi insolventnosti se začne, če dolžnik postane insolventen in so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto postopka določa zakon.
Oddelek 3.2: Pristojnost in sestava sodišča
51. člen
(stvarna pristojnost sodišča)
(1) Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno okrožno sodišče.
(2) Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika in stečaja zapuščine je pristojno okrajno sodišče.
52. člen
(krajevna pristojnost sodišča)
(1) Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež.
(2) Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika je pristojno:
1. če ima dolžnik svoje stalno prebivališče na območju Republike Slovenije: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče,
2. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima stalnega prebivališča: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje začasno prebivališče,
3. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima niti stalnega niti začasnega prebivališča:
– če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, sodišče, na območju katerega je sedež osebe, ki izplačuje te prejemke,
– v drugih primerih sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika.
(3) Za krajevno pristojnost za odločanje v postopku stečaja zapuščine se smiselno uporablja 177. člen ZD.
53. člen
(sestava sodišča)
V postopku zaradi insolventnosti sodi sodnik ali sodnica (v nadaljnjem besedilu: sodnik) posameznik.
Oddelek 3.3: Stranke postopka
54. člen
(predlagatelj postopka)
Predlagatelj postopka je oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
55. člen
(stranke predhodnega postopka)
V predhodnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:
1. predlagatelj postopka,
2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj,
3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.
56. člen
(stranke glavnega postopka)
V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:
1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in
2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.
Oddelek 3.4: Upnik kot stranka glavnega postopka ter prijava in preizkus terjatev
Pododdelek 3.4.1: Pridobitev in prenehanje procesne legitimacije upnika
57. člen
(pridobitev procesne legitimacije upnika)
(1) Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pravočasno prijavljena terjatev).
(2) Če zakon za opravljanje posameznega procesnega dejanja poleg predpostavke iz prvega odstavka tega člena določa še druge predpostavke (v nadaljnjem besedilu: dodatne predpostavke za procesno dejanje), pridobi upnik upravičenje opraviti to procesno dejanje, če obstajajo tudi dodatne predpostavke zanj.
(3) Če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos.
58. člen
(prenehanje procesne legitimacije upnika)
Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti preneha:
1. če je bila njegova prijava pravnomočno zavržena kot nepopolna glede vseh terjatev, ki se z njo uveljavljajo,
2. v stečajnem postopku tudi, če vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku, prenehajo, ker:
– je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev,
– je bilo s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega državnega organa ugotovljeno, da ne obstajajo, ali
– so bile v celoti plačane.
Pododdelek 3.4.2: Prijava in preizkus terjatev
59. člen
(rok za prijavo terjatve)
(1) V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka.
(2) V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
(3) Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena tega zakona, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.
(4) Upnik mora svojo terjatev za povrnitev škode iz tretjega odstavka 248. člena ali iz petega odstavka 268. člena tega zakona prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice.
60. člen
(vsebina prijave terjatve)
(1) Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati:
1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku,
2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
(2) Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati:
1. znesek glavnice terjatve,
2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
3. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov.
(3) Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
(5) Če upnik s prijavo terjatve uveljavlja obresti do začetka postopka zaradi insolventnosti in zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje kapitaliziranega zneska obresti iz 2. točke drugega odstavka tega člena:
1. mora upravitelj v stečajnem postopku, če je predmet prijave prednostna terjatev, ob preizkusu te terjatve izračunati kapitalizirani znesek obresti in ga vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev,
2. se v drugih primerih za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku ne uveljavlja obresti za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti.
(6) Če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.
(7) Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev.
61. člen
(izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)
(1) Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka.
(2) Če zaradi velikega števila pravočasno prijavljenih terjatev upravitelj v stečajnem postopku v roku iz prvega odstavka tega člena ne more preizkusiti vseh terjatev, sodišče na zahtevo upravitelja ta rok podaljša, vendar največ za en mesec.
(3) Upravitelj se mora o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam preizkušenih terjatev).
(4) Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako pravočasno prijavljeno terjatev vsebovati naslednje podatke:
1. zaporedno številko terjatve,
2. identifikacijske podatke o upniku, ki je prijavil terjatev,
3. znesek glavnice prijavljene terjatve,
4. kapitalizirani znesek obresti iz 2. točke drugega odstavka ali iz 1. točke petega odstavka 60. člena tega zakona in znesek stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona,
5. izjavo upravitelja, ali terjatev priznava ali prereka,
6. če upravitelj prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
7. če upravitelj prereka terjatev: opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja.
(5) Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.
(6) Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati.
62. člen
(ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)
(1) Upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev:
1. če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali
2. če so podatki o tej terjatvi iz 2., 3. ali 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona nepravilni.
(2) Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev.
(3) Če upravitelj presodi, da je ugovor upnika proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev utemeljen, mora v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena sodišču predložiti popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4) Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora vsebovati:
1. podatke iz četrtega odstavka 61. člena tega zakona in
2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi: opombo, da se s tem popravljajo podatki o terjatvi iz seznama preizkušenih terjatev.
(5) Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu.
(6) Rok iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona za ugovor o prerekanju terjatev, ki so vsebovane v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev, začne teči z objavo popravka seznama preizkušenih terjatev.
63. člen
(ugovor o prerekanju terjatve)
(1) Upnik lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev drugega upnika.
(2) Upnik prereka pravočasno prijavljeno terjatev z ugovorom (v nadaljnjem besedilu: ugovor o prerekanju terjatve).
(3) Ugovor o prerekanju terjatve mora upnik vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh in v stečajnem postopku v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4) Po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati.
(5) Poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, mora ugovor o prerekanju terjatve vsebovati tudi:
1. podatke o terjatvi iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona,
2. izjavo upnika, da prereka terjatev,
3. če upnik prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
4. opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja, in dokaze o njih.
(6) Upnik mora ugovoru o prerekanju terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 4. točke petega odstavka tega člena.
(7) Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 4. točke petega odstavka tega člena ali mu niso priloženi dokazi iz šestega odstavka tega člena, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.
(8) Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje podatkov iz 1. ali 2. točke petega odstavka tega člena ali drugih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, ga sodišče zavrže, ne da bi moralo upniku dati rok za popravo ugovora.
(9) O zavrženju ugovora, ki je bil vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena, in ugovora iz osmega odstavka tega člena odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev.
64. člen
(ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)
(1) Če ima insolventni dolžnik v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka, lahko tudi on prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku.
(2) Za ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev.
65. člen
(dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)
(1) Upravitelj mora v osmih dneh po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona sodišču predložiti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s katerim dopolni osnovni seznam preizkušenih terjatev tako, da za vsako terjatev, proti kateri je bil vložen ugovor, vnese:
1. identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,
2. podatke iz 2. do 4. točke petega odstavka 63. člena tega zakona.
(2) Če je bil v skladu s petim odstavkom 62. členom tega zakona objavljen popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, mora upravitelj v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev vključiti tudi podatke in popravke podatkov o terjatvah, vsebovanih v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(3) Dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.
66. člen
(ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)
(1) Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor:
1. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena tega zakona,
2. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve:
– če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali
– če so podatki o tem ugovoru nepravilni.
(2) Ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev.
67. člen
(priznana in prerekana terjatev)
(1) Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom tega zakona.
(2) Terjatev je prerekana, če jo prereka upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona ali upnik v skladu s 63. členom tega zakona.
(3) V stečajnem postopku velja za priznano tudi terjatev, ki je bila prerekana, ko se izpolnijo naslednji pogoji:
1. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 300. člena ali iz prvega odstavka 301. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve,
2. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 302. člena tega zakona:
– ko poteče rok za vložitev tožbe iz drugega odstavka 302. člena tega zakona, če ni nihče od tistih, ki so prerekali terjatev, v tem roku vložil tožbe, ali
– ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve, zavrglo tožbo iz drugega odstavka 302. člena tega zakona ali ustavilo postopek zaradi umika te tožbe.
3. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 314. člena tega zakona:
– ko poteče rok za prijavo udeležbe iz tretjega odstavka 314. člena tega zakona, če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev v tem roku ne prijavi udeležbe, ali
– ko postane pravnomočna odločba, s katero je pristojni državni organ odločil, da ta terjatev obstaja.
68. člen
(verjetno izkazana terjatev)
(1) Verjetno izkazana je tista prerekana terjatev, za katero sodišče odloči, da je verjetno izkazana.
(2) Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in
1. če je terjatev prerekal upravitelj: opis dejstev o neobstoju terjatve v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ali
2. če je terjatev prerekal upnik: opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru.
(3) Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona.
(4) Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je terjatev verjetno izkazana:
1. če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
2. če je terjatev v postopku prisilne poravnave vključena v seznam iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona glede zneska te terjatve, navedene v tem seznamu,
3. če je terjatev ugotovljena v obračunu davka, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja davčni postopek,
4. v drugih primerih:
– če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona in
– niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.
69. člen
(sklep o preizkusu terjatev)
(1) O preizkusu terjatev sodišče odloči zunaj naroka.
(2) Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči:
1. o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev iz 66. člena tega zakona in o zavrženju ugovorov iz devetega odstavka 63. člena tega zakona,
2. katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane,
3. v postopku prisilne poravnave tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane,
4. v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
(3) V izreku sklepa o preizkusu terjatev sodišče svoje odločitve iz 2. do 4. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
(4) Sodišče mora:
1. v postopku prisilne poravnave v treh delovnih dneh in v stečajnem postopku v 15 dneh po poteku roka za ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja ter
2. v treh delovnih dneh po dnevu, ko mu upravitelj predloži končni seznam preizkušenih terjatev, objaviti sklep o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
(5) V stečajnem postopku mora sodišče odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, samo, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.
(6) O tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, v stečajnem postopku sodišče odloči:
1. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz 1. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona: s sklepom o preizkusu terjatev v roku iz 1. točke četrtega odstavka tega člena,
2. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona: z dopolnilnim sklepom o preizkusu terjatev, ki ga mora objaviti hkrati z objavo poziva upnikom iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona.
70. člen
(končni seznam preizkušenih terjatev)
(1) Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena tega zakona sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona.
(2) Končni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako terjatev vsebovati podatke iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona, če je bila terjatev prerekana, pa tudi:
1. odločitev sodišča o tem, ali je terjatev verjetno izkazana,
2. podatke o osebah, ki so prerekale terjatev, in sicer:
– če je terjatev prerekal upravitelj: navedbo, da je terjatev prerekal upravitelj,
– če je terjatev prerekal drug upnik: identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,
3. prerekani znesek terjatve ali podatek, da je terjatev prerekana v celoti,
4. v stečajnem postopku tudi: kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
71. člen
(poznejši preizkus terjatev)
(1) O pravočasno prijavljenih terjatvah iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, ki niso bile vključene v osnovni seznam preizkušenih terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da sodišču predloži seznam teh terjatev (v nadaljnjem besedilu: dodatni seznam preizkušenih terjatev).
(2) Za preizkus terjatev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 61. do 70. člen tega zakona.
(3) Pri smiselni uporabi določb tega zakona iz drugega odstavka tega člena se namesto pojma »seznam preizkušenih terjatev« uporablja pojem »dodatni seznam preizkušenih terjatev«.
72. člen
(posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)
Upravitelj mora v stečajnem postopku ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev tako, da:
1. dopolni podatke o prerekanih terjatvah s podatki o začetku in izidu postopkov iz 4. točke drugega odstavka 70. člena tega zakona in
2. v primeru iz prvega odstavka 71. člena tega zakona: dopolni ta seznam s podatki o terjatvah, vključenih v končni dodatni seznam preizkušenih terjatev.
Pododdelek 3.4.3: Delež glasovalnih pravic upnika
73. člen
(terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)
(1) Če se upravičenje opraviti procesno dejanje v postopku zaradi insolventnosti presoja glede na delež glasovalnih pravic upnika, se pri izračunu tega deleža upošteva skupni znesek vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnika po stanju ob začetku tega postopka.
(2) Kot znesek terjatve se po prvem odstavku tega člena upoštevajo:
1. znesek glavnice terjatve,
2. kapitalizirani znesek obresti, če jih upnik uveljavlja v skladu z 2. točko drugega odstavka 60. člena tega zakona in
3. znesek stroškov, če jih upnik uveljavlja v skladu s 3. točko drugega odstavka 60. člena tega zakona.
(3) V stečajnem postopku se od zneska terjatev iz drugega odstavka tega člena odšteje znesek terjatev po stanju ob začetku tega postopka, glede katerih je prenehala upnikova pravica do plačila v tem postopku.
74. člen
(osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)
Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic posameznega upnika je vsota zneskov vseh terjatev upnikov iz 73. člena tega zakona.
75. člen
(procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)
(1) Če je za procesno dejanje, o katerem odločajo upniki z glasovanjem, potrebna večina vseh glasov upnikov, je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
(2) Če je za procesno dejanje, o katerem odločajo upniki z glasovanjem, potrebna večina oddanih glasov upnikov, je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico zneska terjatev upnikov, ki so se udeležili glasovanja.
(3) Pri presoji izida glasovanja se upoštevajo izjave upnikov o glasovanju, ki jih sodišče prejme do poteka roka za oddajo glasovnic, ne glede na to, ali so bile glasovnice oddane s priporočeno poštno pošiljko ali sodišču predložene na drug način.
Oddelek 3.5: Upniški odbor
76. člen
(upniški odbor kot organ upnikov)
Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.
77. člen
(oblikovanje upniškega odbora)
(1) Upniški odbor je treba oblikovati:
1. v postopku prisilne poravnave,
2. v stečajnem postopku, če oblikovanje upniškega odbora zahtevajo upniki.
(2) Procesna dejanja, za katera ta zakon določa, da jih v stečajnem postopku opravlja upniški odbor, se v stečajnem postopku ne izvajajo v obdobju od začetka stečajnega postopka do dne, ko so imenovani ali izvoljeni člani upniškega odbora na podlagi zahteve upnikov za oblikovanje upniškega odbora.
78. člen
(člani upniškega odbora)
(1) Za člana upniškega odbora je lahko izvoljen vsak upnik, ki je po 57. členu tega zakona upravičen opravljati procesna dejanja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik:
1. ki je hkrati dolžnik insolventnega dolžnika in njegova obveznost do insolventnega dolžnika presega en odstotek vrednosti premoženja insolventnega dolžnika,
2. ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika,
3. ki je družba in ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali dolžnika iz 1. točke tega odstavka položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1,
4. ki opravlja funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v:
– dolžniku iz 1. točke tega odstavka ali
– družbi iz 3. točke tega odstavka,
5. ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 4. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
6. ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika, razen če upnik dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, ali
7. ki ima položaj izločitvenega upnika.
79. člen
(število članov upniškega odbora)
(1) Število članov upniškega odbora določi sodišče.
(2) Število članov upniškega odbora mora biti liho in ne sme biti manjše kot tri, razen če je število upnikov manjše kot tri, ter ne večje kot enajst.
(3) Pri določitvi števila članov upniškega odbora mora sodišče upoštevati skupno število upnikov.
(4) Število članov upniškega odbora določi sodišče:
1. če je pristojno odločati o imenovanju članov upniškega odbora: s sklepom, s katerim imenuje upniški odbor,
2. če člane upniškega odbora volijo upniki: s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.
(5) Proti sklepu o določitvi števila članov upniškega odbora ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o imenovanju ali izvolitvi upniškega odbora.
80. člen
(imenovanje članov upniškega odbora)
(1) V postopku prisilne poravnave sodišče imenuje člane upniškega odbora s sklepom o začetku tega postopka.
(2) Sodišče mora za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku.
(3) Pri imenovanju članov upniškega odbora sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom terjatev po drugem odstavku tega člena:
1. v postopku prisilne poravnave: na podlagi seznama iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
2. v stečajnem postopku: na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
81. člen
(razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)
(1) Če je bil upniški odbor imenovan po 80. členu tega zakona, lahko upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, po objavi sklepa o preizkusu terjatev zahtevajo razrešitev imenovanega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana.
(2) Zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora biti priložena izjava upnika, ki se predlaga za novega člana upniškega odbora, da soglaša z izvolitvijo za člana upniškega odbora in da za njegovo izvolitev ni ovir iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.
(3) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upnikov iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o razrešitvi imenovanega člana upniškega odbora in izvolitvi novega člana.
(4) Za razrešitev imenovanega člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov.
(5) Če imenovani član upniškega odbora ni razrešen, glasovanje o izvolitvi novega člana upniškega odbora nima pravnega učinka.
82. člen
(zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)
(1) V stečajnem postopku lahko zahtevo za oblikovanje upniškega odbora vložijo:
1. če je zahteva vložena pred objavo sklepa o preizkusu terjatev: vsak upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku,
2. če je zahteva vložena po objavi sklepa o preizkusu terjatev: upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic.
(2) Sodišče mora na zahtevo iz 1. točke prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu te zahteve izdati in objaviti sklep o imenovanju članov upniškega odbora po drugem in tretjem odstavku 80. člena tega zakona.
(3) Sodišče mora na zahtevo iz 2. točke prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu zahteve objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva:
1. glasujejo o oblikovanju upniškega odbora in
2. dajo predloge izvolitev za člane upniškega odbora po prvem do tretjem odstavku 83. člena tega zakona.
(4) Za sprejetje odločitve o oblikovanju upniškega odbora je potrebna večina vseh glasov upnikov.
(5) Če je odločitev o oblikovanju upniškega odbora sprejeta, mora sodišče v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva glasujejo o volilnih predlogih za izvolitev članov upniškega odbora, ki jih sodišče uvrsti na glasovanje po četrtem odstavku 83. člena tega zakona.
83. člen
(volitve članov upniškega odbora)
(1) Predlog za izvolitev za člana upniškega odbora (v nadaljnjem besedilu: volilni predlog) lahko da vsak upnik.
(2) Volilnemu predlogu mora biti priložena izjava upnika, katerega izvolitev se predlaga, da soglaša z izvolitvijo za člana upniškega odbora in da za njegovo izvolitev ni ovir iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.
(3) Če volilnemu predlogu ni priložena izjava upnika iz drugega odstavka tega člena, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč se volilni predlog ne uvrsti na glasovanje.
(4) Sodišče mora uvrstiti na glasovanje vse volilne predloge, ki jih je prejelo do poteka roka iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena sodišče zavrne volilni predlog:
1. če predlagana oseba ne izpolnjuje pogoja za izvolitev iz prvega odstavka 78. člena tega zakona ali
2. če obstaja ovira za izvolitev iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.
(6) O zavrnitvi volilnega predloga odloči sodišče s sklepom.
(7) Proti sklepu o zavrnitvi volilnega predloga ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o izvolitvi upniškega odbora.
(8) Za izvolitev upnika za člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov.
(9) Če je število volilnih predlogov, ki so bili uvrščeni na glasovanje, večje od števila članov upniškega odbora, so za člane upniškega odbora izvoljeni upniki, ki so prejeli več glasov.
84. člen
(sklep o izvolitvi upniškega odbora)
(1) Sodišče odloči o izidu volitev članov upniškega odbora s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.
(2) Sodišče mora sklep o izvolitvi upniškega odbora objaviti v osmih dneh po poteku roka za glasovanje o volilnih predlogih za izvolitev članov upniškega odbora iz petega odstavka 82. člena tega zakona.
(3) Upnik pridobi položaj člana upniškega odbora z objavo sklepa o izvolitvi upniškega odbora.
(4) Izrek sklepa o izvolitvi upniškega odbora mora vsebovati:
1. sklep o določitvi števila članov upniškega odbora iz 2. točke četrtega odstavka 79. člena tega zakona,
2. identifikacijske podatke o upnikih, ki so bili izvoljeni za člane upniškega odbora,
3. morebitni sklep ali sklepe o zavrnitvi volilnih predlogov iz petega odstavka 83. člena tega zakona.
(5) Če je sklep o izvolitvi upniškega odbora na podlagi pravnega sredstva razveljavljen ali spremenjen, to ne vpliva na veljavnost dejanj, ki jih je v upniškem odboru opravil član upniškega odbora do takrat, ko je izvedel za to razveljavitev ali spremembo sklepa o izvolitvi upniškega odbora.
(6) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je član upniškega odbora izvedel za razveljavitev ali spremembo sklepa o izvolitvi upniškega odbora najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko je bila objavljena sodna odločba o razveljavitvi ali spremembi sklepa o izvolitvi upniškega odbora.
85. člen
(prenehanje položaja člana upniškega odbora)
(1) Upniku preneha položaj člana upniškega odbora:
1. če preneha njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja po tretjem odstavku 57. člena ali po 58. členu tega zakona,
2. če je razrešen v skladu s 86. členom tega zakona,
3. če odstopi s položaja člana upniškega odbora ali
4. če je sklep o izvolitvi upniškega odbora v delu, v katerem se nanaša nanj, razveljavljen ali spremenjen.
(2) O pravnem dejstvu iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora upravitelj obvestiti sodišče v osmih dneh, ko zanj izve.
(3) Izjavo o odstopu s položaja člana upniškega odbora je treba vložiti pri sodišču in začne učinkovati z dnem, ko jo sodišče prejme.
86. člen
(razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)
(1) Upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, lahko zahtevajo razrešitev izvoljenega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana.
(2) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upnikov iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o razrešitvi izvoljenega člana upniškega odbora in izvolitvi novega člana.
(3) Če članu upniškega odbora preneha ta položaj po 1., 3. ali 4. točki prvega odstavka 85. člena tega zakona, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz drugega odstavka 85. člena, izjave iz tretjega odstavka 85. člena tega zakona ali sodne odločbe iz petega odstavka 84. člena tega zakona objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva dajo predloge za izvolitev novega člana upniškega odbora.
(4) Za razrešitev izvoljenega člana upniškega odbora se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 81. člena tega zakona, za izvolitev novega člana upniškega odbora pa 83. in 84. člen tega zakona.
87. člen
(pristojnosti upniškega odbora)
Upniški odbor:
1. odloča o mnenju ali soglasju o zadevah, določenih z zakonom,
2. obravnava poročila, ki jih mora v skladu z zakonom predložiti upravitelj, in
3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
88. člen
(postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)
(1) Če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora ali v soglasju z upniškim odborom, mora sodišče zahtevo za mnenje ali soglasje vročiti vsem članom upniškega odbora.
(2) Zahteva za mnenje ali soglasje upniškega odbora mora vsebovati:
1. vsebino nameravane odločitve sodišča, ki je predmet zahteve, in
2. razloge sodišča za tako odločitev.
(3) Če o zadevi, ki je predmet zahteve, sodišče odloča na predlog upravitelja ali druge osebe, mora sodišče članom upniškega odbora z zahtevo vročiti tudi izvod tega predloga in listin, ki so mu priložene.
(4) Če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora ali v soglasju z upniškim odborom in upniški odbor v 15 dneh po vročitvi zahteve za mnenje ali soglasje predsedniku upniškega odbora, odločitve o mnenju ali soglasju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora.
89. člen
(postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)
(1) Če mora upravitelj v skladu s tem zakonom predložiti svoje poročilo ali mnenje sodišču, ga mora hkrati poslati tudi vsem članom upniškega odbora.
(2) Skupaj s poročilom ali mnenjem iz prvega odstavka tega člena mora upravitelj članom upniškega odbora poslati tudi listine, ki so mu priložene.
(3) Upravitelj mora na seji upniškega odbora, ki obravnava njegovo poročilo ali mnenje, na zahtevo vsakega člana upniškega odbora dati dodatna pojasnila o izvajanju svojih pristojnosti in nalog upravitelja v postopku in o drugih zadevah, pomembnih za varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku.
(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za poročila in listine, ki se objavijo.
90. člen
(odločanje upniškega odbora)
(1) Upniški odbor odloča o zadevah iz njegove pristojnosti na sejah.
(2) Vsak član upniškega odbora ima en glas.
(3) Član upniškega odbora lahko da svojo izjavo o glasovanju:
1. ustno na seji upniškega odbora ali
2. pred sejo upniškega odbora tako, da jo predloži predsedniku upniškega odbora.
(4) Izjava o glasovanju iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se upošteva pri glasovanju, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred začetkom seje upniškega odbora, na kateri se glasuje o zadevi, na katero se izjava nanaša.
(5) Odločitev upniškega odbora je sprejeta:
1. če se je glasovanja udeležila večina članov upniškega odbora in
2. če zanjo glasuje večina članov upniškega odbora, ki so se udeležili glasovanja, razen če zakon določa, da mora biti posamezna odločitev sprejeta z večino glasov vseh članov upniškega odbora.
(6) Upniški odbor lahko z večino glasov vseh članov upniškega odbora sprejme svoj poslovnik.
91. člen
(predsednik upniškega odbora)
(1) Člani upniškega odbora med seboj na prvi seji upniškega odbora izvolijo predsednika.
(2) Če je predsednik upniškega odbora odsoten ali če mu preneha funkcija člana upniškega odbora, opravlja pristojnosti in naloge predsednika član upniškega odbora z najvišjim deležem glasovalnih pravic upnika.
92. člen
(zastopanje člana upniškega odbora)
(1) Če je član upniškega odbora upnik, ki je fizična oseba, lahko sodeluje v upniškem odboru sam ali po svojem pooblaščencu.
(2) Če je član upniškega odbora upnik, ki je pravna oseba, ga v upniškem odboru zastopa njegov zakoniti zastopnik ali oseba, ki jo pooblasti.
(3) Pooblastilo za zastopanje na sejah upniškega odbora mora biti pisno.
(4) Član upniškega odbora lahko da pooblastilo za zastopanje na sejah upniškega odbora kot splošno pooblastilo ali kot pooblastilo za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora.
(5) Član upniškega odbora lahko za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora pooblasti tudi drugega člana upniškega odbora.
(6) Član upniškega odbora lahko za zastopanje na sejah upniškega odbora pooblasti več kot eno osebo.
(7) Če član upniškega odbora za zastopanje na sejah upniškega odbora pooblasti dve ali več oseb, mora v pooblastilu določiti, kateri od pooblaščencev ga zastopa pri uresničevanju glasovalne pravice.
93. člen
(udeležba na sejah upniškega odbora)
(1) Sej upniškega odbora se smejo udeleževati samo:
1. člani upniškega odbora ali njihovi pooblaščenci,
2. upravitelj in osebe, ki za upravitelja v postopku opravljajo posamezne naloge,
3. sodnik, ki vodi postopek, ter
4. v postopku prisilne poravnave tudi zastopnik in pooblaščenci insolventnega dolžnika.
(2) Upravitelj se mora udeležiti seje upniškega odbora, če se na njej obravnava njegovo poročilo ali mnenje ali če tako v drugih primerih zahteva sklicatelj seje.
(3) V postopku prisilne poravnave se drugi odstavek tega člena smiselno uporablja tudi za zastopnike in pooblaščence insolventnega dolžnika.
94. člen
(sklic seje upniškega odbora)
(1) Prvo sejo upniškega odbora mora sklicati upravitelj za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko je bil upniški odbor imenovan ali izvoljen.
(2) Druge seje upniškega odbora sklicuje predsednik upniškega odbora.
(3) Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora:
1. če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom odločiti o mnenju ali soglasju,
2. če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom obravnavati poročilo upravitelja ali
3. če tako zahteva član upniškega odbora, ki navede namen in razlog za sklic seje.
(4) Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora v treh delovnih dneh za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko prejme zahtevo sodišča za mnenje ali soglasje upniškega odbora, poročilo upravitelja ali zahtevo člana upniškega odbora.
(5) Če predsednik upniškega odbora v roku iz četrtega odstavka tega člena ne skliče seje upniškega odbora, jo lahko sama skličeta najmanj dva člana upniškega odbora.
(6) O drugih sejah, razen o prvi, mora sklicatelj seje člane upniškega odbora, upravitelja in sodišče obvestiti z vabilom za sejo, ki jim mora biti vročeno najmanj pet delovnih dni pred dnevom seje.
(7) Vabilo za sejo upniškega odbora mora vsebovati:
1. dan in uro seje ter mesto zasedanja,
2. dnevni red seje in
3. predlog sklicatelja seje za sprejetje sklepa upniškega odbora k vsaki točki dnevnega reda.
95. člen
(mesto zasedanja upniškega odbora)
(1) Mesto zasedanja upniškega odbora mora biti na območju sodišča, ki vodi postopek.
(2) Če poslovnik upniškega odbora ne določa stalnega mesta zasedanja upniškega odbora, določi mesto zasedanja sklicatelj seje z vabilom za sejo upniškega odbora.
96. člen
(potek seje upniškega odbora)
(1) Seje upniškega odbora vodi predsednik upniškega odbora.
(2) Poleg sklicatelja seje lahko da predlog za sprejetje sklepa upniškega odbora tudi vsak član upniškega odbora.
(3) Če je k posamezni točki dnevnega reda danih več predlogov za sprejetje sklepa, se o njih glasuje po vrstnem redu, ki se določi glede na delež glasovalnih pravic upnika, ki je predlagal sprejetje sklepa, tako da se najprej glasuje o predlogu upnika z najvišjim deležem glasovalnih pravic.
(4) Izid glasovanja o posameznem predlogu sklepa razglasi predsednik upniškega odbora.
(5) Če je v primeru iz tretjega odstavka tega člena sprejet sklep upniškega odbora, se o drugih predlogih za ta sklep s poznejšim vrstnim redom ne glasuje.
(6) O poteku seje se piše zapisnik, ki mora pri vsaki točki dnevnega reda vsebovati:
1. predlog ali predloge sklepov k tej točki,
2. izid glasovanja o predlogu sklepa, ki ga je po četrtem odstavku tega člena razglasil predsednik upniškega odbora.
(7) Zapisnik mora podpisati predsednik upniškega odbora.
Oddelek 3.6: Upravitelj
Pododdelek 3.6.1: Temeljna pravila o upravitelju
97. člen
(položaj in pristojnosti upravitelja)
(1) Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov.
(2) V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa:
1. pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic,
2. pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika,
3. pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase,
4. pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in
5. pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom.
98. člen
(obveznosti upravitelja)
(1) Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu:
1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2. z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
3. s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe.
(2) Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati:
1. vestno in pošteno,
2. z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter
3. tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.
(3) Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti:
1. da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
2. da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega člena.
99. člen
(redna poročila upravitelja)
(1) Upravitelj mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka (v nadaljnjem besedilu: redno poročilo).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora upravitelj prvo redno poročilo pripraviti:
1. če je obdobje od začetka postopka do konca prvega koledarskega trimesečja po začetku postopka krajše od enega meseca: za obdobje od začetka postopka do konca drugega koledarskega trimesečja po začetku postopka,
2. v drugih primerih: za obdobje od začetka postopka do konca prvega koledarskega trimesečja po začetku postopka.
(3) Upravitelj mora svoje redno poročilo predložiti sodišču v postopku prisilne poravnave v osmih dneh in v stečajnem postopku v 45 dneh po koncu obdobja, na katero se nanaša.
100. člen
(izredna poročila upravitelja)
(1) Upravitelj mora na zahtevo sodišča ali upniškega odbora predložiti svoje pisno poročilo o posamezni zadevi, ki je pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku (v nadaljnjem besedilu: izredno poročilo), v osmih dneh po prejemu zahteve, razen če je v zahtevi določen daljši rok za predložitev.
(2) Proti zahtevi upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena lahko upravitelj v treh delovnih dneh ugovarja:
1. ker zadeva, o kateri je upniški odbor zahteval poročilo, ni pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku,
2. ker je rok za izdelavo poročila prekratek glede na obseg in zahtevnost zadeve, ki je predmet zahtevanega poročila.
(3) Sodišče mora odločiti o ugovoru upravitelja iz drugega odstavka tega člena v treh delovnih dneh po prejemu ugovora.
(4) Proti odločitvi sodišča o ugovoru iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora upravitelj v nujnih primerih na zahtevo sodišča temu takoj ustno poročati ali izdelati poročilo o posamezni zadevi iz prvega odstavka tega člena v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.
101. člen
(navodila sodišča upravitelju)
(1) Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
(2) Sodnik mora navodilo dati v pisni obliki, če tako zahteva upravitelj.
102. člen
(odškodninska odgovornost upravitelja)
(1) Upravitelj je upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
(2) Upravitelj je odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže:
1. da je imel upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika,
2. da je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali
3. da je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.
(3) Upravitelj ni oproščen odškodninske odgovornosti, ker je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča, če upnik dokaže, da je upravitelj izdajo tega sklepa ali odredbe dosegel:
1. tako, da je sodišču namenoma ali zaradi hude malomarnosti dal nepopolne ali nepravilne informacije, ali
2. na drug nepošten način.
(4) Upravitelj je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka tega člena, povzročeno v posameznem postopku zaradi insolventnosti, do višine petkratnega zneska nagrade, do katere je upravičen v tem postopku, vendar ne manj kot 5.000 eurov.
(5) Odškodninska odgovornost se po četrtem odstavku tega člena ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.
103. člen
(nagrada upravitelja)
(1) Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo.
(2) V postopku prisilne poravnave nagrada upravitelja vključuje:
1. nadomestilo za preizkus terjatev,
2. nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave,
3. nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic in
4. nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja po 171. členu tega zakona.
(3) Nadomestila iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se določijo v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, nadomestilo iz 4. točke drugega odstavka tega člena pa za vsak mesec trajanja postopka prisilne poravnave.
(4) V stečajnem postopku nagrada upravitelja vključuje:
1. nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila), ki se določi v sorazmerju z vrednostjo premoženja (sredstev), izkazano v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika iz drugega odstavka 291. člena tega zakona,
2. nadomestilo za preizkus terjatev, ki se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in
3. nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
(5) Če ima upravitelj položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, ima tudi pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in povrnitve stroškov v zvezi s tem.
(6) Stečajni dolžnik je v sodnem ali drugem postopku iz petega odstavka tega člena upravičen zahtevati povrnitev nagrade in stroškov iz petega odstavka tega člena po pravilih o povrnitvi stroškov postopka.
(7) Podrobnejša pravila o odmeri nagrade upravitelja se določijo s tarifo iz 2. točke 114. člena tega zakona.
104. člen
(odmera in plačilo nagrade upravitelja)
(1) V postopku prisilne poravnave pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo nagrade, ko opravi vsa dejanja v postopku in sodišču predloži svoje končno poročilo.
(2) V stečajnem postopku pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo:
1. 90 odstotkov:
– nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila: ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z 294. členom tega zakona,
– nadomestila za preizkus terjatev: ko sodišču predloži končni seznam preizkušenih terjatev v skladu s 70. členom tega zakona,
– sorazmernega dela nadomestila iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona: ko sodišču predloži končni načrt razdelitve,
2. 10 odstotkov vseh nadomestil: ko sodišču predloži svoje končno poročilo v skladu s 375. členom tega zakona.
(3) Če je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, nima pravice do nagrade.
(4) Če je upravitelj razrešen na svojo zahtevo, ima pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravil do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju.
(5) Upravitelj, ki je bil imenovan med postopkom zaradi razrešitve prejšnjega upravitelja, ima pravico do:
1. pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja in
2. dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih opravi od prevzema poslov prejšnjega upravitelja do konca postopka.
(6) O odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila odloči sodišče na zahtevo upravitelja.
(7) Sodišče mora odločiti o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila v osmih dneh po prejemu zahteve upravitelja.
(8) Nagrada in pavšalno nadomestilo se izplačata kot strošek postopka po pravnomočnosti sklepa o odmeri iz sedmega odstavka tega člena.
(9) Proti sklepu o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila se lahko pritoži tudi upravitelj.
(10) Pritožba proti sklepu o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila zadrži njegovo izvršitev.
105. člen
(stroški upravitelja)
(1) Upravitelj ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja.
(2) O povrnitvi stroškov upravitelju, ki so nastali v posameznem mesecu, odloči sodišče s sklepom, s katerim odloča o izplačilu drugih tekočih stroškov postopka za ta mesec.
(3) Za pritožbo proti sklepu o povrnitvi stroškov upravitelju se smiselno uporabljata deveti in deseti odstavek 104. člena tega zakona.
Pododdelek 3.6.2: Nadzor nad upravitelji
106. člen
(pristojnost za nadzor nad upravitelji)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za opravljanje nadzora nad upravitelju v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 3.6.2 tega zakona.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravičeno, v obsegu, potrebnem za opravljanje nadzora iz prvega odstavka tega člena neposredno dostopati in pridobivati podatke iz centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra in podatke, ki jih vodijo drugi upravljavci osebnih podatkov.
(3) Za postopek odločanja o zadevah, urejenih v pododdelku 3.6.2 tega zakona, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
107. člen
(komisija)
(1) Minister, pristojen za pravosodje, imenuje komisijo kot svoj svetovalni organ, ki jo sestavljajo:
1. dva neodvisna strokovnjaka za insolventno pravo,
2. dva sodnika, ki sodita v postopkih zaradi insolventnosti in
3. predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(2) Člani komisije se imenujejo za pet let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani.
(3) Komisija daje ministru mnenja o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje funkcije upravitelja in o drugih zadevah glede izvajanja tega zakona.
(4) Delo komisije vodi predsednik, ki ga med seboj izvolijo člani komisije.
(5) Komisija sprejme poslovnik o svojem delu.
(6) Sredstva za delo komisije ter administrativne, tehnične in druge pogoje za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
108. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)
(1) Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja).
(2) Minister, pristojen za pravosodje, izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in ima aktivno znanje slovenskega jezika,
2. je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje pravne ali ekonomske smeri ali enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje,
4. ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo iz 3. točke tega odstavka,
5. ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka 102. člena tega zakona za najnižjo zavarovalno vsoto 150.000 eurov v posameznem letu,
6. je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja,
7. je vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije.
(3) Pogoja iz 7. točke drugega odstavka tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja:
1. če vlagatelj zahteve ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena ali
2. če je bilo vlagatelju zahteve že odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja.
109. člen
(odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)
(1) Minister, pristojen za pravosodje, upravitelju odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja:
1. če krši obveznosti iz tretjega odstavka 98. člena tega zakona,
2. če huje krši druge obveznosti upravitelja,
3. če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona, ali
4. če preneha izpolnjevati pogoj iz 5. točke drugega odstavka 108. člena tega zakona.
(2) Kršitev obveznosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena ima značilnosti hujše kršitve:
1. če upravitelj stori kršitev enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali
2. če je zaradi kršitve obveznosti nastala škoda za premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso.
(3) Odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja je dokončna.
(4) O odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja odloča minister, pristojen na pravosodje, na predlog sodišča, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, v katerem je upravitelj storil kršitev, ki je razlog za odvzem dovoljenja, ali po uradni dolžnosti.
(5) Dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja preneha veljati:
1. če upravitelj izgubi državljanstvo Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora, ne da bi istočasno pridobil državljanstvo druge države, ki je Republika Slovenija ali država članice Evropske unije ali država članica Evropskega gospodarskega prostora,
2. če je upravitelju s pravnomočno odločbo odvzeta poslovna sposobnost,
3. če da upravitelj pisno izjavo, na kateri je njegov podpis overjen, da naj se izbriše iz seznama upraviteljev,
4. če upravitelj umre.
(6) O prenehanju dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja mora minister, pristojen za pravosodje, izdati ugotovitveno odločbo.
110. člen
(seznam upraviteljev)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi seznam upraviteljev.
(2) Seznam mora za vsako osebo, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, vsebovati:
1. identifikacijske podatke o upravitelju,
2. številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja,
3. sodišča, pri katerih oseba opravlja funkcijo upravitelja,
4. za vsak postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije, v katerem oseba opravlja funkcijo upravitelja:
– sodišče, ki vodi postopek, osebno ime sodnika in opravilno številko postopka,
– osebno ime ali firmo in sedež dolžnika,
– vrsto postopka,
– datum začetka postopka,
– datum končanja postopka,
5. datum vpisa v seznam upraviteljev,
6. obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah,
7. datum izbrisa iz seznama upraviteljev in razlog za izbris.
(3) Identifikacijski podatki o upravitelju so:
1. osebno ime,
2. naslov stalnega prebivališča,
3. datum rojstva,
4. identifikacijska številka, in sicer:
– EMŠO, če je upravitelj vpisan v centralni register prebivalstva, ali
– davčna številka v drugih primerih,
5. če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja kot svoj poklic v pravnoorganizacijski obliki odvetnika ali podjetnika, tudi podatki, s katerimi je vpisan v poslovnem registru:
– firma, sedež in poslovni naslov,
– matična številka.
(4) Seznam upraviteljev se objavi na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti iz 122. člena tega zakona.
(5) Podatki se v seznamu upraviteljev vodijo in objavljajo zaradi preverjanja pogojev za imenovanje upravitelja v posameznem postopku in nadzora nad upravitelji.
111. člen
(izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)
(1) Oseba, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, mora izbrati najmanj eno in lahko izbere največ pet okrožnih sodišč, pri katerih opravlja funkcijo upravitelja.
(2) Izbira okrožnega sodišča po prvem odstavku tega člena vključuje tudi vsa okrajna sodišča z območja izbranega okrožnega sodišča.
(3) Oseba mora izjavo o izbiri sodišč po prvem odstavku tega člena priložiti svoji zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.
(4) Oseba lahko spremeni svojo izbiro sodišč z izjavo, ki jo predloži ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, vendar ne pred potekom enega leta od začetka učinkovanja njene prejšnje izbire.
(5) Minister, pristojen za pravosodje:
1. izdela seznam upraviteljev za posamezno okrožno sodišče (v nadaljnjem besedilu: seznam izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča),
2. če je sprememba izbire sodišč v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom tega člena, v seznam upraviteljev vpiše spremembo sodišč iz 3. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona,
3. če je sprememba izbire sodišč v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom tega člena, izjavo o spremembi izbire zavrne.
(6) Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti po petem odstavku tega člena v osmih dneh po prejemu izjave o spremembi izbire sodišč.
(7) Sprememba izbire sodišč začne učinkovati z vpisom te spremembe v seznam upraviteljev in ne vpliva na pristojnosti in naloge osebe v postopkih, v katerih je bila imenovana za upravitelja pred začetkom učinkovanja spremembe izbire.
(8) Če je za posamezno okrožno sodišče izbrano število upraviteljev, ki ne zadošča glede na število zadev, ki jih povprečno vodi to sodišče in okrajna sodišča z njegovega območja, minister, pristojen za pravosodje na predlog tega sodišča določi dodatno število upraviteljev.
(9) Obvestilo o določitvi dodatnega števila upraviteljev iz osmega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za pravosodje, objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti iz 122. člena tega zakona skupaj s pozivom upraviteljem, da dodatno izberejo okrožno sodišče, na katerega se nanaša obvestilo.
(10) Pri dodatni izbiri okrožnega sodišča na podlagi poziva iz devetega odstavka tega člena ne velja omejitev, določena v prvem odstavku tega člena.
(11) Če v 15 dneh po objavi obvestila in poziva iz devetega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, izjave o dodatni izbiri okrožnega sodišča, na katerega se nanaša obvestilo, ne da zadostno število upraviteljev, mora minister, pristojen za pravosodje v osmih dneh po poteku tega roka izdati odločbo, s katero določi dodatne upravitelje, ki morajo svojo funkcijo opravljati tudi pri tem sodišču.
(12) Minister, pristojen za pravosodje, kot dodatne upravitelje po enajstem odstavku tega člena določi med upravitelji, ki so po prvem odstavku tega člena izbrali manj kot tri sodišča.
(13) Če je število upraviteljev iz dvanajstega odstavka tega člena večje od potrebnega dodatnega števila upraviteljev, se kot dodatni upravitelji določijo tisti, ki so bili na sezam upraviteljev vpisani kasneje.
112. člen
(začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)
(1) Oseba, vpisana v seznam upraviteljev, lahko zahteva, da se njeno imenovanje za upravitelja v novih zadevah začasno zaustavi:
1. če je imenovana na državno ali mednarodno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje: za obdobje trajanja te funkcije,
2. v drugih primerih: za obdobje, navedeno v zahtevi, ki ne more biti krajše od treh mesecev.
(2) Minister, pristojen za pravosodje v seznam upraviteljev vpiše obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah iz 6. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti po drugem odstavku tega člena v osmih dneh po prejemu zahteve za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah.
(4) Obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v seznam upraviteljev.
113. člen
(vodenje seznama upraviteljev)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora v treh delovnih dneh po izdaji odločbe:
1. osebo, ki ji izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, vpisati v seznam upraviteljev,
2. osebo, ki ji odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja ali ji dovoljenje preneha veljati po petem odstavku 109. člena tega zakona, izbrisati s seznama upraviteljev.
(2) V seznam upraviteljev se vpiše upraviteljeva identifikacijska številka, drugi identifikacijski podatki upravitelja pa se avtomatično na podlagi povezanosti centralnega registra prebivalstva, davčnega registra in poslovnega registra (v nadaljnjem besedilu: matične evidence) s seznamom upraviteljev prevzamejo iz teh evidenc in so s tem vpisani v seznam upraviteljev.
(3) Če se v matični evidenci spremenijo identifikacijski podatki o upravitelju, se te spremembe avtomatično na podlagi povezanosti z matično evidenco prevzamejo tudi v seznam upraviteljev.
(4) O spremembah identifikacijskih podatkov, ki niso vpisani v matične evidence, mora upravitelj obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 15 dneh po nastanku spremembe.
(5) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora o vpisu vsake spremembe v seznam upraviteljev v treh delovnih dneh po vpisu obvestiti vsa sodišča, ki na prvi stopnji vodijo postopke zaradi insolventnosti.
(6) Sodišča morajo v treh delovnih dneh po izdaji odločbe o imenovanju ali razrešitvi upravitelja obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, o podatkih iz 4. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.
114. člen
(predpisi o upraviteljih)
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše:
1. program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja,
2. tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja,
3. podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, iz 3. točke 233. člena tega zakona,
4. podrobnejša pravila o vodenju seznama upraviteljev,
5. podrobnejša pravila o vsebini in načinu obveščanja po petem in šestem odstavku 113. člena tega zakona.
Pododdelek 3.6.3: Imenovanje in razrešitev upravitelja
115. člen
(pogoji za imenovanje za upravitelja)
(1) V posameznem postopku zaradi insolventnosti je lahko za upravitelja v skladu s 116. členom tega zakona imenovana oseba:
1. ki je vpisana v seznam upraviteljev in
2. je sodišče, ki vodi ta postopek, v seznamu upraviteljev pri njej vpisano kot sodišče, pri katerem opravlja funkcijo upravitelja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena za upravitelja ne more biti imenovana oseba:
1. ki je hkrati dolžnik ali upnik insolventnega dolžnika,
2. ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti
– opravljala funkcijo člana poslovodstva, člana organa nadzora ali prokurista insolventnega dolžnika,
– bila zaposlena pri insolventnem dolžniku ali
– bila na podlagi pogodbe ali drugega pravnega temelja v poslovnem razmerju z insolventnim dolžnikom,
3. ki ima v razmerju do osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
4. ki že opravlja funkcijo upravitelja v postopku zaradi insolventnosti nad drugo družbo, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1,
5. če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja v tem postopku.
(3) Oseba mora odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku zaradi insolventnosti, če obstajajo ovire za njeno imenovanje iz drugega odstavka tega člena.
(4) Oseba lahko odkloni svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku zaradi insolventnosti samo v primeru iz tretjega odstavka tega člena ali če je bilo začasno ustavljeno njeno imenovanje za upravitelja po 112. členu tega zakona.
116. člen
(postopek imenovanja upravitelja)
(1) Upravitelja imenuje sodišče s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.
(2) Če je prejšnji upravitelj razrešen, imenuje sodišče novega upravitelja s sklepom, s katerim odloči o razrešitvi prejšnjega upravitelja.
(3) Sodišče mora za upravitelja imenovati vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča in sicer po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu iz 111. člena tega zakona, upoštevaje pri tem vrstni red pripada zadev. Ob tem mora biti imenovanje takšno, da ista oseba opravlja funkcijo upravitelja:
1. če v postopkih zaradi insolventnosti pri sodišču sodi samo en sodnik, v največ petih postopkih, ki jih vodi to sodišče,
2. v drugih primerih v največ:
– treh postopkih, ki jih vodi isti sodnik, in
– skupno petih postopkih, ki jih vodi to sodišče.
(4) Pri presoji omejitev iz tretjega odstavka tega člena se postopki osebnega stečaja ali stečaja zapuščine upoštevajo tako, da se število teh postopkov pomnoži s količnikom 0,5.
(5) Omejitve iz 1. ali 2. točke tretjega odstavka tega člena je dovoljeno preseči samo, če je število upraviteljev, ki pri sodišču opravljajo funkcijo upravitelja, manjše od števila, potrebnega za upoštevanje teh omejitev.
(6) Tretji odstavek tega člena se ne uporablja za imenovanje upravitelja, o katerem sodišče odloča na predlog pristojnega nadzornega organa po zakonu, ki ureja bančništvo ali zavarovalništvo.
117. člen
(položaj upravitelja)
(1) Upravitelj se imenuje kot fizična oseba.
(2) Če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja kot svoj poklic v pravnoorganizacijski obliki odvetnika ali podjetnika, se v sklepu o imenovanju navede tudi ta pravnoorganizacijska oblika.
118. člen
(razlogi za razrešitev upravitelja)
Upravitelj se razreši:
1. če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan,
2. če mu je odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja,
3. če mu je dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja prenehalo veljati po petem odstavku 109. člena tega zakona,
4. če zaradi bolezni, delovne nezmožnosti ali smrti ne more več opravljati funkcije upravitelja.
119. člen
(odločanje o razrešitvi upravitelja)
(1) O razrešitvi upravitelja odloči sodišče po uradni dolžnosti, na zahtevo upravitelja ali na zahtevo, ki jo lahko vloži upniški odbor ali vsak upnik.
(2) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upniškega odbora ali upnika iz prvega odstavka tega člena zahtevo vročiti upravitelju, ki se lahko o njej izreče v 15 dneh po prejemu.
(3) Drugi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če sodišče po uradni dolžnosti presodi, da obstajajo razlogi za razrešitev upravitelja.
(4) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče odločiti v osmih dneh po poteku roka za izjavo upravitelja iz drugega odstavka tega člena.
(5) Sklep, s katerim sodišče odloči o razrešitvi upravitelja, se vroči upravitelju, če je sodišče odločilo na zahtevo upniškega odbora ali upnika iz prvega odstavka tega člena, pa tudi vlagatelju zahteve.
(6) Upravitelj ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim ga je sodišče razrešilo.
(7) Proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevo upniškega odbora ali upnika za razrešitev upravitelja, ima pravico do pritožbe samo vlagatelj zahteve.
(8) Drugi upniki, razen vlagatelja zahteve, nimajo pravice do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče odločilo o razrešitvi upravitelja.
120. člen
(pravne posledice razrešitve upravitelja)
(1) Z izdajo sklepa o razrešitvi prenehajo pravica razrešenega upravitelja zastopati insolventnega dolžnika in vse njegove pristojnosti v postopku.
(2) Razrešeni upravitelj mora v osmih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi:
1. pripraviti svoje poročilo za obdobje od konca trimesečja, na katero se nanaša njegovo prejšnje poročilo, do svoje razrešitve in
2. novemu upravitelju predati vso dokumentacijo o poslih, ki jih je opravil za insolventnega dolžnika, in drugih dejanjih, ki jih je izvedel v postopku.
(3) Če upravitelj umre, mora dejanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena opraviti oseba, ki za stečajnega dolžnika opravlja računovodske storitve. Če je pokojni upravitelj računovodske storitve opravljal sam, mora ta dejanja opraviti sodnik, ki vodi postopek.
Oddelek 3.7: Druga pravila postopka
121. člen
(podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)
(1) Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek.
(2) V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.
(3) Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroku ne more več dati ali vložiti.
122. člen
(spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)
(1) Na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti je treba v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti:
1. naslednje podatke o posameznem postopku zaradi insolventnosti:
– identifikacijske podatke insolventnega dolžnika,
– sodišče, ki vodi postopek in opravilno številko zadeve,
– identifikacijske podatke o upravitelju,
– začetek postopka, potek roka za prijavo terjatev v postopku in podatke o drugih procesnih dejanjih v postopku,
– pri stečajnem postopku tudi: podatke o višini stečajne mase in deležih poplačil upnikov,
2. vse sklepe, izdane v tem postopku, razen:
– sklepa o izterjavi stalnih prejemkov iz 393. člena tega zakona,
– sklepa o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona in
– sklepa o ustavitvi nadaljnje izterjatve stalnih prejemkov ali zasega denarnega dobroimetja iz tretjega odstavka 410. člena tega zakona,
3. oklic o začetku postopka, oklic o razpisu naroka in druge oklice ali pozive za glasovanje, ki jih po tem zakonu izda sodišče,
4. vse zapisnike o narokih in poteku sej upniškega odbora,
5. poročila upravitelja in listine, ki so mu priložene, in v postopku prisilne poravnave tudi poročila insolventnega dolžnika in listine, ki so mu priložene,
6. sezname preizkušenih terjatev,
7. vloge strank postopka in druga sodna pisanja, za katere ta zakon določa, da se objavijo,
8. v stečajnem postopku tudi vse razpise javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.
(2) Spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti upravlja agencija.
(3) Spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti morajo biti zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na spletnih straneh, in sicer:
1. po datumu objave,
2. po identifikacijskih podatkih insolventnega dolžnika ali
3. po sodišču in opravilni številki postopka zaradi insolventnosti.
(4) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
(5) Za objave iz prvega odstavka tega člena je treba ob objavi oklica o začetku postopka plačati pavšalno nadomestilo, ki ga glede na vrsto postopka določa tarifa agencije. Nadomestilo iz prvega stavka tega odstavka agenciji plača sodišče v breme predujma iz petega odstavka 141. člena ali prvega odstavka 233. člena tega zakona.
(6) Agencija sprejme tarifo, s katero določi nadomestila iz petega odstavka tega člena, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
(7) Vlada Republike Slovenije določi podrobnejša pravila o objavah v postopkih zaradi insolventnosti.
(8) S predpisom iz sedmega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije tudi:
1. določi, da se podatki iz prvega odstavka tega člena objavijo tudi na javnih spletnih straneh, namenjenih skupnim objavam podatkov o postopkih zaradi insolventnosti v več državah članicah EU, ki se vzpostavijo in vodijo na podlagi dogovora med pristojnimi organi držav članic EU in
2. uredi podrobnejša pravila o teh objavah.
123. člen
(vročitve)
(1) V predhodnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank vročijo strankam postopka.
(2) V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.
124. člen
(odločbe)
(1) Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo.
(2) Sodišče upravitelju izda navodilo za njegovo delo z odredbo.
(3) Sodišče o drugih zadevah, razen o zadevah iz drugega odstavka tega člena, odloča s sklepom.
125. člen
(pritožba proti sklepu)
(1) Proti sklepu je dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno.
126. člen
(procesna legitimacija za vložitev pritožbe)
(1) Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke.
(2) Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
127. člen
(rok za pritožbo)
(1) Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh.
(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
1. za osebe, ki jim je v skladu s tem zakonom treba vročiti sklep: od vročitve sklepa,
2. za druge osebe: od objave sklepa.
128. člen
(odločanje o pritožbi)
(1) Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje.
(2) Če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo.
(3) Če sodišče prve stopnje ne odloči po prvem ali drugem odstavku tega člena, odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi.
129. člen
(stroški upnika)
Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.
Oddelek 3.8: Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja
130. člen
(uporaba oddelka 3.8)
(1) Oddelek 3.8 tega zakona se uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče (v nadaljnjem besedilu: izvršilno sodišče).
(2) Oddelek 3.8 in druga pravila tega zakona o postopkih izvršbe ali zavarovanju, ki jih vodi sodišče, se smiselno uporablja tudi za postopke davčne izvršbe in druge postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi drug državni organ.
131. člen
(nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)
(1) Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za izvršbo na podlagi:
1. pravnomočnih sklepov:
– ki jih izda v postopku zaradi insolventnosti sodišče, ki vodi ta postopek, in
– za katere ta zakon določa, da so izvršilni naslov,
2. pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku iz oddelka 5.6 tega zakona, v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka,
3. sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka,
4. odločbe, s katero je insolventnemu dolžniku naloženo plačilo takse za dejanja, opravljena v tem postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za zavarovanje:
1. zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice, razen če je upnik v stečajnem postopku zamudil rok za prijavo te pravice,
2. terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka.
132. člen
(prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja)
(1) Postopki izvršbe in zavarovanja, ki so bili začeti pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, se prekinejo z začetkom postopka zaradi insolventnosti.
(2) Postopki izvršbe in zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se lahko nadaljujejo samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, za katerega ta zakon določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja.
Oddelek 3.9: Vpisi pravnih dejstev v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti v sodni ali poslovni register
133. člen
(register, v katerem se opravi vpis)
Če ta zakon določa, da se začetek postopka zaradi insolventnosti, sklep sodišča, izdan v tem postopku, ali drugo pravno dejstvo v zvezi s tem postopkom vpiše v register, se to pravno dejstvo vpiše:
1. v sodni register, če ima dolžnik položaj gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register, ali
2. v poslovni register, če ima dolžnik položaj:
– podjetnika ali druge fizične osebe, ki je subjekt vpisa v poslovni register, ali
– pravne osebe, ki ni subjekt vpisa v sodni register in je subjekt vpisa v poslovni register.
134. člen
(odločanje o vpisu v register)
(1) Sodišče mora naslednji delovni dan po nastanku pravnega dejstva iz 133. člena tega zakona o tem obvestiti:
1. če ima dolžnik položaj gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register: registrsko sodišče, ki je krajevno pristojno odločati o vpisih v sodni register glede tega subjekta, ali
2. če ima dolžnik položaj osebe iz 2. točke 133. člena tega zakona: agencijo kot upravljavca poslovnega registra.
(2) Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora sodišče priložiti svoj sklep, ki je podlaga za nastanek pravnega dejstva, ki je predmet obvestila.
(3) Registrsko sodišče ali agencija odloči o vpisu pravnega dejstva iz 133. člena tega zakona po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena.
4. poglavje: POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE
Oddelek 4.1: Temeljna pravila postopka prisilne poravnave
135. člen
(dolžnik v postopku prisilne poravnave)
(1) Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi:
1. nad pravno osebo, ki je organizirana kot gospodarska družba ali zadruga, če ni v zakonu za posamezno gospodarsko družbo ali zadrugo glede na dejavnost, ki jo opravlja, drugače določeno, in
2. nad podjetnikom.
(2) Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi tudi nad pravno osebo, ki je organizirana v drugi pravnoorganizacijski obliki, če zakon določa, da je nad pravno osebo, organizirano v tej pravnoorganizacijski obliki, dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.
136. člen
(namen postopka prisilne poravnave)
Postopek prisilne poravnave se vodi z namenom, da se:
1. dolžniku, ki je postal insolventen, omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
2. upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
137. člen
(razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)
Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj in poslovanje ter jim dati vse informacije, potrebne za presojo:
1. ali je dolžnik insolventen,
2. ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
3. ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
138. člen
(vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)
(1) V register se vpišejo:
1. začetek postopka prisilne poravnave,
2. ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka in
3. zavrnitev predloga za prisilno poravnavo.
(2) Na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave se v register vpišejo:
1. opravilna številka in datum izdaje sklepa ter sodišče, ki je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave,
2. vsebina potrjene prisilne poravnave s podatki iz 2. točke prvega odstavka 210. člena tega zakona.
(3) Če je potrjena prisilna poravnava razveljavljena, se v register na podlagi pravnomočnega sklepa o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave pri vpisu iz drugega odstavka tega člena vpiše:
1. da je bila potrjena prisilna poravnava pravnomočno razveljavljena in
2. podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena o sklepu o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave.
Oddelek 4.2: Predhodni postopek prisilne poravnave
Pododdelek 4.2.1: Predlog za začetek postopka prisilne poravnave
139. člen
(upravičeni predlagatelj)
(1) O začetku postopka prisilne poravnave odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka.
(2) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je upravičen vložiti:
1. dolžnik in
2. osebno odgovorni družbenik dolžnika.
140. člen
(procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)
(1) Predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom:
1. treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, ali
2. roka iz petega odstavka 149. člena ali drugega odstavka 179. člena tega zakona.
(2) Po začetku stečajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave.
141. člen
(predlog za začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku in
2. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave.
(2) Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti:
1. poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika,
2. revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov,
3. načrt finančnega prestrukturiranja,
4. poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje, in
5. dokaz o plačilu takse za sklep o začetku postopka prisilne poravnave in začetnega predujma.
(3) Velja, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo.
(4) Uporabe tretjega odstavka tega člena s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave ni mogoče izključiti.
(5) Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave založiti začetni predujem, ki je enak:
1. znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona in
2. znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če bi bil postopek prisilne poravnave ustavljen in začet stečajni postopek.
142. člen
(poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)
(1) Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati:
1. računovodske izkaze, pripravljene v skladu z izbranim okvirom računovodskega poročanja dolžnika, in sicer:
– bilanco stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, in
– izkaza poslovnega izida in denarnih tokov dolžnika za obdobje od začetka zadnjega poslovnega leta dolžnika do bilančnega presečnega dne bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,
2. pojasnila k računovodskim izkazom iz 1. točke tega odstavka,
3. seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih vključuje:
– identifikacijske podatke o upniku in
– skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,
4. če obstajajo podrejene terjatve upnikov do dolžnika, tudi seznam teh terjatev s podatki iz 3. točke tega odstavka,
5. seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov, ki za vsakega ločitvenega upnika vključuje:
– podatke iz 3. točke tega odstavka,
– pravni temelj pridobitve ločitvene pravice in
– opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,
6. znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika v zadnjem letu pred bilančnim presečnim dnem bilance stanja iz 1. točke tega odstavka.
(2) Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora revidirati revizor.
(3) Za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika se smiselno uporabljajo mednarodni standardi revidiranja in stališče o revidiranju, ki ga za namen revidiranja tega poročila sprejme Slovenski inštitut za revizijo.
143. člen
(predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)
(1) Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo.
(2) S predlogom prisilne poravnave mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež plačila njihovih navadnih terjatev, enake roke za njihovo plačilo in obresti po enaki obrestni meri od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
(3) Predlog prisilne poravnave mora vsebovati:
1. glede nezavarovanih terjatev upnikov:
– skupni znesek teh terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
– delež plačila teh terjatev, roke za njihovo plačilo in obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo,
2. opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala,
3. opis in skupni znesek morebitnih podrejenih terjatev ter navedbo, da bodo podrejene terjatve prenehale, če bo prisilna poravnava potrjena.
144. člen
(alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)
(1) Če je dolžnik organiziran kot kapitalska družba, lahko s predlogom prisilne poravnave ponudi upnikom, da po svoji izbiri:
1. bodisi pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev
2. bodisi te terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika.
(2) Dolžnik lahko da ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih ali podrejenih terjatev.
(3) Če da dolžnik predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena, se za ta predlog poleg pravil, določenih v 143. členu tega zakona, uporabljajo tudi pravila, določena v četrtem do sedmem odstavku tega člena.
(4) S predlogom prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enako število delnic ali enak nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, če ni v petem ali šestem odstavku tega člena drugače določeno.
(5) Če da dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, jim lahko ponudi večje število delnic ali večji nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro zavarovane terjatve, prenesene kot stvarni vložek, od števila delnic ali nominalnega zneska osnovnega vložka, ki ga ponuja za vsak euro navadne terjatve, prenesene kot stvarni vložek.
(6) Če da dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev, jim lahko ponudi manjše število delnic ali manjši nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro podrejene terjatve, prenesene kot stvarni vložek, od števila delnic ali nominalnega zneska osnovnega vložka, ki ga ponuja za vsak euro navadne terjatve, prenesene kot stvarni vložek.
(7) Predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
1. glede navadnih terjatev upnikov poleg podatkov iz 1. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona tudi:
– če je dolžnik organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, nominalni znesek osnovnega vložka, ki ga pridobi upnik za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, ali
– če je dolžnik organiziran kot delniška družba, število delnic, ki jih pridobi upnik za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, in vsebino pravic iz teh delnic,
2. podatke iz 2. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona in če je dolžnik imetnikom zavarovanih terjatev dal ponudbo iz drugega odstavka tega člena, tudi podatke iz 1. točke tega odstavka,
3. glede izvedbe povečanja osnovnega kapitala:
– najnižji skupni znesek navadnih ali zavarovanih terjatev, ki jih morajo upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje,
– če bo dolžnik hkrati s povečanjem izvedel tudi poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, nominalni znesek zmanjšanja osnovnega kapitala,
4. če obstajajo podrejene terjatve upnikov do dolžnika:
– če je dolžnik imetnikom teh terjatev dal ponudbo iz drugega odstavka tega člena: poleg podatkov iz 3. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona tudi podatke iz 1. točke tega odstavka,
– če dolžnik take ponudbe ni dal: podatke iz 3. točke tretjega odstavka tega 143. člena tega zakona.
145. člen
(načrt finančnega prestrukturiranja)
Načrt finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:
1. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,
2. predlog prisilne poravnave z vsebino iz tretjega odstavka 143. člena ali iz četrtega in sedmega odstavka 144. člena tega zakona,
3. oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
4. opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo dolžnik izvedel, in za vsakega od teh ukrepov:
– časovni načrt izvedbe,
– oceno stroškov izvedbe in
– oceno učinkov izvedbe ukrepa na odpravo vzrokov insolventnosti ter kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika,
5. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.
146. člen
(poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)
(1) Načrt finančnega prestrukturiranja mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu pripraviti svoje poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja).
(2) Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja mora vsebovati:
1. uvod, v katerem je naveden načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga obravnava poročilo,
2. opis namena in obsega pregleda, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih načel in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja je bil opravljen pregled,
3. mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem mora biti jasno navedeno:
– ali je dolžnik insolventen,
– ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
– ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
4. datum in podpis pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.
(3) Mnenje pooblaščenega ocenjevalca je lahko pritrdilno ali odklonilno.
(4) S pritrdilnim mnenjem pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja:
1. presodi, da je dolžnik insolventen, in
2. s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni:
– da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
– da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
(5) Odklonilo mnenje da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja:
1. če presodi, da dolžnik ni insolventen, ali
2. če s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni:
– bodisi da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bo omogočila takega finančnega prestrukturiranja dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben,
– bodisi da upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, ne bodo zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
(6) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je odgovoren upnikom za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil stroke ocenjevanja vrednosti podjetij pri pripravi svojega poročila, do višine 150.000 eurov.
(7) Odškodninska odgovornost iz šestega odstavka tega člena se ne omeji, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
147. člen
(sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Če vsebina predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni v skladu s prvim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona, če mu niso priložene priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona ali če vsebina teh prilog ni v skladu s 142. do 146. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave), sodišče predlagatelju s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o dopolnitvi) naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
(2) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
(3) Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
(4) Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena predloga za začetek postopka prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka.
148. člen
(objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Sodišče mora v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave objaviti ta predlog in priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona.
(2) Če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi, mora hkrati z objavo po prvem odstavku tega člena objaviti tudi sklep o dopolnitvi.
149. člen
(umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Če predlagatelj umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ko je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi ali sklep o začetku prisilne poravnave, če ni prej izdalo sklepa o dopolnitvi, tak umik nima učinka umika predloga v delu, v katerem vsebuje podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek iz tretjega odstavka 141. člena tega zakona.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora sodišče v osmih dneh po prejemu izjave o umiku predloga za začetek postopka prisilne poravnave izdati sklep o začetku stečajnega postopka, če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
(3) Če predlagatelj umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ker je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, mora v izjavi o umiku predloga opisati okoliščine, zaradi katerih je znova postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in izjavi o umiku priložiti dokaze o tem.
(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena mora sodišče:
1. če je bil zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave prekinjen postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po prvem odstavku 152. člena tega zakona, v treh delovnih dneh po prejemu izjave o umiku predloga izjavo s prilogami vročiti upniku, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, in razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu izjave o umiku predloga,
2. v drugih primerih v osmih dneh po prejemu izjave o umiku predloga ustaviti postopek prisilne poravnave, ne da bi izdalo sklep o začetku stečajnega postopka po drugem odstavku tega člena.
(5) Če sodišče ustavi postopek prisilne poravnave po 2. točki četrtega odstavka tega člena, dolžnik dve leti po izdaji sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
Pododdelek 4.2.2: Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave
150. člen
(nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)
Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo in trajajo do konca postopka prisilne poravnave.
151. člen
(omejitev dolžnikovih poslov)
(1) Po uvedbi postopka prisilne poravnave sme dolžnik opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Po uvedbi postopka prisilne poravnave dolžnik ne sme:
1. razpolagati s svojim premoženjem, razen v obsegu, potrebnem za opravljanje poslov iz prvega odstavka tega člena,
2. najemati posojil ali kreditov,
3. dajati poroštev in avalov ali
4. opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.
(3) Po začetku postopka prisilne poravnave lahko dolžnik poleg poslov iz prvega odstavka tega člena, če dobi soglasje sodišča:
1. proda tisto premoženje, ki ga ne potrebuje pri svojem poslovanju, če je prodaja tega premoženja v načrtu finančnega prestrukturiranja določena kot ukrep finančnega prestrukturiranja,
2. najema posojila ali kredite, vendar največ v skupnem znesku likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka tega člena in kritje stroškov postopka prisilne poravnave.
(4) Če dolžnik ne dokaže drugače, velja, da je mesečni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka tega člena, enak znesku povprečnih mesečnih stroškov iz 6. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.
(5) Sodišče odloči o soglasju iz tretjega odstavka tega člena na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora.
152. člen
(prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
(1) Če je upnik pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka prisilne poravnave, sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka prisilne poravnave.
(2) Upnik iz prvega odstavka tega člena ima položaj stranke v predhodnem postopku prisilne poravnave.
(3) Sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz prvega odstavka tega člena:
1. če predlagatelj postopka prisilne poravnave po vložitvi upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave in ni pogojev za začetek stečajnega postopka po drugem odstavku 149. člena tega zakona ali
2. če zavrne dolžnikov predlog za prisilno poravnavo po prvem odstavku 179. člena tega zakona.
(4) Če sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po tretjem odstavku tega člena, do pravnomočne odločitve o tem predlogu ni dovoljeno ponovno predlagati začetka postopka prisilne poravnave.
(5) Če upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 139. člena tega zakona vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
(6) Če sodišče v postopku prisilne poravnave izda sklep o začetku stečajnega postopka po četrtem odstavku 147. člena, drugem odstavku 149. člena, 156. členu, tretjem odstavku 179. člena, četrtem odstavku 192. člena, drugem odstavku 198. člena ali prvem odstavku 208. člena tega zakona, velja, da je s tem sklepom odločilo tudi o upnikovem predlogu iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, sodišče zavrže upnikov predlog iz prvega odstavka tega člena.
Pododdelek 4.2.3: Odločanje o začetku postopka prisilne poravnave
153. člen
(odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Sodišče odloči o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave zunaj naroka.
(2) Sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se začne postopek prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka prisilne poravnave):
1. če je predlog vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 139. člena tega zakona,
2. če ne obstajajo procesne ovire iz 140. člena tega zakona,
3. če je vsebina predloga prisilne poravnave v skladu s prvim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona,
4. če so predlogu priložene priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona in
5. če je vsebina teh prilog v skladu s 142. do 146. členom tega zakona.
(3) Sodišče mora s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave naložiti predlagatelju, da založi predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, in določiti rok za plačilo predujma, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni od prejema sklepa.
(4) Izrek sklepa o začetku postopka prisilne poravnave mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o insolventnem dolžniku,
2. odločitev sodišča o začetku postopka in
3. znesek predujma za stroške postopka prisilne poravnave in rok za založitev predujma.
(5) Sodišče zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave:
1. če predloga ni vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 139. člena tega zakona ali
2. če obstajajo procesne ovire iz 140. člena tega zakona.
(6) Sodišče mora sklep, s katerim odloči o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, objaviti isti dan, ko ga je izdalo.
154. člen
(rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave v osmih dneh.
(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 147. člena tega zakona,
2. v drugih primerih: od prejema predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
155. člen
(oklic o začetku postopka prisilne poravnave)
(1) Sodišče o začetku postopka prisilne poravnave obvesti upnike z oklicem (v nadaljnjem besedilu: oklic o začetku postopka prisilne poravnave).
(2) Oklic o začetku postopka prisilne poravnave mora vsebovati:
1. podatke o sodišču, ki vodi postopek, in opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi,
2. identifikacijske podatke o insolventnem dolžniku in odločitev sodišča, da se nad njim začne postopek prisilne poravnave,
3. identifikacijske podatke o upravitelju,
4. poziv upnikom, naj v enem mesecu po objavi oklica prijavijo svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z vlogo v dveh izvodih, in pouk o pravnih posledicah zamude roka za prijavo,
5. dan objave oklica.
(3) Sodišče mora oklic o začetku postopka prisilne poravnave objaviti hkrati z objavo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.
156. člen
(posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)
Če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka 153. člena tega zakona ne založi predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
Oddelek 4.3: Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
Pododdelek 4.3.1: Splošna pravila o pravnih posledicah začetka postopka prisilne poravnave
157. člen
(nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)
(1) Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave.
(2) Če je sklep o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave, velja, da so nastale pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi prvega sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.
158. člen
(dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)
(1) Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po začetku postopka prisilne poravnave izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku postopka prisilne poravnave.
(2) V obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do konca tega postopka sme izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun insolventnega dolžnika, izvršiti nalog za plačilo v breme tega računa samo na podlagi soglasja upravitelja, razen če ob njegovi izvršitvi ni vedel za začetek postopka prisilne poravnave.
(3) Upravitelj da soglasje iz drugega odstavka tega člena, če je plačilo v skladu s 151. členom tega zakona.
(4) Po začetku postopka prisilne poravnave izvajalec plačilnega prometa ne sme izvršiti nobenega plačila v breme transakcijskega računa insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi, tudi če do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev tega plačila, določeni v ZIZ ali zakonu, ki ureja davčni postopek, še ni prejel sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o prekinitvi postopka izvršbe po prvem odstavku 132. člena tega zakona.
(5) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena ne velja za plačila, katerih izvršitve takrat, ko je izvajalec plačilnega prometa prejel obvestilo upravitelja o začetku postopka prisilne poravnave, po 64. ali 65. členu ZPlaP ni več mogoče preklicati.
(6) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena velja, dokler izvajalec plačilnega prometa ne prejme sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o nadaljevanju postopka izvršbe iz 216. člena ali drugega odstavka 281. člena tega zakona.
159. člen
(ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)
(1) Če insolventni dolžnik ne more razpolagati z dobroimetjem na svojem transakcijskem računu na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZPlaP in zaradi tega ne more založiti predujma v skladu s tretjim odstavkom 153. člena tega zakona, sodišče na predlog insolventnega dolžnika izvajalcu plačilnega prometa s sklepom naloži, da izvrši nalog insolventnega dolžnika za plačilo predujma.
(2) Ne glede na tretji odstavek 21. člena ZPlaP mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog insolventnega dolžnika v skladu s sklepom sodišča iz prvega odstavka tega člena.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za druga plačila v breme transakcijskega računa insolventnega dolžnika, če so ta plačila nujna za njegovo redno poslovanje v skladu s prvim odstavkom 151. člena tega zakona.
Pododdelek 4.3.2: Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave za terjatve upnikov
160. člen
(terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave, določene v pododdelku 4.3.2 tega zakona, nastanejo za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, če ni v drugem odstavku tega člena ali v pododdelku 4.3.3 tega zakona drugače določeno.
(2) Začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.
161. člen
(pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)
(1) Nedenarna terjatev upnika do insolventnega dolžnika se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave.
(2) Tržna vrednost nedenarne terjatve, pretvorjene po prvem odstavku tega člena, se določi po cenah na trgu za premoženje, ki je predmet nedenarne dajatve, ali za storitve.
162. člen
(pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)
Denarne in nedenarne terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, katerih predmet so občasne dajatve, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v enkratne denarne terjatve.
163. člen
(pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)
Denarne terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so izražene v tuji valuti, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v terjatve, izražene v eurih, po tečaju, ki ga objavlja ali določa in objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka postopka prisilne poravnave.
164. člen
(pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)
(1) Če ob začetku postopka prisilne poravnave hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotna terjatev insolventnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom postopka prisilne poravnave veljata za pobotani.
(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za nedenarne terjatve in terjatve, ki ob začetku postopka prisilne poravnave še niso zapadle.
(3) Za terjatve upnikov in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika, ki so predmet pobota po drugem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo 161. do 163. člen tega zakona.
Pododdelek 4.3.3: Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
165. člen
(izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1) Za medsebojne terjatve upnikov in insolventnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe z začetkom postopka prisilne poravnave ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 4.3.2 tega zakona.
(2) Niti začetek postopka prisilne poravnave niti potrjena prisilna poravnava ne učinkujeta za terjatev upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, razen če insolventni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu s 166. členom tega zakona.
166. člen
(pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1) Z začetkom postopka prisilne poravnave pridobi insolventni dolžnik pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
(2) Insolventni dolžnik lahko odstopno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči v enem mesecu od začetka postopka prisilne poravnave, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča.
(3) Izjava o uresničitvi odstopne pravice, dana po poteku obdobja iz drugega odstavka tega člena, nima pravnega učinka.
(4) Sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če je njena uresničitev potrebna za izvedbo finančnega prestrukturiranja v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja.
(5) Izjava o uresničitvi odstopne pravice začne učinkovati, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.
(6) Če sodišče zavrne zahtevo insolventnega dolžnika za soglasje k uresničitvi odstopne pravice ali če do poteka obdobja iz drugega odstavka tega člena ne odloči o soglasju, izjava o uresničitvi odstopne pravice nima pravnega učinka.
167. člen
(pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1) Če insolventni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu s 166. členom tega zakona, se pogodba razveže z dnem, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.
(2) Če sta insolventni dolžnik in druga pogodbena stranka svoje obveznosti na podlagi razvezane pogodbe delno že izpolnili, se njuna medsebojna zahtevka za vračilo delne izpolnitve pobotata.
(3) Za pobot iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 164. člen tega zakona.
(4) Če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku tega člena ne preneha v celoti, za terjatev druge pogodbene stranke za plačilo te razlike potrjena prisilna poravnava ne učinkuje.
(5) Uresničitev odstopne pravice v skladu s 166. členom tega zakona ne posega v pravico druge pogodbene stranke od insolventnega dolžnika zahtevati povrnitev škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice.
(6) Za terjatev druge pogodbene stranke za povrnitev škode iz petega odstavka tega člena učinkuje potrjena prisilna poravnava.
Oddelek 4.4: Glavni postopek prisilne poravnave
Pododdelek 4.4.1: Razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika
168. člen
(redna poročila insolventnega dolžnika)
(1) Insolventni dolžnik mora za vsak koledarski mesec sestaviti poročilo o svojem poslovanju med postopkom prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: redno poročilo insolventnega dolžnika).
(2) Insolventni dolžnik mora poročilu iz prvega odstavka tega člena priložiti mesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora insolventni dolžnik prvo poročilo sestaviti za obdobje od bilančnega presečnega dne bilance stanja iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona do zadnjega dne meseca, v katerem je bil začet postopek prisilne poravnave.
(4) Insolventni dolžnik mora svoje redno poročilo predložiti sodišču in upravitelju v 15 dneh po koncu obdobja, na katero se nanaša.
169. člen
(druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)
(1) Za poročila insolventnega dolžnika se smiselno uporabljata 89. in 100. člen tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka tega člena se namesto pojma »upravitelj« uporablja pojem »insolventni dolžnik«.
(3) Insolventni dolžnik se mora udeležiti seje, na kateri upniški odbor obravnava njegovo poročilo.
170. člen
(mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)
(1) Upravitelj mora o poročilu insolventnega dolžnika dati svoje mnenje.
(2) Mnenje iz prvega odstavka tega člena mora upravitelj dati:
1. o rednem poročilu insolventnega dolžnika v treh delovnih dneh po prejemu poročila,
2. o izrednem poročilu insolventnega dolžnika na seji upniškega odbora, ki obravnava to poročilo.
171. člen
(nadzor upravitelja)
(1) Upravitelj mora nadzorovati poslovanje insolventnega dolžnika in izpolnjevanje njegovih obveznosti, določenih v 4. poglavju tega zakona.
(2) Insolventni dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor po prvem odstavku tega člena, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.
(3) Če upravitelj pri nadzoru po prvem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog iz 172. člena tega zakona, mora vložiti ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Pododdelek 4.4.2: Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave
172. člen
(razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)
Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave):
1. če dolžnik ni insolventen ter lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti,
2. če lahko insolventni dolžnik svoje obveznosti izpolni v večjem deležu ali krajših rokih, kot jih ponuja s predlogom prisilne poravnave,
3. če je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, nižja od 50 odstotkov,
4. če je stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, nižja od 50 odstotkov ali
5. če insolventni dolžnik ravna v nasprotju s 151. členom ali pododdelkom 4.4.1 tega zakona.
173. člen
(roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)
(1) Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave je treba vložiti v treh mesecih po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave, če ni v drugem odstavku tega člena ali drugem odstavku 174. člena tega zakona drugače določeno.
(2) Če se z ugovorom uveljavlja razlog iz 5. točke 172. člena tega zakona, je ugovor treba vložiti do poteka osmih dni po objavi oklica za oddajo glasov o prisilni poravnavi.
174. člen
(posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če dolžnik v skladu s pododdelkom 4.4.3 tega zakona spremeni načrt finančnega prestrukturiranja.
(2) Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, s katerim se uveljavlja razlog iz 2., 3. ali 4. točke 172. člena tega zakona v zvezi s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, je treba vložiti v 15 dneh po objavi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
(3) Če je bil pred objavo spremembe načrta finančnega prestrukturiranja vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, s katerim se uveljavlja razlog iz 2., 3. ali 4. točke 172. člena tega zakona, mora vlagatelj ugovora v 15 dneh po objavi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja izjaviti, da vztraja pri ugovoru, sicer velja, da je ugovor umaknil.
175. člen
(postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)
(1) Če je ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave vložen po poteku roka iz 173. ali 174. člena tega zakona, ga sodišče zavrže.
(2) Če je ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave vložen pravočasno, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave:
1. objaviti ugovor in listine, ki so mu predložene,
2. ugovor s prilogami vročiti insolventnemu dolžniku in ga opozoriti na pravne posledice iz drugega odstavka 176. člena tega zakona ter
3. ugovor s prilogami vročiti upravitelju, če ni vlagatelj ugovora.
176. člen
(izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)
(1) Insolventni dolžnik se lahko v osmih dneh po prejemu izreče o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave.
(2) Če insolventni dolžnik v osmih dneh po prejemu ugovora ne vloži izjave iz prvega odstavka tega člena, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da obstaja razlog iz 172. člena tega zakona, ki se uveljavlja z ugovorom.
(3) Po poteku roka za izjavo iz prvega odstavka tega člena insolventni dolžnik ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
177. člen
(narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)
(1) Če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona ne vloži izjave o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, sodišče odloči o ugovoru zunaj naroka.
(2) Če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona vloži izjavo o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu izjave razpisati in objaviti oklic naroka za obravnavo ugovora za dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po vložitvi izjave in ne zgodnejši od 15 dni po objavi oklica o naroku.
(3) Na naroku za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.
178. člen
(rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)
(1) Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o pravočasnem ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, v osmih dneh.
(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
1. če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona ne vloži izjave o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave: od poteka roka za izjavo,
2. če insolventni dolžnik v roku iz prvega odstavka 176. člena tega zakona vloži izjavo o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave: od konca naroka.
179. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) Če se z ugovorom uveljavlja razlog iz 1. točke 172. člena tega zakona in sodišče presodi, da ta razlog obstaja, zavrne dolžnikov predlog za prisilno poravnavo.
(2) Dolžnik dve leti po izdaji sklepa iz prvega odstavka tega člena ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
(3) Če se z ugovorom uveljavlja razlog iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena tega zakona in sodišče presodi, da ta razlog obstaja, ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
(4) Če sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, zavrne ugovor.
Pododdelek 4.4.3: Sprememba načrta finančnega prestrukturiranja
180. člen
(vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)
(1) Po začetku postopka prisilne poravnave lahko insolventni dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja samo tako, da:
1. upnikom ponudi višji delež plačila njihovih navadnih terjatev, višje obresti ali krajše roke za njihovo plačilo, kot jih je ponudil s predlogom prisilne poravnave, vključenim v prejšnji načrt finančnega prestrukturiranja,
2. pri alternativni ponudbi iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbi iz drugega odstavka 144. člena upnikom ponudi višje število delnic ali nominalni znesek osnovnega vložka, kot ga je ponudil s predlogom prisilne poravnave, vključenim v prejšnji načrt finančnega prestrukturiranja, ali
3. upnikom da alternativno ponudbo iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbo iz drugega odstavka 144. člena tega zakona glede zavarovanih terjatev, če take ponudbe ni dal s predlogom prisilne poravnave, vključenim v prejšnji načrt finančnega prestrukturiranja.
(2) Sprememba načrta finančnega prestrukturiranja mora biti oblikovana kot čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.
(3) Čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:
1. povzetek z opisom vsebine sprememb načrta finančnega prestrukturiranja,
2. sestavine iz 2. do 5. točke 145. člena tega zakona.
181. člen
(poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)
(1) Čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu sestaviti svoje poročilo.
(2) Za poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja se smiselno uporabljajo 1. in 2. točka, druga in tretja alineja 3. točke ter 4. točka drugega odstavka, tretji odstavek, 2. točka četrtega odstavka in 2. točka petega odstavka 146. člena tega zakona.
182. člen
(zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)
(1) Za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja je potrebno dovoljenje sodišča.
(2) Zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja mora biti vložena v štirih mesecih od začetka postopka prisilne poravnave.
(3) Zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja je treba priložiti:
1. čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja,
2. poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje, in
3. v primeru iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 180. člena tega zakona:
– zapisnik skupščine insolventnega dolžnika, na kateri je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, in
– poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona.
183. člen
(sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)
(1) Če zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja niso priložene priloge iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona ali če vsebina teh prilog ni v skladu s tretjim odstavkom 180. člena in 181. členom tega zakona in v primeru iz 3. točke 182. člena tega zakona tudi s 191. in 193. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nepopolna zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja), sodišče predlagatelju s sklepom o dopolnitvi naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopolno zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
(2) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
(3) Roka za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
184. člen
(odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)
(1) Sodišče odloči o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja zunaj naroka.
(2) Sodišče izda sklep, s katerim dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja:
1. če je bila zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja vložena v roku iz drugega odstavka 182. člena tega zakona,
2. če je vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja v skladu s prvim odstavkom 180. člena tega zakona,
3. če so zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja priložene priloge iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona in
4. če je vsebina teh prilog v skladu s tretjim odstavkom 180. člena in 181. členom tega zakona in v primeru iz 3. točke 182. člena tega zakona tudi s 191. in 193. členom tega zakona.
(3) Sodišče zavrže zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja:
1. če je zahteva vložena po poteku roka iz drugega odstavka 182. člena tega zakona ali
2. če predlagatelj v roku iz prvega odstavka 183. člena tega zakona zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi.
(4) Sodišče zavrne zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, če je vsebina te spremembe v nasprotju s prvim odstavkom 180. člena tega zakona.
(5) Sodišče mora odločiti o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja v osmih dneh.
(6) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 183. člena tega zakona,
2. v drugih primerih: od prejema zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
185. člen
(objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)
Če sodišče dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, mora naslednji delovni dan po izdaji sklepa o dovolitvi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja objaviti ta sklep in listine iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona.
Pododdelek 4.4.4: Posebna pravila o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja
186. člen
(uporaba pododdelka 4.4.4)
(1) Sprememba osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja je:
1. povečanje osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, in
2. poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, če se v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja izvede hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz 1. točke tega odstavka.
(2) Pododdelek 4.4.4 tega zakona se uporablja za spremembo osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, če:
1. je bil nad insolventnim dolžnikom, ki je organiziran kot delniška družba, začet postopek prisilne poravnave in
2. insolventni dolžnik da ali namerava dati alternativno ponudbo iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbo iz drugega odstavka 144. člena tega zakona.
187. člen
(smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)
(1) Pravila pododdelka 4.4.4 tega zakona o insolventnem dolžniku, ki je organiziran kot delniška družba, se smiselno uporabljajo tudi za insolventnega dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo.
(2) Pri smiselni uporabi pravil iz prvega odstavka tega člena se namesto:
1. pojmov »število delnic« in »nominalni ali pripadajoči znesek delnice« uporablja pojem »nominalni znesek osnovnega vložka«,
2. pojma »statut« uporablja pojem »družbena pogodba«.
188. člen
(uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)
(1) Za spremembo osnovnega kapitala insolventnega dolžnika zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja se uporabljajo pravila ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, če ni v pododdelku 4.4.4 tega zakona drugače določeno.
(2) Za povečanje osnovnega kapitala insolventnega dolžnika zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja se ne uporablja 334. člen ZGD-1.
189. člen
(sklic skupščine)
Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba skupščino, ki bo odločala o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, sklicati vsaj 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.
190. člen
(terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)
(1) Predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja je lahko vsaka navadna terjatev upnika do insolventnega dolžnika, ki je vključena v seznam iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ne glede na to, ali je bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.
(2) Če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev, je lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja tudi vsaka podrejena terjatev upnika do insolventnega dolžnika, ki je vključena v seznam iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ne glede na to, ali je bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.
(3) Če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, je lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja tudi vsaka zavarovana terjatev upnika do insolventnega dolžnika, ki je vključena v seznam iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ne glede na to, ali je bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.
191. člen
(sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)
(1) Sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja mora vsebovati odločitev:
1. da se osnovni kapital poveča z novimi stvarnimi vložki,
2. da so predmet stvarnih vložkov:
– navadne terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
– če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev: tudi podrejene terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
– če da insolventni dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka 144. člena tega zakona tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev: tudi zavarovane terjatve upnikov, navedene v seznamu iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
3. o vsebini pravic iz delnic, ki bodo izdane zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala (v nadaljnjem besedilu: nove delnice),
4. o številu ter nominalnem ali pripadajočem znesku novih delnic, ki jih pridobi upnik iz 2. točke tega odstavka s prenosom svoje terjatve do dolžnika zaradi vplačila stvarnega vložka,
5. da se zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala izda število novih delnic, ki je enako številu delnic, ki jih bodo upniki vpisali in vplačali s prenosom svojih terjatev iz 2. točke tega odstavka na dolžnika,
6. da se osnovni kapital poveča za znesek, ki je enak številu novih delnic iz 5. točke tega odstavka, pomnoženemu z nominalnim ali pripadajočim zneskom teh delnic,
7. da sklep učinkuje pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
(2) Znesek terjatve, naveden v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ne sme biti nižji od nominalnega ali pripadajočega zneska novih delnic, ki jih upnik pridobi s prenosom te terjatve do dolžnika zaradi vplačila stvarnega vložka.
(3) Če se v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja hkrati s povečanjem osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki poenostavljeno zmanjša osnovni kapital zaradi pokrivanja nepokrite izgube, mora sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi sestavine, ki jih mora po ZGD-1 vsebovati tak sklep.
192. člen
(rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudba iz drugega odstavka 144. člena tega zakona vključena v načrt finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
(2) Skupščina insolventnega dolžnika mora sprejeti sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, v štirih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave.
(3) Insolventni dolžnik mora v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja sodišče obvestiti o sprejetju tega sklepa in obvestilu priložiti:
1. odpravek notarskega zapisnika skupščine, na kateri je bil sprejet ta sklep, in
2. poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona.
(4) Sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka:
1. če skupščina insolventnega dolžnika v roku iz drugega odstavka tega člena ne sprejme sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, ali
2. če insolventni dolžnik v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja sodišču ne predloži listin iz tretjega odstavka tega člena.
193. člen
(poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)
(1) Poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic mora vključevati:
1. vsebino sklepa skupščine insolventnega dolžnika o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja,
2. vsebino izjave upnika o vpisu in vplačilu novih delnic s prenosom svoje terjatve na insolventnega dolžnika s sestavinami, določenimi v 195. členu tega zakona,
3. rok za vpis in vplačilo novih delnic v skladu z drugim odstavkom tega člena,
4. opozorilo upnikom, da morajo do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic v dveh izvodih namesto insolventnemu dolžniku predložiti sodišču s podatki o naslovu sodišča, na katero je treba poslati izjavo.
(2) Rok za vpis in vplačilo novih delnic je en mesec od objave poziva po 194. členu tega zakona.
(3) Poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic ne velja za ponudbo teh delnic javnosti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
194. člen
(objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)
Sodišče mora objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic:
1. če je poziv priložen zahtevi za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja: v roku iz 185. člena tega zakona,
2. če je poziv priložen obvestilu iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona: v treh delovnih dneh po prejemu tega obvestila.
195. člen
(izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)
(1) Izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o upniku,
2. sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero sodišče vodi postopek prisilne poravnave,
3. identifikacijske podatke o dolžniku,
4. upnikovo izjavo, da na insolventnega dolžnika prenaša svoje terjatve, in s tem vpisuje in vplačuje nove delnice v skladu s sklepom insolventnega dolžnika o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena,
5. skupni znesek terjatev, ki so predmet izjave iz 4. točke tega odstavka,
6. podatek o tem, ali so terjatve, ki so predmet izjave iz 4. točke tega odstavka, navadne, zavarovane ali podrejene, in
7. če je upnik svojo terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave: tudi upnikovo izjavo, da glasuje za prisilno poravnavo.
(2) Če so predmet stvarnega vložka upnika poleg njegovih navadnih terjatev tudi zavarovane ali podrejene terjatve, mora za vsako vrsto teh terjatev dati posebno izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic.
(3) Upnikova izjava, ki ni v skladu s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka vpisa in vplačila novih delnic.
(4) Če je predmet stvarnega vložka upnika terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, mora biti njegovi izjavi o vpisu in vplačilu novih delnic priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris te hipoteke, sicer izjava nima pravnega učinka.
(5) Četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če je terjatev zavarovana z zastavno pravico, vpisano v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(6) Če je upnik vpisal in vplačal nove delnice v skladu s prvim do petim odstavkom tega člena:
1. mu ni treba oddati posebne glasovnice o glasovanju za prisilno poravnavo,
2. svoje izjave iz 7. točke prvega odstavka tega člena ne more preklicati in njegova glasovnica, s katero glasuje proti prisilni poravnavi, nima pravnega učinka.
196. člen
(postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)
(1) Upnik mora do poteka roka iz drugega odstavka 193. člena tega zakona izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic v dveh izvodih predložiti sodišču.
(2) Velja, da je upnik s predložitvijo izjave o vpisu in vplačilu novih delnic po prvem odstavku tega člena:
1. to izjavo dal insolventnemu dolžniku in
2. oddal glasovnico o glasovanju za prisilno poravnavo, razen če upnik terjatve, ki je predmet te izjave, ni pravočasno prijavil v postopku prisilne poravnave.
197. člen
(poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)
(1) Upravitelj mora sodišču in insolventnemu dolžniku predložiti poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic (v nadaljnjem besedilu: poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic) hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave iz 206. člena tega zakona.
(2) Poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic mora vsebovati:
1. za vsakega upnika, ki je vpisal in vplačal delnice:
– identifikacijske podatke o upniku,
– skupni znesek navadnih ter morebitnih zavarovanih ali podrejenih terjatev, ki so predmet njegove izjave o vpisu in vplačilu delnic,
– število novih delnic, ki pripadajo upniku,
2. skupni znesek terjatev, ločeno za navadne ter morebitne zavarovane ali podrejene terjatve, ki so jih upniki prenesli na dolžnika z izjavami o vpisu in vplačilu novih delnic,
3. izjavo upravitelja, ali je postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen,
4. če je postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen:
– skupno število novih delnic, ki se izdajo zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala, in
– znesek povečanja osnovnega kapitala.
(3) Sodišče mora poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic objaviti v treh delovnih dneh po prejemu.
198. člen
(pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)
(1) Postopek vpisa in vplačila novih delnic je neuspešen, če je skupni znesek navadnih ali zavarovanih terjatev, ki so jih upniki v roku iz drugega odstavka 193. člena tega zakona z izjavami o vpisu in vplačilu novih delnic prenesli kot stvarni vložek, nižji od skupnega zneska, ki je po prvi alineji 3. točke sedmega odstavka 144. člena tega zakona določen v načrtu finančnega prestrukturiranja.
(2) Če je postopek vpisa in vplačila novih delnic neuspešen, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu poročila upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic ustaviti postopek prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka.
199. člen
(vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)
(1) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, z dnem, v katerem postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen, velja, da:
1. so nove delnice vplačane,
2. je upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice, na insolventnega dolžnika prenesel tudi celoten znesek obresti od zneska terjatve, ki je predmet stvarnega vložka, ki so se natekle do pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, tudi če niso bile vključene v znesek te terjatve, naveden v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in
3. je osnovni kapital spremenjen.
(2) Insolventni dolžnik mora vložiti predlog za vpis spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane spremembe statuta v sodni register v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
(3) Predlogu za vpis iz drugega odstavka tega člena je treba priložiti:
1. overjen prepis notarskega zapisnika zasedanja skupščine, na katerem je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja,
2. sklep o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti,
3. poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic.
(4) Če insolventni dolžnik v roku iz drugega odstavka tega člena ne vloži predloga za vpis spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane spremembe statuta v sodni register, lahko tak predlog vloži vsak upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice.
Pododdelek 4.4.5: Odločanje o prisilni poravnavi
200. člen
(odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)
(1) O sprejetju prisilne poravnave odločajo upniki z glasovanjem.
(2) Vsak upnik, katerega terjatev do insolventnega dolžnika je v postopku prisilne poravnave priznana ali verjetno izkazana, ima pravico glasovati o prisilni poravnavi, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(3) Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede:
1. zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, in
2. prednostne terjatve.
201. člen
(izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)
(1) Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena tega zakona, pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi (v nadaljnjem besedilu: ponderiran znesek terjatve).
(2) Količnik za glasovanje o prisilni poravnavi je:
1. pri terjatvi, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona:
– če je predmet prenosa zavarovana terjatev: 3,
– če je predmet prenosa navadna terjatev: 2,
– če je predmet prenosa podrejena terjatev: 0,25,
2. pri drugi navadni terjatvi, razen terjatvi iz 1. točke tega odstavka: 1,
3. pri drugi podrejeni terjatvi, razen terjatvi iz 1. točke tega odstavka: 0,5.
(3) Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave je vsota ponderiranih zneskov vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave.
202. člen
(poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)
Poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, mora vsebovati:
1. poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave tako, da v enem mesecu po objavi poziva sodišču oddajo svoje glasovnice v dveh izvodih s podatki o naslovu sodišča, na katero je treba poslati glasovnice,
2. vsebino glasovnice s sestavinami, določenimi v 204. členu tega zakona,
3. rok za oddajo glasovnic o sprejetju prisilne poravnave,
4. opozorilo upnikom, da bo sodišče upoštevalo samo tiste glasovnice, ki jih bo prejelo v enem mesecu po objavi poziva.
203. člen
(objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)
Sodišče mora objaviti poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave:
1. če je v načrt finančnega prestrukturiranja vključena alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudba iz drugega odstavka 144. člena tega zakona: hkrati z objavo poziva za vpis in vplačilo novih delnic po 194. členu tega zakona,
2. v drugih primerih: hkrati z objavo sklepa o preizkusu terjatev po 2. točki četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
204. člen
(glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)
Glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o upniku,
2. sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero sodišče vodi postopek prisilne poravnave,
3. identifikacijske podatke o dolžniku,
4. upnikovo izjavo, ali glasuje za sprejetje prisilne poravnave ali proti njemu.
205. člen
(večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)
Prisilna poravnava je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona.
206. člen
(poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)
(1) Pri presoji izida glasovanja o sprejetju prisilne poravnave se upoštevajo glasovnice, ki jih je sodišče prejelo do poteka enega meseca od objave poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave.
(2) Če upnik do poteka roka iz prvega odstavka tega člena sodišču ne predloži svoje glasovnice, velja, da je glasoval proti sprejetju prisilne poravnave.
(3) Upravitelj mora v osmih dneh po poteku roka iz prvega odstavka tega člena sodišču predložiti poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave), če ni v 207. členu tega zakona drugače določeno.
(4) Poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave mora upravitelj pripraviti na podlagi podatkov o priznanih in verjetno izkazanih terjatvah, ki so vključeni v končni seznam preizkušenih terjatev.
(5) Poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave mora vsebovati:
1. za vsako priznano ali verjetno izkazano terjatev:
– podatke iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena,
– količnik za glasovanje o prisilni poravnavi iz drugega odstavka 201. člena tega zakona,
– ponderirani znesek terjatve in
– podatek, ali je upnik glasoval za sprejetje prisilne poravnave ali proti njemu,
2. znesek osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona,
3. vsoto ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave, in njihov delež v znesku osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona.
207. člen
(posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je bila proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba, o kateri do poteka roka iz prvega odstavka 206. člena še ni odločeno.
(2) Če se s pritožbo iz prvega odstavka tega člena sklep o preizkusu terjatev izpodbija glede terjatve, katere upoštevanje ali neupoštevanje bi lahko vplivalo na izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave, sodišče upravitelju naloži, da odloži izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave do odločitve o pritožbi.
(3) Sodišče mora upravitelja obvestiti o odločbi, s katero je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi iz prvega odstavka tega člena, naslednji delovni dan po njenem prejemu.
(4) Če sodišče druge stopnje zavrže ali zavrne pritožbo iz prvega odstavka tega člena, mora upravitelj pripraviti poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Če sodišče druge stopnje spremeni sklep o preizkusu terjatev, mora upravitelj v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz tretjega odstavka tega člena:
1. popraviti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča druge stopnje in
2. na podlagi popravljenega seznama iz 1. točke tega odstavka pripraviti poročilo o izidu glasovanja.
(6) Če sodišče druge stopnje razveljavi sklep o preizkusu terjatev, mora sodišče z istim sklepom odločiti o preizkusu terjatev v delu, v katerem je bil prejšnji sklep o preizkusu terjatev razveljavljen, in o izidu glasovanja o prisilni poravnavi po 208. ali 209. členu tega zakona.
(7) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu sklepa sodišča druge stopnje iz šestega odstavka tega člena ponovno sprejeti sklep o preizkusu terjatev v delu, v katerem je bil prejšnji sklep o preizkusu terjatev razveljavljen, in o tem obvestiti upravitelja.
(8) Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz sedmega odstavka tega člena:
1. popraviti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča in
2. na podlagi popravljenega seznama iz 1. točke tega odstavka pripraviti poročilo o izidu glasovanja.
208. člen
(odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)
(1) Če večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, ni dosežena, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
(2) Sodišče mora sklep iz prvega odstavka tega člena izdati in objaviti naslednji delovni dan po prejemu poročila upravitelja o izidu prisilne poravnave.
209. člen
(sklep o potrditvi prisilne poravnave)
(1) Sodišče izda sklep, s katerim potrdi prisilno poravnavo (v nadaljnjem besedilu: sklep o potrditvi prisilne poravnave):
1. če je dosežena večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave,
2. če ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave ni bil vložen ali je bil zavržen ali zavrnjen, in
3. če je predmet prisilne poravnave alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali iz drugega odstavka 144. člena tega zakona, če je bil postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen.
(2) Sodišče mora sklep o potrditvi prisilne poravnave izdati in objaviti v treh delovnih dneh po prejemu poročila upravitelja o izidu prisilne poravnave, če ni v tretjem do šestem odstavku tega člena drugače določeno.
(3) Če je proti sklepu, s katerim je sodišče zavrglo ali zavrnilo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, vložena pritožba, o kateri do poteka roka iz drugega odstavka tega člena še ni odločeno, sodišče odloži izdajo sklepa o potrditvi prisilne poravnave do odločitve o tej pritožbi.
(4) Če sodišče druge stopnje zavrže ali zavrne pritožbo iz tretjega odstavka tega člena, mora sodišče izdati in objaviti sklep o potrditvi prisilne poravnave naslednji delovni dan po prejemu sklepa sodišča druge stopnje.
(5) Če sodišče druge stopnje spremeni sklep iz tretjega odstavka tega člena tako, da odloči po prvem ali tretjem odstavku 179. člena tega zakona, sodišče ne odloči o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.
(6) Če je bil vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, o katerem do poteka roka iz drugega odstavka tega člena sodišče še ni odločilo, glede na vsebino svoje odločitve o ugovoru:
1. če ugovor zavrže ali zavrne: z istim sklepom odloči o potrditvi prisilne poravnave,
2. če o ugovoru odloči po prvem ali tretjem odstavku 179. člena tega zakona: ne odloči o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.
210. člen
(vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)
(1) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave:
1. odloči, da se potrdi prisilna poravnava,
2. ugotovi vsebino potrjene poravnave tako, da navede:
– delež plačila terjatev upnikov,
– roke za njihovo plačilo in
– obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo,
3. odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave, in
4. naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
(2) Če je v postopku prisilne poravnave druga oseba kot porok prevzela obveznost plačila dolžnikovih obveznosti v skladu s prisilno poravnavo, mora izrek sklepa o potrditvi prisilne poravnave vsebovati tudi:
1. identifikacijske podatke o poroku in
2. ugotovitev, da je porok solidarno z dolžnikom odgovoren za izpolnitev obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave.
(3) V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave sodišče svoje odločitve iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, iz drugega odstavka 211. člena tega zakona, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
211. člen
(terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)
(1) Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če:
1. ima značilnosti navadne terjatve,
2. je priznana v tem postopku in
3. je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona.
(2) Če je dosežena večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, mora upravitelj pripraviti seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in ga predložiti sodišču hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.
(3) Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, mora upravitelj pripraviti na podlagi:
1. končnega seznama preizkušenih terjatev in
2. če je predmet prisilne poravnave alternativna ponudba iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudba iz drugega odstavka 144. člena tega zakona: tudi svojega poročila o vpisu in vplačilu novih delnic.
(4) Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, mora za vsako terjatev iz prvega odstavka tega člena vsebovati:
1. podatke iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona z vsebino iz končnega seznama preizkušenih terjatev in
2. zmanjšani znesek te terjatve, ki se izračuna tako, da se znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona pomnoži z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi.
Oddelek 4.5: Pravni učinki potrjene prisilne poravnave
212. člen
(terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)
(1) Potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena ali v 213. členu tega zakona drugače določeno.
(2) Pravila, določena v oddelku 4.5 tega zakona, se ne uporabljajo za terjatev, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona.
(3) V postopku prisilne poravnave nad podjetnikom se pravila, določena v oddelku 4.5 tega zakona, uporabljajo samo za terjatve upnikov do podjetnika, ki so nastale v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
(4) Terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, vključuje:
1. glavnico te terjatve po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave,
2. obresti, ki so se natekle do začetka postopka prisilne poravnave, in
3. če je bilo o terjatvi odločeno s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega pristojnega državnega organa, tudi stroške postopka, v katerem je bila izdana ta odločba, in morebitne stroške postopka prisilne izvršitve te odločbe.
(5) Pravila, določena v oddelku 4.5 tega zakona o terjatvi, o kateri je bilo odločeno z odločbo drugega pristojnega državnega organa, se smiselno uporabljajo tudi za davčno terjatev, ki jo je dolžnik kot zavezanec za davek izračunal sam v obračunu davka.
213. člen
(terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)
(1) Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za:
1. zavarovane terjatve, razen če je bila ločitvena pravica v zavarovanje te terjatve pridobljena v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave,
2. prednostne terjatve in
3. izločitvene pravice.
(2) Potrjena prisilna poravnava tudi ne učinkuje za terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev.
(3) Če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena tega zakona.
214. člen
(učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)
(1) S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ:
1. zneska navadne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona:
– v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, in
– pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi, ter
2. obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi.
(2) S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha pravica upnika uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, celotnega zneska podrejene terjatve iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona.
(3) Če dolžnik prostovoljno plača terjatev v višjem znesku od zneska iz prvega ali drugega odstavka tega člena, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
(4) Tretji odstavek tega člena ne izključuje pravice izpodbijati dolžnikova pravna dejanja v stečajnem postopku.
215. člen
(učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)
(1) Sodna odločba ali odločba drugega državnega organa, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
(2) Na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka tega člena izvršilno sodišče dovoli in opravi izvršbo za prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
(3) Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona.
216. člen
(nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)
Izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in:
1. če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in je bila v tem postopku ločitvena pravica pridobljena v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi,
2. v drugih primerih opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.
217. člen
(odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)
Če sodišče ali drug pristojni državni organ po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku ali porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo:
1. ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in
2. insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
218. člen
(učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je bil po potrditvi prisilne poravnave nad insolventnim dolžnikom začet stečajni postopek.
(2) Če terjatve vseh upnikov niso bile v celoti plačane v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, upniki, ki so prejeli plačilo svojih terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, niso dolžni vrniti prejetih zneskov plačil in teh plačil tudi ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
(3) Če je bila terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, plačana v celotnem deležu in z obrestmi v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, upnik te terjatve ne more uveljavljati v stečajnem postopku.
(4) Če terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno izpolnjena, lahko upnik v stečajnem postopku uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, če prisilna poravnava ne bi bila potrjena.
(5) Če je bila terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, delno izpolnjena na podlagi potrjene prisilne poravnave, lahko upnik v stečajnem postopku uveljavlja znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, če prisilna poravnava ne bi bila potrjena, v deležu, ki je enak deležu, v katerem terjatev ni bila plačana v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.
(6) Tretji do peti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi v ponovnem postopku prisilne poravnave.
Oddelek 4.6: Razveljavitev potrjene prisilne poravnave
219. člen
(izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)
(1) Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje potrjena prisilna poravnava, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, če lahko insolventni dolžnik plača terjatve upnikov, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, v celotnem znesku navadnih terjatev iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona.
(2) Tožbo za uveljavitev izpodbojnega zahtevka iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v šestih mesecih po poteku roka za plačilo terjatev, določenem v potrjeni prisilni poravnavi.
(3) Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje potrjena prisilna poravnava, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, če je bila sprejeta na goljufiv način.
(4) Tožbo za uveljavitev izpodbojnega zahtevka iz tretjega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
220. člen
(odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)
(1) O tožbi iz 219. člena tega zakona je pristojno odločati sodišče, ki je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave.
(2) S sklepom, s katerim sodišče razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, naloži dolžniku, da mora v roku, ki ga določi in ne sme biti daljši od enega leta od pravnomočnosti sklepa, plačati neplačani del terjatev, za katere je učinkovala potrjena prisilna poravnava.
(3) S pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka tega člena:
1. prenehajo pravni učinki potrjene prisilne poravnave iz prvega in drugega odstavka 214. člena, prvega in drugega odstavka 215. člena ter 1. točke 216. člena tega zakona,
2. sklep o potrditvi prisilne poravnave pridobi moč izvršilnega naslova za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v celotnem znesku iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona proti insolventnemu dolžniku.
(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena ne učinkuje za obveznosti poroka iz drugega odstavka 210. člena tega zakona.
221. člen
(delno izpobijanje potrjene prisilne poravnave)
Če lahko insolventni dolžnik plača terjatve upnikov, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, v večjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 219. člena in 220. člen tega zakona.
5. poglavje: STEČAJNI POSTOPKI
Oddelek 5.1: Temeljna pravila o stečajnih postopkih
222. člen
(uporaba 5. poglavja)
(1) Oddelki 5.1 do 5.10 tega zakona se uporabljajo za stečajni postopek nad pravno osebo.
(2) Oddelek 5.11 tega zakona se uporablja za postopek osebnega stečaja.
(3) Oddelek 5.12 tega zakona se uporablja za postopek stečaja zapuščine.
223. člen
(stečajni dolžnik)
(1) Stečajni dolžnik je insolventni dolžnik, nad katerim se vodi stečajni postopek.
(2) Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno.
(3) Nad invalidskim podjetjem je stečajni postopek dovoljeno začeti samo, če da Vlada Republike Slovenije predhodno soglasje.
224. člen
(stečajna masa)
(1) Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.
(2) V stečajno maso spadajo:
1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka,
2. vse premoženje, doseženo z:
– unovčenjem stečajne mase,
– upravljanjem stečajne mase in
– izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter
3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka.
225. člen
(splošna in posebna stečajna masa)
(1) V splošno stečajno masa spada vse premoženje stečajnega dolžnika razen premoženja, ki spada v posebne stečajne mase.
(2) Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja.
(3) V zvezi z vsakim posameznim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, je treba oblikovati posebno stečajno maso, ter to premoženje voditi in upravljati ločeno od:
1. premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in
2. premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase.
226. člen
(razdelitvena masa)
(1) Razdelitvena masa je unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov.
(2) Splošna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem splošne stečajne mase, zmanjšano za stroške stečajnega postopka, razen stroškov iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem.
(4) Stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase so:
1. stroški ocene vrednosti premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški izvedbe njegove prodaje,
2. davek na promet nepremičnin ali drug davek ali obvezna dajatev, ki jo je treba plačati pri prodaji,
3. sorazmerni del nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve posebne stečajne mase,
4. če je predmet posebne stečajne mase onesnažena premičnina ali nepremičnina: stroški predpisanega ravnanja z odpadki, ki bremenijo stečajnega dolžnika po predpisih o varstvu okolja,
5. sorazmerni del:
– nadomestila upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila,
– drugih stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov iz 291. člena tega zakona in
– če je splošna stečajna neznatne vrednosti: tudi stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
(5) Sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena je enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas.
227. člen
(načelo koncentracije)
(1) Upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno.
(2) Upnik, ki zamudi rok za izvedbo dejanj, ki jih mora v skladu s tem zakonom opraviti v zvezi z uveljavitvijo svojega zahtevka iz prvega odstavka tega člena, izgubi pravico od stečajnega dolžnika zahtevati izpolnitev te obveznosti in pravico do plačila iz razdelitvene mase.
228. člen
(načelo omejevanja tveganj)
Pri upravljanju stečajne mase in opravljanju drugih poslov, ki jih sme po tem zakonu opravljati stečajni dolžnik, ni dovoljeno prevzemati vseh poslovnih tveganj, značilnih za poslovanje delujočega podjema, temveč samo tista, ki so nujna za uresničitev interesa upnikov za plačilo terjatev, ki jih uveljavljajo v stečajnem postopku.
229. člen
(vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)
(1) V register se vpišeta:
1. začetek stečajnega postopka,
2. sklep o njegovem končanju.
(2) Hkrati z vpisom začetka stečajnega postopka se v register:
1. pri firmi dolžnika vpiše dodatek »v stečaju«,
2. pri osebah, pooblaščenih za zastopanje, vpišejo:
– prenehanje pooblastil za zastopanje dolžnikovih zastopnikov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona in
– identifikacijski podatki o upravitelju iz tretjega odstavka 110. člena tega zakona kot novem zastopniku, in sicer če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja kot svoj poklic v pravnoorganizacijski obliki odvetnika ali podjetnika, podatki iz 5. točke tretjega odstavka 110. člena tega zakona, v drugih primerih pa podatki iz 1., 2. in 4. točke tretjega odstavka 110. člena tega zakona.
Oddelek 5.2: Odločanje o začetku stečajnega postopka
230. člen
(splošno pravilo)
(1) O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka.
(2) Po uradni dolžnosti odloči sodišče o začetku stečajnega postopka samo, če za posamezen primer tako določa zakon.
231. člen
(upravičeni predlagatelj)
Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti:
1. dolžnik,
2. osebno odgovorni družbenik dolžnika,
3. upnik, ki verjetno izkaže:
– svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
– okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca,
4. Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže:
– terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
– okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca.
232. člen
(predlog za začetek stečajnega postopka)
(1) Predlog za začetek stečajnega postopka mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih,
3. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek.
(2) Predlogu za začetek stečajnega postopka je treba priložiti:
1. morebitne listinske dokaze o tem, da je dolžnik postal insolventen, in
2. dokaz o plačilu takse za sklep o začetku stečajnega postopka in predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
(3) Za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži dolžnik (v nadaljnjem besedilu: dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka), se ne uporabljata 2. točka prvega odstavka in 1. točka drugega odstavka tega člena.
(4) Predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upnik (v nadaljnjem besedilu: upnikov predlog za začetek stečajnega postopka), mora vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
(5) Upnik mora predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti morebitne listinske dokaze o svoji terjatvi in zamudi z njenim plačilom.
(6) Predlog za začetek stečajnega postopka se lahko umakne do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
233. člen
(predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)
(1) Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v znesku, ki je enak:
1. znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona,
2. znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in
3. pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, določenem s predpisom iz 3. točke 114. člena tega zakona.
(2) Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik in vrednost unovčene stečajne mase presega znesek stroškov iz prvega odstavka tega člena, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka.
234. člen
(postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)
(1) Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika.
(3) Domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena lahko izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.
(4) Družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik, lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
235. člen
(postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)
(1) Sodišče mora dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.
(3) Če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.
(4) Za izpodbijanje domneve o insolventnosti iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 234. člena tega zakona.
236. člen
(zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
(1) Dolžnik lahko v roku iz drugega odstavka 235. člena tega zakona zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost (v nadaljnjem besedilu: zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka).
(2) Dolžnik mora zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti:
1. poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona, in
2. v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.
(3) Če zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka niso priložene listine iz drugega odstavka tega člena, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžniku s sklepom naložiti, da v treh delovnih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi zahteve predloži te listine.
(4) Roka iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
(5) Če dolžnik v roku iz tretjega odstavka tega člena ne ravna po sklepu o dopolnitvi zahteve, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
237. člen
(odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
(1) Sodišče s sklepom odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka) za dva meseca, če:
1. je bila zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložena v roku iz prvega odstavka 236. člena tega zakona in
2. so ji priložene listine iz drugega odstavka tega člena, iz katerih izhaja, da je poslovodstvo dolžnika:
– sprejelo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka in 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona, in
– v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona: objavilo sklic skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.
(2) Dvomesečno obdobje odložitve iz prvega odstavka tega člena začne teči naslednji dan po poteku roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz prvega odstavka 236. člena tega zakona.
(3) V izreku sklepa o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora biti naveden zadnji dan dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka tega člena.
(4) Sodišče mora sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka izdati v treh delovnih dneh.
(5) Rok iz četrtega odstavka tega člena teče:
1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi zahteve iz tretjega odstavka 236. člena tega zakona: od prejema dopolnitve zahteve,
2. v drugih primerih: od prejema zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
(6) Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni ovira za izdajo začasne odredbe po 240. členu tega zakona.
238. člen
(opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
(1) Dolžnik mora do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka 237. člena tega zakona opravičiti odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da:
1. bodisi vloži predlog za prisilno poravnavo
2. bodisi predloži dokaze, da je:
– uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in
– ni več insolventen.
(2) Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka 237. člena tega zakona ne ravna po prvem odstavku tega člena, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
(3) Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka 237. člena tega zakona vloži predlog za prisilno poravnavo, sodišče ravna po 152. členu tega zakona.
(4) Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka 237. člena tega zakona predloži dokaze iz 2. točke prvega odstavka tega člena, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu teh dokazov razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od 15 dni po prejemu teh dokazov.
239. člen
(odločanje o začetku stečajnega postopka)
(1) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog:
1. če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik in
2. v primeru iz enajstega odstavka 40. člena, petega odstavka 152. člena, tretjega odstavka 235. člena, petega odstavka 236. člena ali drugega odstavka 238. člena tega zakona.
(2) Če dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka vloži ugovor iz drugega odstavka 235. člena tega zakona, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu ugovora razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu ugovora.
(3) Na naroku za začetek stečajnega postopka sodišče izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.
(4) Dolžnik, člani njegovih organov vodenja in nadzora, njegovi družbeniki in osebe, ki so zaposlene pri dolžniku, morajo sodišču dati vse podatke in pojasnila ter mu izročiti listine, ki se nanašajo na dolžnika in so pomembne za presojo okoliščin iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Za dolžnost iz četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.
240. člen
(začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)
(1) Sodišče, ki vodi predhodni stečajni postopek, lahko po uvedbi stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika.
(2) Za začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena se uporabljata 270. in 271. člen ZIZ, če ni v tem členu drugače določeno.
(3) Sodišče sme za zavarovanje denarnih terjatev iz prvega odstavka tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:
1. omejiti upravičenja dolžnika ali njegovega poslovodstva ali prokuristov za sklepanje pogodb ali opravljanje drugih pravnih poslov,
2. odrediti izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi dolžnikov denarni račun, da sme dolžnikove naloge za plačilo v breme tega računa izvršiti samo na podlagi soglasja sodišča,
3. prepovedati dolžniku, da odtuji ali obremeni svoje nepremičnine ali stvarne pravice, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, in odrediti zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi,
4. določiti, da je soglasje sodišča predpostavka za veljavnost pravnih poslov dolžnika, ki so pravni temelj za razpolaganje s premoženjem dolžnika.
(4) Začasna odredba iz 1. in 4. točke tretjega odstavka tega člena se vpiše v register.
241. člen
(rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)
(1) Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o začetku stečajnega postopka, v treh delovnih dneh.
(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
1. če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik ali osebno odgovorni družbenik: od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka,
2. v primeru iz tretjega odstavka 235. člena tega zakona: od poteka roka za ugovor iz drugega odstavka 235. člena tega zakona,
3. v primeru iz petega odstavka 236. člena tega zakona: od poteka roka za dopolnitev zahteve iz tretjega odstavka 236. člena tega zakona,
4. v primeru iz drugega odstavka 238. člena tega zakona: od poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka 237. člena tega zakona,
5. v primeru iz četrtega odstavka 238. člena ali drugega odstavka 239. člena tega zakona: od konca naroka.
242. člen
(sklep o začetku stečajnega postopka)
(1) Izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku stečajnega postopka), mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku in
2. odločitev sodišča o začetku postopka.
(2) Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika.
(3) Sodišče mora sklep o začetku stečajnega postopka objaviti v istem dnevu, v katerem ga je izdalo.
243. člen
(oklic o začetku stečajnega postopka)
(1) Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem (v nadaljnjem besedilu: oklic o začetku stečajnega postopka).
(2) Oklic o začetku stečajnega postopka mora vsebovati:
1. podatke o sodišču, ki vodi postopek, in opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi,
2. podatke iz prvega odstavka 242. člena tega zakona,
3. identifikacijske podatke o upravitelju,
4. poziv upnikom, naj v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku z vlogo v dveh izvodih, in pouk o pravnih posledicah zamude roka za prijavo,
5. dan objave oklica.
(3) Sodišče mora oklic o začetku stečajnega postopka objaviti hkrati z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka.
Oddelek 5.3: Pravne posledice začetka stečajnega postopka
Pododdelek 5.3.1: Splošna pravila o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka
244. člen
(nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)
(1) Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
(2) Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
245. člen
(prenos pooblastil na upravitelja)
(1) Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov.
(2) Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena tega zakona.
(3) Upravitelj mora najpozneje naslednji delovni dan po začetku stečajnega postopka izvajalce plačilnega prometa, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvestiti o začetku stečajnega postopka.
246. člen
(prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)
(1) Z začetkom stečajnega postopka nehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla ali drugega pravnega dejanja za račun dolžnika, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postopka, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena ali drugem zakonu za posamezno vrsto naloga drugače določeno.
(2) Začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost dolžnikovega naloga, ki ga je prejemnik naloga izvršil v osmih dneh po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, če ob izvršitvi naloga ni vedel za začetek stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezno vrsto naloga drugače določeno.
(3) Začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost dolžnikovega naloga za plačilo v breme njegovega transakcijskega računa, če je izvajalec plačilnega prometa, ki vodi ta transakcijski račun, obvestilo upravitelja o začetku stečajnega postopka prejel, ko naloga po 64. ali 65. členu ZPlaP ni več mogoče preklicati.
(4) Po začetku stečajnega postopka izvajalec plačilnega prometa ne sme izvršiti nobenega plačila v breme transakcijskega računa insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi, tudi če do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev tega plačila, določeni v ZIZ ali zakonu, ki ureja davčni postopek, še ni prejel sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o prekinitvi postopka izvršbe po prvem odstavku 132. člena tega zakona.
(5) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena ne velja za plačila, katerih izvršitve takrat, ko je izvajalec plačilnega prometa prejel obvestilo upravitelja o začetku stečajnega postopka, po 64. ali 65. členu ZPlaP ni več mogoče preklicati.
(6) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena velja, dokler izvajalec plačilnega prometa ne prejme sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o nadaljevanju postopka izvršbe iz drugega odstavka 281. člena tega zakona.
247. člen
(prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)
Z začetkom stečajnega postopka nehajo veljati ponudbe, ki jih je dal stečajni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka, razen če je naslovnik sprejel ponudbo do začetka stečajnega postopka.
248. člen
(odpoved najemnih in zakupnih pogodb)
(1) Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: odpovedna pravica), ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek.
(2) Če stečajni dolžnik uresniči odpovedno pravico, začne odpovedni rok teči zadnji dan meseca, v katerem je druga pogodbena stranka prejela izjavo stečajnega dolžnika o odpovedi, in poteče zadnji dan naslednjega meseca.
(3) Uresničitev odpovedne pravice po prvem in drugem odstavku tega člena ne posega v pravico druge pogodbene stranke od stečajnega dolžnika zahtevati povrnitev škode, ki jo je imela zato, ker je bila odpovedna pravica uresničena v nasprotju s splošnimi pravili iz prvega odstavka tega člena.
(4) Druga pogodbena stranka mora svojo terjatev za povrnitev škode iz tretjega odstavka tega člena prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov.
249. člen
(zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)
Zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka.
250. člen
(zasledovalna pravica)
(1) Prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti plačana, ima pravico zahtevati, da se mu vrne blago, ki je bilo poslano stečajnemu dolžniku iz drugega kraja in do začetka stečajnega postopka še ni prispelo v namembni kraj ali ga do začetka stečajnega postopka stečajni dolžnik še ni prevzel (v nadaljnjem besedilu: zasledovalna pravica).
(2) Zasledovalno pravico ima tudi komisionar pri nakupni komisiji.
(3) Če je stečajni dolžnik blago, ki je prispelo v namembni kraj pred začetkom stečajnega postopka, prevzel samo v hrambo, prodajalec nima zasledovalne pravice, temveč lahko v stečajnem postopku uveljavlja izločitveno pravico.
251. člen
(vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)
Po začetku stečajnega postopka je treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkov, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju na njegov naslov, vpisan po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena tega zakona.
Pododdelek 5.3.2: Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov
252. člen
(terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)
Pravne posledice začetka stečajnega postopka, določene v pododdelku 5.3.2 tega zakona, nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
253. člen
(pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)
(1) Nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.
(2) Tržna vrednost terjatve, pretvorjene po prvem odstavku tega člena, se določi po cenah na trgu za premoženje, ki je predmet nedenarne dajatve, ali za storitve.
254. člen
(pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)
Denarne in nedenarne terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, katerih predmet so občasne dajatve, se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v enkratne denarne terjatve.
255. člen
(pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)
Denarne terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so izražene v tuji valuti, se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v terjatve, izražene v eurih, po tečaju, ki ga objavlja ali določa in objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka stečajnega postopka.
256. člen
(obrestovanje terjatev)
(1) Obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti, po kateri so se obrestovale terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, se z začetkom stečajnega postopka spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
(2) Če se terjatev upnika do stečajnega dolžnika pred njeno zapadlostjo ne obrestuje in terjatev ob začetku stečajnega postopka še ni zapadla, začnejo obresti po predpisani obrestni meri od te terjatve teči od njene zapadlosti.
257. člen
(pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)
(1) Če se v skladu s pravili tega zakona o plačilu upnikov iz splošne ali posebne razdelitvene mase pogoji za plačilo terjatve posameznega upnika izpolnijo pred zapadlostjo te terjatve, ima stečajni dolžnik ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici predčasnega plačila, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom ne bi bil začet stečajni postopek, pravico predčasno plačati to terjatev in pri tej izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti.
(2) Če od terjatve iz prvega odstavka tega člena do njene zapadlosti ne tečejo obresti, se glavnica terjatve zmanjša za obresti po vodilni obresti meri za obdobje od plačila do zapadlosti.
258. člen
(pretrganje zastaranja terjatev)
Zastaranje upnikove terjatve do stečajnega dolžnika se pretrga s prijavo te terjatve v stečajnem postopku.
259. člen
(terjatve, povezane z odložnim pogojem)
Če je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, terjatev preneha.
260. člen
(terjatve, povezane z razveznim pogojem)
Če je upnikova terjatev povezana z razveznim pogojem in se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, velja, da pogoj ne obstaja in da je terjatev postala nepogojna.
261. člen
(pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)
(1) Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno.
(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za nedenarne terjatve in terjatve, ki ob začetku stečajnega postopka še niso zapadle.
(3) Za terjatve upnikov in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika, ki so predmet pobota po drugem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo 253. do 255. člen tega zakona.
(4) Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku tega člena, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja.
(5) Če upnik upravitelja o pobotu ne obvesti v skladu s četrtim odstavkom tega člena, je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
262. člen
(pobot pogojnih terjatev)
(1) Če je terjatev upnika do stečajnega dolžnika povezana s pogojem, se pobot iz prvega odstavka 261. člena tega zakona izvede:
1. če upnik zahteva, da se izvede pobot, in
2. če da sodišče soglasje k izvedbi pobota.
(2) Sodišče lahko svoje soglasje iz 2. točke prvega odstavka tega člena veže na pogoj, da upnik zagotovi ustrezno zavarovanje za izpolnitev svoje obveznosti do stečajnega dolžnika, ki zaradi pobota preneha, če se do končne razdelitve ne uresniči odložni pogoj ali se uresniči razvezni pogoj, s katerim je povezana njegova terjatev do stečajnega dolžnika, ki je predmet pobota.
263. člen
(nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)
Pobot medsebojnih terjatev iz prvega odstavka 261. člena tega zakona ni dovoljen:
1. če je upnik terjatev do stečajnega dolžnika pridobil s cesijo v obdobju od začetka zadnjih šestih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka in
2. če je ob pridobitvi te terjatve vedel ali bi moral vedeti, da je dolžnik insolventen.
264. člen
(prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)
Terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
Pododdelek 5.3.3: Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
265. člen
(izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1) Za medsebojne terjatve upnikov in stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 5.3.2 tega zakona.
(2) Stečajni dolžnik mora svojo obveznost do upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe izpolniti v skladu s to pogodbo in po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka, razen če uresniči odstopno pravico v skladu z 267. členom tega zakona.
(3) Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ne prijavi v stečajnem postopku in ima pravico do plačila te terjatve po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka.
266. člen
(posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1) Če mora druga pogodbena stranka prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja.
(2) Če rok za izpolnitev obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki je določen kot bistvena sestavina te pogodbe, poteče po začetku stečajnega postopka in stečajni dolžnik v tem roku svoje obveznosti ne izpolni, je pogodba razvezana in druga pogodbena stranka nima pravice vztrajati pri izpolnitvi obveznosti.
(3) Za pravne posledice vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki je razvezana zaradi neizpolnitve po drugem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo drugi do šesti odstavek 268. člena tega zakona.
267. člen
(pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1) Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
(2) Stečajni dolžnik lahko odstopno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči v treh mesecih od začetka stečajnega postopka, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča.
(3) Izjava o uresničitvi odstopne pravice, dana po poteku obdobja iz drugega odstavka tega člena, nima pravnega učinka.
(4) Sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
(5) Izjava o uresničitvi odstopne pravice začne učinkovati, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.
(6) Če sodišče zavrne zahtevo upravitelja za soglasje k uresničitvi odstopne pravice ali če do poteka obdobja iz drugega odstavka tega člena ne odloči o soglasju, izjava o uresničitvi odstopne pravice nima pravnega učinka.
268. člen
(pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1) Če stečajni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu z 267. členom tega zakona, se pogodba razveže z dnem, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.
(2) Če sta stečajni dolžnik in druga pogodbena stranka svoje obveznosti na podlagi razvezane pogodbe že delno izpolnili, se njuna medsebojna zahtevka za vračilo delne izpolnitve pobotata.
(3) Za pobot iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi do tretji odstavek 261. člena tega zakona.
(4) Če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku tega člena ne preneha v celoti, druga pogodbena stranka terjatve za plačilo razlike ne prijavi v stečajnem postopku in ima pravico do plačila te razlike po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka.
(5) Uresničitev odstopne pravice v skladu z 267. členom tega zakona ne posega v pravico druge pogodbene stranke od stečajnega dolžnika zahtevati povrnitev škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice.
(6) Druga pogodbena stranka mora svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka tega člena prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov.
Pododdelek 5.3.4: Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
269. člen
(obdobje izpodbojnosti)
Pododdelek 5.3.4 tega zakona se uporablja za vse pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih dvanajst mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: obdobje izpodbojnosti).
270. člen
(prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)
(1) Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po splošnih pravilih obligacijskega prava o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj in lahko ta pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 5.3.4 tega zakona.
(2) Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno.
(3) Za postopek, ki teče na podlagi tožbe iz drugega odstavka tega člena, se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 350. člena tega zakona.
(4) Za postopek izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev zahtevkov iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi do četrti odstavek 351. člena tega zakona.
271. člen
(izpodbojna pravna dejanja)
(1) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno:
1. če je bila posledica tega dejanja:
– bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno,
– bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
(2) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, je izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Za pravno dejanje, ki je izpodbojno po prvem ali drugem odstavku tega člena, velja tudi opustitev pravnega dejanja, zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico ali je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost.
272. člen
(domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)
(1) Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, velja, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona izpolnjen:
1. če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika,
2. če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje, ali
3. če je bilo dejanje opravljeno med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s 151. členom tega zakona.
(2) Upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbije domnevo iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika.
(3) Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, velja, da je pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona izpolnjen:
1. če je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve pred njeno zapadlostjo ali prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika, ali
2. če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka.
273. člen
(pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)
Ne glede na 271. člen tega zakona ni mogoče izpodbijati:
1. pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom prisilne poravnave v skladu s 151. členom tega zakona,
2. pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi,
3. plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim zavezancem.
274. člen
(izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)
(1) Pravno dejanje iz 271. člena tega zakona je mogoče izpodbijati tudi, če je o pravici osebe, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, že odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je ali lahko postane izvršilni naslov.
(2) Če je zahtevku za izpodbijanje pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena pravnomočno ugodeno, preneha pravni učinek izvršilnega naslova proti stečajnemu dolžniku.
275. člen
(vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)
(1) Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj (v nadaljnjem besedilu: izpodbojni zahtevek) vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja iz 271. člena tega zakona v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje.
(2) Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izpodbojna tožba).
(3) Izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, je treba uveljavljati z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen po tretjem odstavku 244. člena ZZK-1.
(4) Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona, s tožbo ali drugo procesno vlogo v postopku pred pristojnim sodiščem ali drugim državnim organom proti stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek mogoče uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki teče na podlagi take tožbe ali druge procesne vloge (v nadaljnjem besedilu: ugovor izpodbojnosti).
(5) Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona, s prijavo v stečajnem postopku uveljavlja svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno uveljaviti samo, če je ta terjatev ali ločitvena ali izločitvena pravica prerekana v skladu s pravili tega zakona o preizkusu terjatev ali ločitvenih in izločitvenih pravic.
(6) Če je bil v primeru iz petega odstavka tega člena tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, napoten, da v pravdnem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja te terjatve ali ločitvene ali izločitvene pravice, mora hkrati s tem zahtevkom v istem postopku uveljavljati tudi izpodbojni zahtevek v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
276. člen
(legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)
(1) Izpodbojni zahtevek lahko v imenu stečajnega dolžnika uveljavlja stečajni upravitelj.
(2) Izpodbojni zahtevek lahko v svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika uveljavlja tudi vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko izpodbojni zahtevek glede dejanja iz petega odstavka 275. člena tega zakona uveljavlja samo tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico.
277. člen
(rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)
(1) Izpodbojno tožbo je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je treba izpodbojno tožbo glede dejanja iz petega odstavka 275. člena tega zakona vložiti v roku za vložitev tožbe za ugotovitev neobstoja te terjatve ali ločitvene ali izločitvene pravice.
(3) Če zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek iz drugega odstavka 278. člena tega zakona, je treba tudi ta zahtevek uveljavljati z izpodbojno tožbo v roku iz prvega odstavka tega člena.
(4) Sodišče zavrže izpodbojno tožbo:
1. če je vložena po poteku roka iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali
2. če v primeru iz tretjega odstavka tega člena z izpodbojno tožbo ni uveljavljen tudi povračilni zahtevek.
(5) Uveljavljanje ugovora izpodbojnosti ni vezano na rok.
278. člen
(pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)
(1) Pravne posledice po drugem ali tretjem odstavku tega člena nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja po prvem odstavku 275. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izpodbito pravno dejanje).
(2) Če je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve, mora stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, če pa to ni več mogoče, plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odločbe (v nadaljnjem besedilu: povračilni zahtevek).
(3) Če je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika, ta terjatev znova nastane in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je prijavljena v roku iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona.
Pododdelek 5.3.5: Pravne posledice začetka stečajnega postopka za ločitvene in izločitvene pravice
279. člen
(splošno pravilo)
(1) Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 280. člena tega zakona drugače določeno.
(2) Začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico.
280. člen
(ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)
(1) Z začetkom stečajnega postopka preneha ločitvena pravica, ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku, začetem na podlagi sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, v obdobju od zadnjih dveh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena izvršilno sodišče na podlagi ugovora, ki ga v imenu stečajnega dolžnika lahko vloži upravitelj tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izvršbo ustavi in razveljavi sklep o izvršbi ter druga dejanja, opravljena v postopku te izvršbe.
(3) Drugi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če v izvršilnem postopku do začetka stečajnega postopka še ni bila pridobljena ločitvena pravica.
281. člen
(ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je bila ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku in ni prenehala po prvem odstavku 280. člena tega zakona.
(2) Izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, in opravi izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa iz 1. točke prvega odstavka 304. člena.
(3) Izvršilno sodišče na podlagi ugovora, ki ga je dovoljeno vložiti tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi in druga dejanja:
1. če ločitvena pravica v stečajnem postopku ni bila pravočasno prijavljena ali
2. če je tisti, ki je prerekal terjatev, zavarovano z ločitveno pravico, pravočasno vložil tožbo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 307. člena tega zakona, in je njegovemu tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.
(4) Ugovor iz tretjega odstavka tega člena lahko v imenu stečajnega dolžnika vloži upravitelj, tudi če ni prerekal terjatve, ali upnik, katerega tožbenemu zahtevku je bilo pravnomočno ugodeno.
282. člen
(posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)
(1) Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, to pravico obdrži tudi po začetku stečajnega postopka.
(2) Ločitvenemu upniku ločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena in terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, ni treba prijaviti v stečajnem postopku, temveč jo lahko uveljavi zunajsodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico.
(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za nezavarovani del terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
Pododdelek 5.3.6: Pravne posledice začetka stečajnega postopka za vrednostne papirje, ki jih je izdal stečajni dolžnik
283. člen
(razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)
(1) Serijski vrednostni papirji, ki jih je izdal stečajni dolžnik, se razveljavijo z začetkom stečajnega postopka.
(2) Če so vrednostni papirji iz prvega odstavka tega člena izdani kot nematerializirani vrednostni papirji po ZNVP, jih klirinškodepotna družba izbriše iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi naloga za izbris, ki ga v imenu stečajnega dolžnika da stečajni upravitelj.
284. člen
(terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)
(1) Za terjatve, ki so bile ob začetku stečajnega postopka vsebovane v vrednostnih papirjih iz 283. člena tega zakona, se uporabljajo 253. do 264. člen tega zakona.
(2) Za imetnika terjatve, vsebovane v vrednostnem papirju iz drugega odstavka 283. člena tega zakona, velja oseba, v korist katere je bil vrednostni papir vpisan v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na presečni dan za izbris iz 70.a člena ZNVP, če dejanski imetnik ne dokaže drugače.
Pododdelek 5.3.7: Posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave
285. člen
(uporaba pododdelka 5.3.7)
Posebna pravila, določena v pododdelku 5.3.7 tega zakona, se uporabljajo, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka v postopku prisilne poravnave:
1. po četrtem odstavku 147. člena tega zakona,
2. po drugem odstavku 149. člena tega zakona,
3. na podlagi upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka iz prvega odstavka 152. člena tega zakona,
4. po 156. členu tega zakona,
5. po tretjem odstavku 179. člena tega zakona,
6. po četrtem odstavku 192. člena tega zakona,
7. po drugem odstavku 198. člena tega zakona ali
8. po prvem odstavku 208. člena tega zakona.
286. člen
(posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)
Obdobje iz 1. točke 263. člena tega zakona teče od začetka zadnjih šestih mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.
287. člen
(posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)
(1) Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona teče od začetka zadnjih dvanajst mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.
(2) Obdobje iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena tega zakona teče od začetka zadnjih treh mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.
288. člen
(posebno pravilo o prenehanju ločitvenih pravic)
Obdobje iz prvega odstavka 280. člena tega zakona teče od začetka zadnjih dveh mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.
289. člen
(posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)
(1) Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku.
(2) Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku in imajo pravico do njihovega plačila po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka.
Oddelek 5.4: Prevzem poslov, poslovne knjige in računovodski izkazi insolventnega dolžnika ter poročila upravitelja
290. člen
(uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)
(1) Za poslovne knjige in računovodske izkaze stečajnega dolžnika, ki je gospodarska družba, se uporabljajo 54. člen, prva in druga alineja drugega odstavka ali tretji odstavek 60. člena in 61. do 67. člen ZGD-1, če ni v oddelku 5.4 tega zakona drugače določeno.
(2) Določbe ZGD-1 iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za poslovne knjige in računovodske izkaze stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba in ni gospodarska družba, če v zakonu, ki ureja pravnoorganizacijsko obliko insolventnega dolžnika, ni drugače določeno.
(3) Upravitelj mora voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze stečajnega dolžnika v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih določajo slovenski računovodski standardi.
291. člen
(računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)
(1) Upravitelj mora sestaviti in predložiti davčnemu organu davčni obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka z vsebino in v rokih, določenih z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Upravitelj mora v štirih mesecih po začetku stečajnega postopka v skladu s pravili iz 290. člena tega zakona pripraviti tudi otvoritveno bilanco po stanju na dan začetka stečajnega postopka.
(3) Upravitelj ne odgovarja za nepravilnosti računovodskih izkazov iz prvega odstavka tega člena in na njihovi podlagi izdelanega zaključnega davčnega izkaza:
1. če so vzrok za te nepravilnosti:
– napačni ali pomanjkljivi podatki, ki so jih upravitelju dale osebe iz tretjega odstavka 292. člena tega zakona,
– napake ali pomanjkljivosti poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika do začetka stečajnega postopka ali
– druga ravnanja ali opustitve stečajnega dolžnika ali oseb iz tretjega odstavka 292. člena tega zakona, in
2. če nepravilnosti ni mogel ugotoviti ali odpraviti, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
292. člen
(predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)
(1) Osebe, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, morajo upravitelju takoj, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka:
1. omogočiti dostop do prostorov, v katerih stečajni dolžnik opravlja svoje posle ali hrani svoje stvari,
2. izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za dostop in varovanje teh prostorov, ter
3. izročiti drugo premoženje, ki ga imajo v posesti, ali opremo ali listine, potrebne za prevzem tega premoženja.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo upravitelju v treh delovnih dneh po začetku stečajnega postopka predati posle stečajnega dolžnika in mu izročiti vso poslovno in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stečajnega dolžnika.
(3) O predaji in prevzemu iz prvega in drugega odstavka tega člena upravitelj sestavi zapisnik, ki ga podpišejo osebe iz prvega odstavka tega člena in upravitelj.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena odkloni podpis zapisnika iz tretjega odstavka tega člena, upravitelj to navede v zapisniku.
(5) Stečajni dolžnik, člani njegovih organov vodenja in nadzora, njegovi družbeniki in osebe, ki so bile zaposlene pri stečajnem dolžniku, morajo upravitelju dati pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov iz prvega odstavka 291. člena tega zakona.
(6) Za dolžnost iz prvega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.
293. člen
(pomoč policije)
(1) Upravitelj lahko glede na okoliščine primera zaprosi za prisotnost in pomoč policije pri predaji in prevzemu prostorov, premoženja in dokumentacije stečajnega dolžnika iz prvega ali drugega odstavka 292. člena tega zakona, če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje.
(2) Stroški policije so stroški stečajnega postopka.
294. člen
(otvoritveno poročilo upravitelja)
(1) Upravitelj mora v roku za pripravo otvoritvene bilance iz drugega odstavka 291. člena tega zakona pripraviti otvoritveno poročilo in ga predložiti sodišču.
(2) Otvoritveno poročilo sestavljajo:
1. opis stečajne mase, ki mora vključevati podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja,
2. predlog načrta poteka stečajnega postopka iz 321. člena tega zakona in
3. predlog predračuna stroškov stečajnega postopka iz 356. člena tega zakona.
(3) Otvoritvenemu poročilu mora upravitelj priložiti računovodske izkaze iz 291. člena tega zakona.
295. člen
(vsebina rednega poročila upravitelja)
Redno poročilo upravitelja mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati:
1. opis poslov in drugih dejanj, ki jih je opravil upravitelj,
2. stanje unovčene stečajne mase ob začetku in koncu obdobja,
3. višino prihodkov od upravljanja stečajne mase, razčlenjeno po vrstah prihodkov,
4. višino stroškov stečajnega postopka, razčlenjeno po vrstah stroškov,
5. podatke o vrednosti stečajne mase, ki še ni unovčena, in o premoženju, ki jo sestavlja, ter
6. druge podatke, potrebne za presojo:
– ali upravitelj opravlja dejanja v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka in
– ali so stroški, vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, po vrsti ali obsegu še potrebni ali zadostni za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
Oddelek 5.5: Posebna pravila o prijavi terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
296. člen
(terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)
(1) Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo.
(2) Upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika.
(3) Če so za izpolnitev upnikove terjatve poleg stečajnega dolžnika odgovorni tudi drugi solidarni sodolžniki ali poroki, lahko upnik v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni v celoti plačan, pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača drug solidarni sodolžnik ali porok.
(4) V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatev, ki nastane po začetku stečajnega postopka, če ta zakon določa, da se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov.
(5) Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena v stečajnem postopku ni treba prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.
(7) Terjatve iz šestega odstavka tega člena mora upravitelj vnesti v osnovni ali dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in veljajo za ugotovljene v znesku, ki ga upravitelj navede v seznamu preizkušenih terjatev, v katerega so vključene.
(8) Znesek terjatve iz šestega odstavka tega člena, ki ga upravitelj navede v seznamu preizkušenih terjatev po sedmem odstavku tega člena, lahko imetnik te terjatve izpodbija z ugovorom proti seznamu, v katerega je vključena.
(9) Drugi upniki terjatve iz šestega odstavka tega člena, ki je vključena v seznamu preizkušenih terjatev po sedmem odstavku tega člena, ne morejo izpodbijati z ugovorom o prerekanju terjatve, temveč jo lahko izpodbijajo z ugovorom proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev.
297. člen
(prijava nezavarovane terjatve)
(1) Prijava terjatve v stečajnem postopku mora poleg podatkov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona vsebovati:
1. podatek o denarnem računu, v dobro katerega naj se opravi plačilo terjatve, in
2. če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni ali drug postopek: tudi podatek o sodišču ali drugem pristojnem organu, pred katerim teče postopek, in o opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi.
(2) Velja, da prijava nezavarovane terjatve v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za plačilo te terjatve v skladu s tem zakonom.
(3) Če prijava terjatve ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo vsi stroški, ki nastanejo zaradi take opustitve.
(4) Če se po prijavi terjatve spremeni podatek iz 1. točke prvega odstavka tega člena ali če terjatev preide na novega upnika kot singularnega ali univerzalnega pravnega naslednika, mora upnik ali novi upnik o tem obvestiti upravitelja in mu sporočiti podatke, potrebne za plačilo terjatve.
(5) Če prijava terjatve ne vsebuje podatka iz 1. točke prvega odstavka tega člena ali če upnik ali novi upnik upravitelja ne obvesti o spremembi iz četrtega odstavka tega člena, velja, da je upnik v upniški zamudi glede plačila njegove terjatve, dokler upravitelja ne obvesti o podatkih, potrebnih za njeno plačilo.
298. člen
(prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)
(1) Če je terjatev iz 296. člena tega zakona zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v drugem odstavku 282. člena tega zakona drugače določeno.
(2) Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice mora vsebovati:
1. podatke o zavarovani terjatvi iz prvega odstavka 60. člena tega zakona,
2. določen zahtevek za priznanje ločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,
3. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
(3) Za prijavo ločitvene pravice se smiselno uporabljajo tretji in četrti odstavek 60. člena ter prvi in tretji do peti odstavek 297. člena tega zakona.
(4) Velja, da prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi:
1. zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in
2. zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu s tem zakonom.
(5) Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, ločitvena pravica preneha.
299. člen
(prijava izločitvenih pravic)
(1) Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
(2) Prijava izločitvene pravice mora vsebovati:
1. določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice,
2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
(3) Za prijavo izločitvene pravice se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 60. člena ter 2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 297. člena tega zakona.
(4) Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, izločitvena pravica ne preneha.
(5) Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.
(6) Izločitveni upnik nima pravice zahtevati povrnitve škode, ki jo je imel zaradi prenehanja izločitvene pravice po petem odstavku tega člena.
(7) V primeru iz četrtega odstavka tega člena izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka tega člena, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve.
Oddelek 5.6: Posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
300. člen
(ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)
(1) Upnik, katerega terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, če ni v 301. ali 302. členu tega zakona drugače določeno.
(2) Tožbo iz prvega odstavka tega člena mora upnik vložiti proti stečajnemu dolžniku.
(3) Če je terjatev prerekal drug upnik, mora upnik tožbo iz prvega odstavka tega člena vložiti tudi proti upniku, ki je terjatev prerekal.
(4) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika.
301. člen
(nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek.
(2) Razlog za prekinitev pravdnega postopka iz prvega odstavka tega člena zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
(3) Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.
(4) Velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.
(5) Če je upnikovo terjatev iz prvega odstavka tega člena prerekal drug upnik, mora upnik v roku iz tretjega odstavka tega člena tožbo razširiti na upnika, ki je prerekal terjatev, kot novega toženca.
(6) Za razširitev tožbe po petem odstavku tega člena soglasje drugega upnika, na katerega se tožba razširi, ni potrebno.
(7) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim odstavkom tega člena in v primeru iz petega odstavka tega člena tožbe ne razširi na drugega upnika, ki je terjatev prerekal, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika.
(8) Če je upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
302. člen
(ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če terjatev temelji na izvršilnem naslovu.
(2) Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
(3) Tožbo iz drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal terjatev, vložiti proti upniku, katerega terjatev je prerekal.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, terjatev velja za priznano.
(5) Če je terjatev iz prvega odstavka tega člena prerekal drug upnik, mora o vložitvi tožbe iz drugega odstavka tega člena v osmih dneh po vložitvi obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti kopijo tožbe s potrdilom sodišča o njeni vložitvi.
303. člen
(uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)
(1) Za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka tega člena se namesto pojma »terjatev« uporablja pojem »ločitvena pravica« ali »izločitvena pravica«.
(3) Velja, da izjava o prerekanju zavarovane terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev.
304. člen
(pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)
(1) Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani po prvem odstavku 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 303. člena tega zakona, sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev poleg odločitev iz drugega odstavka 69. člena tega zakona:
1. če je ločitvena pravica nastala v izvršilnem postopku:
– ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani ter
– odloči, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka izvršbe za plačilo priznane zavarovane terjatve po drugem odstavku 281. člena tega zakona,
2. v drugih primerih:
– ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani ter
– naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.
(2) Pravnomočni sklep iz 2. točke prvega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
305. člen
(uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)
(1) Upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, če ni v 306., 307. ali 308. členu tega zakona drugače določeno.
(2) Če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu.
(3) Za tožbo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi do tretji odstavek 300. člena tega zakona.
(4) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, prenehata:
1. njegova ločitvena pravica in
2. če je bila prerekana tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico: ta terjatev.
306. člen
(nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je upnik za uveljavitev ločitvene pravice pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek.
(2) Za nadaljevanje pravdnega postopka iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi do šesti in osmi odstavek 301. člena tega zakona.
(3) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom tega člena in v primeru iz petega odstavka 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom tega člena tožbe ne razširi na drugega upnika, ki je prerekal ločitveno pravico, prenehata:
1. njegova ločitvena pravica in
2. če je bila prerekana tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico: ta terjatev.
307. člen
(tožba za nedopustnost izvršbe, če je bila ločitvena pravica pridobljena v postopku izvršbe)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je prerekana terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico iz prvega odstavka 281. člena tega zakona.
(2) Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je terjatev prerekal, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in nedopustnosti izvršbe.
(3) Tožbo iz drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal terjatev, vložiti proti upniku, katerega terjatev je prerekal.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani.
(5) Če je tisti, ki je prerekal terjatev, pravočasno vložil tožbo v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena in je njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen, terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani.
(6) V primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena sodišče na predlog upnika, katerega terjatev je bila prerekana, izda sklep iz 1. točke prvega odstavka 304. člena tega zakona.
(7) Če je terjatev iz prvega odstavka tega člena prerekal drug upnik, mora o vložitvi tožbe iz drugega odstavka tega člena v osmih dneh po vložitvi obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti kopijo tožbe s potrdilom sodišča o njeni vložitvi.
308. člen
(izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
(2) Če je prerekana upnikova ločitvena pravica iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti:
1. če je ločitveno pravico prerekal, ker je bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem iz 271. člena tega zakona: tožbo v skladu z 275. členom tega zakona,
2. v drugih primerih: tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.
(3) Tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, vložiti proti upniku, katerega ločitveno pravico je prerekal.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali ločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani.
(5) Če je tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, pravočasno vložil tožbo v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, in je njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen, terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani.
(6) V primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena sodišče na predlog upnika, katerega ločitvena pravica je bila prerekana, izda sklep iz 2. točke prvega odstavka 304. člena tega zakona.
309. člen
(pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)
(1) Če je izločitvena pravica priznana po prvem odstavku 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 303. člena tega zakona, sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev poleg odločitev iz prvega odstavka 69. člena tega zakona ugotovi, da je izločitvena pravica priznana in glede na vrsto izločitvene pravice:
1. naloži stečajnemu dolžniku, da upniku izroči premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, iz 1. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona,
2. ugotovi, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini iz 2. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona,
3. naloži stečajnemu dolžniku, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvenega upnika, če je predmet izločitvene pravice iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona nepremičnina, ali
4. naloži stečajnemu dolžniku, da v korist upnika izvede drug razpolagalni pravni posel ali druga pravna dejanja, potrebna za uveljavitev izločitvene pravice iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona.
(2) Pravnomočni sklep iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
(3) Pravnomočni sklep iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena je listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1, in začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvenega upnika na podlagi tega sklepa.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za pravnomočno sodbo, s katero je pravdno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku izločitvenega upnika v pravdi iz 310. ali 311. člena tega zakona.
310. člen
(uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)
(1) Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega zakona, če ni v 311. ali 312. členu tega zakona drugače določeno.
(2) Za tožbo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 300. člena tega zakona.
(3) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, njegova izločitvena pravica preneha.
311. člen
(nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je izločitveni upnik za uveljavitev zahtevka iz prvega odstavka 309. člena tega zakona pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek.
(2) Za nadaljevanje pravdnega postopka iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi, tretji, peti, šesti in osmi odstavek 301. člena tega zakona.
(3) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim odstavkom 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom tega člena in v primeru iz petega odstavka 301. člena tega zakona v zvezi z drugim odstavkom tega člena tožbe ne razširi na drugega upnika, ki je prerekal izločitveno pravico, njegova izločitvena pravica preneha.
312. člen
(izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je prerekana izločitvena pravica, ki temelji na izvršilnem naslovu.
(2) Če je prerekana upnikova izločitvena pravica iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti:
1. če je izločitveno pravico prerekal, ker je bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem iz 271. člena tega zakona: tožbo v skladu z 275. členom tega zakona,
2. v drugih primerih: tožbo za ugotovitev, da je izločitvena pravica prenehala ali ne obstaja.
(3) Tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, vložiti proti upniku, katerega izločitveno pravico je prerekal.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali izločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, izločitvena pravica velja za priznano.
(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena sodišče na predlog upnika, izločitvena pravica katerega je bila prerekana, izda sklep iz prvega odstavka 309. člena tega zakona.
(6) Če je izločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena prerekal drug upnik, mora o vložitvi tožbe iz drugega odstavka tega člena v osmih dneh po vložitvi obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti kopijo tožbe s potrdilom sodišča o njeni vložitvi.
313. člen
(smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)
(1) Pravila o pravdnem postopku, določena v 300. do 312. členu tega zakona, se smiselno uporabljajo tudi:
1. za drug sodni postopek, če v skladu z zakonom o obstoju terjatve ali o uveljavitvi ločitvene ali izločitvene pravice odloča sodišče v drugem in ne pravdnem postopku in
2. za postopek pred drugim državnim organom, če v skladu z zakonom o obstoju terjatve ali o uveljavitvi ločitvene ali izločitvene pravice odloča drug državni organ, če ni v 314. členu tega zakona drugače določeno.
(2) Pravila, določena v 300. do 312. členu tega zakona, o pravnomočni sodni odločbi, s katero je sodišče odločilo o nekem zahtevku, se smiselno uporabljajo tudi za sodno poravnavo, katere predmet je ta zahtevek.
314. člen
(posebna pravila za nekatere upravne postopke)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v stečajnem postopku prerekana terjatev za plačilo davkov ali prispevkov ali druga terjatev, o kateri pristojni državni organ odloča po uradni dolžnosti in ne na predlog ali zahtevo upnika, ki je imetnik te terjatve.
(2) Za terjatev iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo 300., 301. in 302. člen tega zakona.
(3) Tisti, ki je prerekal terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev prijaviti svojo udeležbo v postopku, v katerem pristojni državni organ odloča o prerekani terjatvi, in je upravičen v tem postopku opravljati tista procesna dejanja ali vložiti tožbo v upravnem sporu, ki jih je v skladu s pravili tega postopka upravičen opravljati dolžnik.
(4) Če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne prijavi svoje udeležbe v postopku iz tretjega odstavka tega člena, terjatev velja za priznano.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena izjava o prerekanju terjatve iz prvega odstavka tega člena nima pravnega učinka in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem pristojni državni organ odloča o terjatvi iz prvega odstavka tega člena, ni več mogoče izpodbijati obstoja te terjatve niti s pravnim sredstvom niti s tožbo v upravnem sporu, ali če je dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev v obračunu davka.
(6) Če je terjatev iz prvega odstavka tega člena prerekal drug upnik, mora o prijavi svoje udeležbe v postopku iz tretjega odstavka tega člena v osmih dneh po vložitvi prijave obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti kopijo prijave s potrdilom organa, ki vodi postopek, o njeni vložitvi.
(7) Če je terjatev iz prvega odstavka tega člena priznana, preneha pravna korist dolžnika in drugih upnikov za vodenje postopka, v katerem pristojni organ odloča o terjatvi, za vložitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva v tem postopku in za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi.
Oddelek 5.7: Končanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika
315. člen
(splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno sklepati samo tiste pogodbe ali opravljati druge posle ali dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčenje stečajne mase v skladu z oddelkom 5.8 tega zakona, če ni v 316. ali 317. členu tega zakona drugače določeno.
316. člen
(končanje nujnih poslov)
(1) Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno končati posle, ki jih je stečajni dolžnik začel izvajati pred začetkom stečajnega postopka, če sodišče dovoli končanje teh poslov.
(2) Sodišče o končanju poslov iz prvega odstavka tega člena odloči na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora.
(3) Upravitelj mora dati predlog iz drugega odstavka tega člena v enem mesecu po začetku stečajnega postopka.
(4) Predlog iz drugega odstavka tega člena, ki je vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena, sodišče zavrže.
(5) Sodišče dovoli končati posle iz prvega odstavka tega člena:
1. če je njihovo končanje nujno, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, in
2. če se zaradi njihovega končanja ne zavleče unovčenje stečajne mase in ne krši načelo omejevanja tveganj iz 228. člena tega zakona.
(6) Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena, se vroči upravitelju.
317. člen
(pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)
(1) Po začetku stečajnega postopka sme stečajni dolžnik nadaljevati proizvodnjo ali opravljanje drugih poslov iz svoje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika), če sodišče dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika.
(2) Sodišče o nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika odloči na predlog upravitelja in na podlagi soglasja upniškega odbora.
(3) Upravitelj mora dati predlog iz drugega odstavka tega člena v enem mesecu po začetku stečajnega postopka.
(4) Predlog iz drugega odstavka tega člena, ki je vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena, sodišče zavrže.
(5) Predlog iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati razloge za presojo upravitelja, da bo z nadaljevanjem poslovanja stečajnega dolžnika mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
(6) Sodišče dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika:
1. če s tem soglaša upniški odbor,
2. če se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote in
3. če se z nadaljevanjem poslovanja ne krši načelo omejevanja tveganj iz 228. člena tega zakona.
(7) Sodišče s sklepom, s katerim dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, upravitelju naloži, da v enem mesecu od izdaje sklepa da predlog za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
(8) Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena, se vroči upravitelju.
318. člen
(posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če stečajni dolžnik v skladu s 317. členom tega zakona nadaljuje poslovanje.
(2) Upravitelj mora mesečno poročati o poslovanju stečajnega dolžnika in poteku prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote.
(3) Upravitelj mora poročilu iz drugega odstavka tega člena priložiti mesečno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.
(4) Upravitelj mora pridobiti soglasje sodišča za vsak:
1. najem posojila ali kredita,
2. poroštvo ali aval, ki ga da,
3. dovolitev ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika,
4. drug posel v zvezi z nadaljevanjem poslovanja stečajnega dolžnika, če sodišče tako določi s sklepom, s katerim dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika.
(5) Za soglasje sodišča za izvedbo posla iz četrtega odstavka tega člena se smiselno uporablja šesti odstavek 317. člena tega zakona.
319. člen
(ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)
(1) Sodišče odloči, da se nadaljnje poslovanje stečajnega dolžnika ustavi:
1. če upravitelj v roku iz sedmega odstavka 317. člena tega zakona ne da predloga prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote,
2. če v enem letu od takrat, ko je upravitelj dal predlog iz sedmega odstavka 317. člena tega zakona, premoženje stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote ni bilo prodano ali
3. če nastanejo druge okoliščine, zaradi katerih nadaljnje poslovanje stečajnega dolžnika ne omogoča ugodnejših pogojev za plačilo upnikov ali se s tem krši načelo omejevanja tveganj iz 228. člena tega zakona.
(2) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči upravitelju.
Oddelek 5.8: Upravljanje in unovčenje stečajne mase
Pododdelek 5.8.1: Splošna pravila o upravljanju in unovčenju stečajne mase
320. člen
(unovčenje stečajne mase)
(1) Unovčenje stečajne mase je:
1. prodaja premoženja stečajnega dolžnika,
2. izterjava njegovih terjatev in
3. vsak drug pravni posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic.
(2) Upravitelj mora začeti opravljati dejanja za unovčenje stečajne mase takoj po pripravi svojega otvoritvenega poročila in jih opravljati v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka.
321. člen
(načrt poteka stečajnega postopka)
(1) Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka na predlog upravitelja iz 2. točke drugega odstavka 294. člena tega zakona in na podlagi mnenja upniškega odbora.
(2) Načrt poteka stečajnega postopka mora za vsako vrsto premoženja, ki sestavlja stečajno maso, vključevati:
1. opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja, in
2. roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti.
(3) Če se med potekom stečajnega postopka pokaže, da zaradi vzrokov, ki ne izvirajo s področja upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora spremeni načrt poteka stečajnega postopka.
322. člen
(upravljanje stečajne mase)
(1) Upravljanje stečajne mase je:
1. oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem,
2. nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika.
(2) Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča.
(3) Sodišče lahko da soglasje za nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika kot splošno soglasje za vse posle, katerih predmet je posamezna vrsta naložbe iz 324. člena tega zakona.
(4) Pravni posel, ki ga upravitelj sklene ali izvede v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.
323. člen
(oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)
(1) Po začetku stečajnega postopka je premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno oddati v najem ali zakup samo, če se s tem ne zavleče prodaja tega premoženja.
(2) Pogodbo o najemu ali zakup iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno skleniti samo kot pogodbo za določen čas in za obdobje najema ali zakupa, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
324. člen
(nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)
Denarno dobroimetje stečajnega dolžnika je dovoljeno naložiti samo v:
1. dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je:
– Republika Slovenija ali druga država članica Evropske unije,
– Evropska centralna banka, Banka Slovenije ali centralna banka druge države članice Evropske unije,
2. dolžniške vrednostne papirje razen podrejenih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici Evropske unije,
3. bančne denarne depozite pri banki ali kreditni instituciji iz 2. točke tega člena.
Pododdelek 5.8.2: Prodaja premoženja stečajnega dolžnika
325. člen
(uporaba pododdelka 5.8.2)
(1) Pododdelek 5.8.2 tega zakona se uporablja za prodajo vsega premoženja, ki spada v splošno ali posebne stečajne mase, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Za prodajo premoženja v izvršilnem postopku, ki ga izvršilno sodišče nadaljuje po drugem odstavku 281. člena tega zakona ali začne na podlagi pravnomočnega sklepa iz 2. točke prvega odstavka 304. člena tega zakona, se uporabljajo pravila, ki veljajo za ta izvršilni postopek.
(3) Za prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 282. člena tega zakona, se uporabljajo splošna pravila iz drugega odstavka 282. člena tega zakona.
326. člen
(priprave za prodajo)
Priprave za prodajo premoženja stečajnega dolžnika vključujejo:
1. oceno vrednosti premoženja in
2. zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje glede rokov, v katerih jo je mogoče opraviti, in kupnine, ki jo je mogoče doseči.
327. člen
(ocena vrednosti premoženja)
(1) Upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje (v nadaljnjem besedilu: ocena vrednosti premoženja).
(2) Oceno vrednosti premoženja mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
(3) Ocena vrednosti premoženja mora biti izdelana na podlagi tržne vrednosti in likvidacijske vrednosti v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
(4) Če je predmet ocene vrednost premoženja, ki je poslovna celota, mora pooblaščeni ocenjevalec izdelati:
1. oceno vrednosti za vsako stvar ali drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto, v skladu s tretjim odstavkom tega člena in
2. oceno vrednosti poslovne celote ob predpostavki poslujočega podjetja v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
328. člen
(zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)
(1) Če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen, mora upravitelj objaviti nezavezujoče zbiranje ponudb ali opraviti druga dejanja za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
(2) Nezavezujoče zbiranje ponudb je javno vabilo za dajanje ponudb, pri katerem izhodiščna cena ni določena in je obveznost stečajnega dolžnika skleniti pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, izključena.
(3) Za postopek nezavezujočega zbiranja ponudb se smiselno uporabljajo prvi odstavek, 1. ter 5. do 7. točka drugega odstavka in tretji odstavek 335. člena tega zakona.
329. člen
(način prodaje)
(1) Pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika se lahko sklene samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb, če ni v četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Javna dražba je javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo na dražbi ponudil najvišjo ceno.
(3) Zavezujoče zbiranje ponudb je javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar ne nižje od izhodiščne cene, če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, pa s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila.
(4) Če je bil javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja neuspešen, se pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb iz drugega odstavka 328. člena tega zakona, opravljenega pred začetkom neposrednih pogajanj.
330. člen
(začetek prodaje)
(1) Prodaja se začne s sklepom sodišča o prodaji (v nadaljnjem besedilu: sklep o prodaji).
(2) Prodaje nobenega premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
(3) Če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler:
1. zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena tega zakona ni pravnomočno zavrnjen ali
2. izločitvena pravica ne preneha po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena tega zakona.
331. člen
(sklep o prodaji)
(1) Sodišče izda sklep o prodaji na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora.
(2) Sodišče s sklepom, s katerim prvič odloča o prodaji posameznega premoženja (v nadaljnjem besedilu: prvi sklep o prodaji), določi:
1. način prodaje,
2. izklicno ceno pri javni dražbi ali izhodiščno ceno pri zavezujočem zbiranju ponudb in
3. znesek varščine.
(3) Če je bil javna dražba ali postopek zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja na podlagi prvega sklepa o prodaji neuspešen, lahko sodišče s sklepom o prodaji (v nadaljnjem besedilu: dodatni sklep o prodaji):
1. bodisi:
– ponovno odloči, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb, in
– določi nižjo izklicno ali izhodiščno ceno kot v prvem sklepu
2. bodisi odloči, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena tega zakona.
332. člen
(izklicna ali izhodiščna cena)
(1) Izklicno ali izhodiščno ceno mora sodišče določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja.
(2) Pri prvem sklepu o prodaji izklicna ali izhodiščna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti.
(3) Z dodatnim sklepom o prodaji lahko sodišče določi izklicno ali izhodiščno ceno v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, če s tem soglaša upniški odbor.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za določitev cene pri prodajni pogodbi, ki se sklene na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena tega zakona.
333. člen
(varščina)
(1) Varščina je denarni znesek, s plačilom katerega dražitelj pri javni dražbi ali ponudnik pri zbiranju ponudb utrdi svojo obveznost skleniti prodajno pogodbo, če bo na dražbi ali v postopku zbiranja ponudb uspel.
(2) Znesek varščine ne sme biti nižji:
1. če izklicna ali izhodiščna cena ni višja od 200.000 eurov: od 10 odstotkov izklicne ali izhodiščne cene,
2. v drugih primerih: od 20.000 eurov in tudi ne od 5 odstotkov izklicne ali izhodiščne cene.
(3) Javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb se lahko udeleži samo tisti, ki en delovni dan pred javno dražbo ali do poteka roka za oddajo ponudb pri zbiranju ponudb plača varščino, če ni v četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
(4) Če je znesek varščine višji od 20.000 eurov, lahko dražitelj ali ponudnik namesto plačila varščine v roku iz drugega odstavka tega člena izroči nepreklicno bančno garancijo v korist stečajnega dolžnika kot upravičenca na prvi poziv banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije, ki se glasi na znesek, enak znesku varščine, za zavarovanje svoje obveznosti plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo iz osmega odstavka 334. člena ali šestega odstavka 335. člena tega zakona.
(5) Če dražitelj ali ponudnik na dražbi ali v postopku zbiranja ponudb ne uspe, mu mora stečajni dolžnik vrniti znesek plačane varščine ali bančno garancijo v treh delovnih dneh po koncu javne dražbe ali po poteku roka za izjavo upravitelja o izbiri ponudnika pri javnem zbiranju ponudb.
(6) Če dražitelj ali ponudnik na dražbi ali v postopku zbiranja ponudb uspe in sklene prodajno pogodbo v skladu s tem zakonom, plačilo varščine velja za plačilo are v znamenje sklenitve te prodajne pogodbe.
334. člen
(javna dražba)
(1) Če sodišče s sklepom o prodaji odloči, da se prodaja premoženja opravi na podlagi javne dražbe, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti razpis javne dražbe zaradi javne objave po prvem odstavku 122. člena tega zakona, ki ga mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu.
(2) Razpis javne dražbe mora vsebovati:
1. opis premoženja, ki se prodaja,
2. izklicno ceno in znesek, za katerega se ta cena v posameznem koraku dražbe zvišuje,
3. znesek varščine in številko transakcijskega računa stečajnega dolžnika, v dobro katerega mora dražitelj ta znesek plačati,
4. druge pogoje prodaje v skladu s 337. do 343. členom tega zakona,
5. dan, uro in mesto poteka dražbe,
6. mesto, na katerem si je mogoče ogledati premoženje, ki se prodaja, in čas, v katerem je mogoče opraviti ogled.
(3) Razpis javne dražbe mora biti objavljen najpozneje:
1. če je izklicna cena višja od 50.000 eurov: en mesec pred dnevom dražbe,
2. v drugih primerih: osem dni pred dnevom dražbe.
(4) Dražbo vodi upravitelj ali druga oseba po njegovem pooblastilu.
(5) O poteku dražbe se vodi zapisnik.
(6) Po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe.
(7) Upravitelj mora pripraviti besedilo pogodbe, ki ga podpišeta upravitelj in dražitelj, ki je na dražbi uspel, v prostorih stečajnega dolžnika ob času iz šestega odstavka tega člena, če se ne dogovorita za drugo mesto podpisa pogodbe.
(8) Če dražitelj, ki je uspel na dražbi, ob času iz šestega odstavka tega člena ne podpiše pogodbe, mora stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine.
(9) V primeru iz osmega odstavka tega člena plačilo varščine velja za plačilo pogodbene kazni in stečajni dolžnik obdrži plačani znesek varščine.
335. člen
(vabilo k dajanju ponudb)
(1) Če sodišče s sklepom o prodaji odloči, da se prodaja premoženja opravi na podlagi javnega zbiranja ponudb, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti vabilo k dajanju ponudb zaradi javne objave po prvem odstavku 122. člena tega zakona, ki ga mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu.
(2) Vabilo k dajanju ponudb mora vsebovati:
1. opis premoženja, ki se prodaja,
2. izhodiščno ceno,
3. znesek varščine in številko transakcijskega računa stečajnega dolžnika, v dobro katerega mora dražitelj ta znesek plačati,
4. druge pogoje prodaje v skladu s 337. do 343. členom tega zakona,
5. rok za oddajo ponudb,
6. mesto, na katerem si je mogoče ogledati premoženje, ki se prodaja, in čas, v katerem je mogoče opraviti ogled,
7. rok, do katerega bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega zbiranja ponudb.
(3) Vabilo k dajanju ponudb mora biti objavljeno najpozneje:
1. če je izklicna cena višja od 100.000 eurov: dva meseca pred potekom roka za oddajo ponudb,
2. v drugih primerih: en mesec pred potekom roka za oddajo ponudb.
(4) Upravitelj mora ponudnike obvestiti o izidu javnega zbiranja ponudb v roku, določenem v vabilu k dajanju ponudb, ki ne sme biti pozneje kot 15 dni po poteku roka za oddajo ponudb.
(5) Upravitelj mora ponudniku, ki je uspel v postopku javnega zbiranja ponudb, hkrati z obvestilom o izidu poslati tudi besedilo pogodbe in ga pozvati, da mu podpisan izvod pogodbe vrne v treh delovnih dneh po prejemu.
(6) Če ponudnik, ki je uspel v postopku javnega zbiranja ponudb, v roku iz petega odstavka tega člena ne vrne podpisanega izvoda pogodbe, mora stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine.
(7) V primeru iz šestega odstavka tega člena plačilo varščine velja za plačilo pogodbene kazni in stečajni dolžnik obdrži plačani znesek varščine.
336. člen
(drugi pogoji prodaje)
(1) Za prodajno pogodbo, ki jo sklene stečajni dolžnik, se uporabljajo pravila, določena v 337. do 343. členu tega zakona.
(2) Uporabe pravil iz prvega odstavka tega člena s pogodbo ni mogoče izključiti.
337. člen
(osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)
(1) Stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja z:
1. osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku,
2. stečajnim upraviteljem ali sodnikom, ki vodi postopek,
3. družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov,
4. osebo, ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
5. pravno osebo, v kapitalu katere ima oseba iz 1. do 4. točke tega odstavka delež, večji od 50 odstotkov.
(2) Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe s stečajnim dolžnikom dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za prodajo predkupnemu upravičencu, ki v skladu s tem zakonom uveljavlja zakonito predkupno pravico.
338. člen
(ara)
(1) Kupec mora v znamenje sklenitve prodajne pogodbe plačati aro v roku, ki je določen v pogodbi in ne sme biti daljši od petih delovnih dni po sklenitvi pogodbe.
(2) Za določitev višine zneska are se smiselno uporablja drugi odstavek 333. člena tega zakona.
(3) Prodajna pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da kupec plača aro iz prvega odstavka tega člena, in razveznim pogojem, ki se uresniči, če kupec v tem roku are ne plača.
339. člen
(rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)
(1) Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe.
(2) Kupec lahko odkloni plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen.
(3) Če zamuda kupca s plačilom kupnine traja več kot 15 dni, lahko stečajni dolžnik odstopi od prodajne pogodbe, ne da bi moral kupcu dati dodatni rok za izpolnitev.
(4) Stečajni dolžnik ne sme kupcu izročiti lastniške posesti prodanega premoženja ali opraviti drugih pravnih dejanj za prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca, dokler ta ne plača celotne kupnine.
340. člen
(izključitev odgovornosti za stvarne napake)
Stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje.
341. člen
(soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)
(1) Prodajna pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje.
(2) Sodišče o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe odloči na predlog upravitelja.
(3) Upravitelj mora predlog za soglasje k prodajni pogodbi predložiti sodišču v treh delovnih dneh po sklenitvi prodajne pogodbe in mu priložiti besedilo pogodbe ter glede na način prodaje:
1. pri prodaji na podlagi javne dražbe: zapisnik dražbe,
2. pri prodaji na podlagi javnega zbiranja ponudb: poročilo o ponudbah, ki jih je prejel, s podatki o ponudnikih in ponujenih cenah,
3. pri neposredni prodaji: poročilo o ponudbah, ki jih je prejel na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb, in o poteku pogajanj s ponudniki.
(4) Če je bila pogodba sklenjena na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena tega zakona, sodišče odloči o soglasju k pogodbi:
1. če je prodajna cena nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti: na podlagi soglasja upniškega odbora,
2. v drugih primerih: na podlagi mnenja upniškega odbora.
(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se ne uporabljajo, če je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe, nižja od 10.000 eurov.
(6) Sodišče da soglasje k pogodbi:
1. če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji,
2. če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom tega zakona in
3. v primeru iz 1. točke četrtega odstavka tega člena: če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi.
342. člen
(prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)
(1) S plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe:
1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg,
2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter
3. osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica, če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka.
(2) Če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
(3) Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca in druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, izdanih v skladu z ZNVP, v dobro kupca.
(5) Udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati:
1. zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe,
2. zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim,
3. zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali
4. kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe.
343. člen
(vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota. Poslovna celota so stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave določene vrste proizvodov ali oprave določene vrste storitve (v nadaljnjem besedilu: opravljanje podjema).
(2) S plačilom kupnine preidejo na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu, za opravljanje katerega se uporablja premoženje, ki je predmet prodajne pogodbe:
1. poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema, kot so:
– koncesije za opravljanje storitev ali uporabo ali izkoriščanje javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto koncesije določa, da z začetkom stečajnega postopka nad koncesionarjem koncesija preneha,
– licence za uporabo pravic intelektualne lastnine,
– pravice na podlagi atestov in uporabnih dovoljenj,
– pravice na podlagi soglasij in dovoljenja pristojnih organov, potrebnih za opravljanje dejavnosti, ki je vključena v podjem, ali drugih soglasij ali dovoljenj, povezanih z opravljanjem podjema, razen če zakon za posamezno vrsto soglasja ali dovoljenja določa, da to z začetkom stečajnega postopka nad imetnikom soglasja ali dovoljenja preneha,
– pravice do najema ali zakupa premoženja, ki se uporablja pri opravljanju podjema,
– pravica uporabe imena, vključenega v firmi stečajnega dolžnika,
2. vse obveznosti in javnopravna bremena, povezana z opravljanjem podjema, razen pravic tretjih, ki prenehajo po prvem odstavku 342. člena tega zakona.
(3) Pri vstopu v pravne položaje iz drugega odstavka tega člena kupec velja za univerzalnega pravnega naslednika stečajnega dolžnika.
(4) Po plačilu kupnine sodišče na predlog upravitelja izda sklep, ki mora vsebovati:
1. ugotovitev, da kupec vstopa v pravne položaje iz drugega odstavka tega člena kot univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika, in
2. če med premoženje spadajo nepremičnine: tudi odločitev iz drugega odstavka 342. člena tega zakona.
344. člen
(pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)
(1) Proti sklepu o prodaji iz 331. člena tega zakona, sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona, sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena in sklepu iz četrtega odstavka 343. člena tega zakona se lahko pritožijo samo upniki.
(2) Pritožba proti sklepu iz prvega odstavka tega člena zadrži njegovo izvršitev.
345. člen
(posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je ločitveni upnik pravočasno prijavil ločitveno pravico in je bila ta ločitvena pravica:
1. bodisi priznana
2. bodisi prerekana in do prodaje:
– če mora ločitveno pravico v pravdi uveljavljati ločitveni upnik: njegov zahtevek iz prvega odstavka 305. člena tega zakona ni bil pravnomočno zavrnjen in ločitvena pravica tudi ni prenehala po četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena, ali
– če mora neobstoj ločitvene pravice uveljavljati tisti, ki je ločitveno pravico prerekal: zahtevku iz drugega odstavka 307. člena ali drugega odstavka 308. člena ni pravnomočno ugodeno.
(2) Če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče:
1. za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena tega zakona ali soglasja po tretjem odstavku 332. člena tega zakona dobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika,
2. za sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz četrtega odstavka 341. člena tega zakona poleg mnenja ali soglasja upniškega odbora dobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika.
(3) Za mnenje ali soglasje ločitvenega upnika iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi do tretji odstavek 88. člena tega zakona.
(4) Če ločitveni upnik v osmih dneh po prejemu zahteve za mnenje sodišču svojega mnenja ne sporoči, velja, da je procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem ločitvenega upnika iz tretjega odstavka tega člena izpolnjena.
(5) Če ločitveni upnik v osmih dneh po prejemu zahteve za soglasje sodišču ne sporoči, da zavrača to soglasje, velja, da je procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi s soglasjem ločitvenega upnika iz tretjega odstavka tega člena izpolnjena.
(6) Na pravno posledico iz četrtega ali petega odstavka tega člena mora sodišče opozoriti ločitvenega upnika v zahtevi za mnenje ali soglasje.
(7) Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka tega člena, se drugi do šesti odstavek tega člena uporabljajo za mnenje ali soglasje:
1. ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva, in
2. ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti.
346. člen
(posebna pravila o prodaji določenega premoženja)
(1) Posebna pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za prodajo:
1. vrednostnih papirjev ali blaga, s katerim se trguje na organiziranem trgu,
2. hitro pokvarljivega blaga,
3. netržnih zalog materiala ali izdelkov in rabljene opreme ali strojev, če je skupna vrednost teh zalog, opreme ali strojev manjša od 10.000 eurov.
(2) Za prodajo premoženja iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo:
1. drugi odstavek 327. člena tega zakona in lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj, 329. člen, 332. do 338. in 341. člen tega zakona,
2. za prodajo premoženja iz 2. točke prvega odstavka pa tudi ne: drugi odstavek 330. člena tega zakona.
(3) Upravitelj mora premoženje iz 1. točke prvega odstavka tega člena prodati na organiziranem trgu, na katerem se trguje s tem premoženjem, po tržni ceni, ki se oblikuje na tem trgu, in po pravilih, ki se uporabljajo za prodajne pogodbe, sklenjene na tem trgu.
(4) Upravitelj mora premoženje iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena prodati na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja.
347. člen
(posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet zakonite predkupne pravice ali pogodbene predkupne pravice, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register ali evidenco, z vpisom v katero se javno objavi pridobitev te pravice.
(2) Če se premoženje iz prvega odstavka tega člena prodaja na javni dražbi:
1. mora upravitelj:
– predkupnega upravičenca hkrati z objavo razpisa dražbe obvestiti o dražbi,
– predkupnega upravičenca opozoriti na pogoje za uveljavitev predkupne pravice in da bo predkupna pravica prenehala, če je ne uveljavi tako, kot je določeno v 4. točki tega odstavka,
– če v naslednjem koraku dražbe cene ne sprejme noben dražitelj, predkupnemu upravičencu ponuditi, da premoženje kupi za ceno, ki jo je ponudil dražitelj, ki je v rednem koraku dražbe sprejel najvišjo ceno (v nadaljnjem besedilu: zadnji redni korak dražbe).
2. če predkupni upravičenec po zadnjem rednem koraku dražbe izjavi, da uveljavlja predkupno pravico:
– se dražba nadaljuje tako, da ima dražitelj, ki je uspel v zadnjem rednem koraku dražbe, pravico ponuditi višjo ceno v enem ali več izrednih korakih dražbe, in predkupni upravičenec ponovno uveljaviti predkupno pravico za višjo ceno v vsakem od teh izrednih korakih dražbe, in
– se dražba konča, ko bodisi dražitelj odstopi od nadaljnje dražbe bodisi predkupni upravičenec za ceno, ki jo ponudi dražitelj v zadnjem izrednem koraku dražbe, ne uveljavi predkupne pravice.
3. če predkupni upravičenec po koraku dražbe izjavi, da uveljavlja predkupno pravico, in po tem koraku dražitelj odstopi od nadaljnje dražbe:
– se za sklenitev prodajne pogodbe smiselno uporabljajo šesti do deveti odstavek 334. člena tega zakona,
– mora predkupni upravičenec celotno kupnino plačati v 15 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe.
4. lahko predkupni upravičenec uveljavi predkupno pravico tako, da:
– plača varščino za udeležbo na dražbi,
– na dražbi izjavi, da uveljavlja predkupno pravico, in
– podpiše prodajno pogodbo in plača celotno kupnino v 15 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe.
(3) Če se premoženje iz prvega odstavka tega člena prodaja na podlagi zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj:
1. se prodajna pogodba s kupcem sklene tudi pod odložnim pogojem, da predkupni upravičenec ne bo uveljavil predkupne pravice, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupni upravičenec uveljavi predkupno pravico,
2. mora upravitelj:
– predkupnemu upravičencu poslati besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal ponudniku, ki je uspel v postopku zbiranja ponudb po petem odstavku 335. člena tega zakona, ali sklenil s kupcem na podlagi neposrednih pogajanj,
– predkupnega upravičenca pozvati, da mu v 15 dneh po prejemu vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo, in
– predkupnega upravičenca opozoriti, da bo predkupna pravica prenehala, če je ne uveljavi tako, kot je določeno v 3. točki tega odstavka,
3. lahko predkupni upravičenec uveljavi predkupno pravico tako, da v 15 dneh po prejemu besedila pogodbe in poziva upravitelja iz 2. točke tega odstavka vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo.
(4) Ne glede na splošna pravila, ki bi se uporabljala za uveljavitev predkupne pravice, če nad predkupnim zavezancem ne bi bil začet stečajni postopek, lahko predkupni upravičenec po začetku stečajnega postopka nad predkupnim zavezancem uveljavi predkupno pravico samo tako, kot je določeno v drugem ali tretjem odstavku tega člena.
Pododdelek 5.8.3: Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika
348. člen
(uporaba pododdelka 5.8.3)
Pravila, določena v pododdelku 5.8.3 tega zakona, se uporabljajo v stečajnem postopku nad:
1. osebno družbo in
2. drugo pravno osebo, za obveznosti katere po zakonu ali njenih pravilih odgovarjajo tudi njeni družbeniki.
349. člen
(osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)
(1) Stranka glavnega stečajnega postopka je tudi osebno odgovorni družbenik.
(2) Proti sklepom iz prvega odstavka 344. člena tega zakona se lahko pritoži tudi osebno odgovorni družbenik.
350. člen
(posebna pravila o stečajni masi)
(1) V stečajno maso pravne osebe iz 348. člena tega zakona spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
(2) Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom.
(3) Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom.
(4) S privolitvijo upnika, ki je pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo za uveljavitev zahtevka iz drugega odstavka tega člena, lahko upravitelj za račun stečajne mase vstopi v pravdo, ki teče na podlagi te tožbe, proti osebno odgovornemu družbeniku.
(5) Za vstop upravitelja v pravdo po četrtem odstavku tega člena privolitev osebno odgovornega družbenika kot toženca ni potrebna.
351. člen
(posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za postopke izvršbe ali zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe iz 348. člena tega zakona.
(2) Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev iz prvega odstavka tega člena samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
(3) Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
(4) Izvršilno sodišče dovoli ali nadaljuje in opravi izvršbo za izterjavo terjatve iz prvega odstavka tega člena v dobro stečajne mase tudi, če stečajni dolžnik ali njegova stečajna masa v izvršilnem naslovu za izterjavo te terjatve ni označena kot upnik.
352. člen
(učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)
Če preneha terjatev upnika po petem odstavku 296. člena, četrtem odstavku 300. člena, sedmem odstavku 301. člena, četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona v razmerju do stečajnega dolžnika, hkrati preneha tudi v razmerju do osebno odgovornega družbenika.
Oddelek 5.9: Plačila v breme stečajne mase
Pododdelek 5.9.1: Splošno pravilo o plačilih v breme stečajne mase
353. člen
(sklep sodišča kot pogoj za plačilo)
Upravitelj sme opraviti plačilo ali drugo izpolnitev v breme stečajne mase samo na podlagi sklepa sodišča v skladu z oddelkom 5.9 tega zakona, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
Pododdelek 5.9.2: Plačilo stroškov stečajnega postopka
354. člen
(stroški stečajnega postopka)
Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
355. člen
(vrste stroškov stečajnega postopka)
(1) Stroški stečajnega postopka so tekoči stroški in občasni stroški stečajnega postopka.
(2) Tekoči stroški stečajnega postopka so:
1. stroški upravitelja,
2. plače in druga nadomestila osebam, ki opravljajo posle za potrebe stečajnega postopka, vključno z davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s temi plačili,
3. stroški električne energije, vode, ogrevanja, telefona in drugi stroški v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka,
4. zavarovalne premije za zavarovanje premoženja, ki spada v stečajno maso,
5. stroški objav po 122. členu tega zakona,
6. pravdni stroški stečajnega dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6 tega zakona,
7. stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka,
8. obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki nastanejo med potekom stečajnega postopka in
9. drugi stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka.
(3) Občasni stroški stečajnega postopka so:
1. plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, iz drugega odstavka 289. člena tega zakona,
2. izpolnitve obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po drugem odstavku 265. člena tega zakona,
3. plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena tega zakona,
4. izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov iz 316. in 317. člena tega zakona,
5. nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika v skladu s 322. in 324. členom tega zakona,
6. stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje,
7. davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin v zvezi s prodajo premoženja in
8. drugi stroški stečajnega postopka razen tekočih stroškov iz drugega odstavka tega člena.
356. člen
(predračun stroškov stečajnega postopka)
(1) Sodišče določi predračun stroškov stečajnega postopka na predlog upravitelja iz 3. točke drugega odstavka 294. člena tega zakona in na podlagi mnenja upniškega odbora.
(2) Predračun stroškov stečajnega postopka mora vsebovati:
1. glede stroškov iz 2. točke drugega odstavka 355. člena tega zakona število oseb, potrebnih za izvedbo poslov, ki jih je treba v stečajnem postopku opraviti, in za vsako od njih:
– opis poslov, ki jih bo opravljala, in
– mesečni znesek stroškov za plačilo plače ali drugega nadomestila za opravljanje teh poslov,
2. glede stroškov iz 1., 3., 4., 7. in 8. točke drugega odstavka 355. člena tega zakona:
– opis vrste teh stroškov in
– mesečni znesek za vsako od vrst teh stroškov,
3. glede drugih stroškov:
– opis vrste teh stroškov in
– skupni znesek za vsako od vrst teh stroškov.
(3) Če se med stečajnim postopkom pokaže, da posamezne vrste stroškov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena v obsegu, vključenem v predračun stroškov, niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh vrst stroškov spremeni predračun stroškov.
(4) Sodišče o spremembi predračuna stroškov odloči:
1. na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora ali
2. na zahtevo upniškega odbora.
357. člen
(sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)
(1) Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za:
1. plačilo stroškov iz 1. in 2. točke drugega odstavka 356. člena tega zakona v znesku, v katerem so vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka,
2. izpolnitev obveznosti na podlagi pravnih poslov v skladu s 316. do 319. členom tega zakona in
3. nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika v skladu s 322. in 324. členom tega zakona ter plačilo s tem povezanih stroškov.
Pododdelek 5.9.3: Razdelitev splošne razdelitvene mase
358. člen
(terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)
Pri razdelitvi splošne razdelitvene mase se upoštevajo nezavarovane terjatve, ki so bile v stečajnem postopku pravočasno prijavljene, razen:
1. prerekanih terjatev, ki so do izdelave načrta razdelitve prenehale po četrtem odstavku 300. člena ali sedmem odstavku 301. člena tega zakona,
2. terjatev, povezanih z razveznim pogojem, ki se je uresničil do izdelave načrta razdelitve.
359. člen
(vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)
(1) Terjatve se iz splošne razdelitvene mase plačajo po tem vrstnem redu:
1. prednostne terjatve,
2. navadne terjatve,
3. podrejene terjatve.
(2) Dokler razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev predhodnega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, ni dovoljeno začeti plačevati terjatve poznejšega vrstnega reda.
(3) Če razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev posameznega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, se vse terjatve tega vrstnega reda plačajo v deležu, ki se izračuna kot razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi.
360. člen
(prednostna in splošna razdelitev)
(1) Prednostna razdelitev je razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo prednostnih terjatev.
(2) Splošna razdelitev je razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo navadnih in podrejenih terjatev.
361. člen
(prva in poznejše razdelitve)
(1) Prvo prednostno razdelitev je treba opraviti, ko splošna razdelitvena masa zadošča za plačilo polovice zneska prednostnih terjatev, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi.
(2) Prvo splošno razdelitev je treba opraviti:
1. ko splošna razdelitvena masa zadošča za plačilo polovice zneska navadnih terjatev, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, če ta položaj nastopi prej kot v šestih mesecih po začetku stečajnega postopka,
2. v drugih primerih, ko splošna razdelitvena masa zadošča za plačilo desetih odstotkov zneska navadnih terjatev, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi.
(3) Poznejše razdelitve je treba opraviti, ko splošna razdelitvena masa zadošča za plačilo dodatnih deset odstotkov zneska prednostnih ali navadnih terjatev, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi.
362. člen
(terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)
(1) Ob prvi razdelitvi se iz splošne razdelitvene mase plačajo naslednje nezavarovane terjatve, ki so v stečajnem postopku priznane do izdelave načrta prve razdelitve, v deležu iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona:
1. terjatve, ki niso povezane s pogojem, in
2. terjatve, ki so bile povezane z odložnim pogojem, ki se je uresničil do izdelave načrta prve razdelitve.
(2) Ob prvi razdelitvi se v razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo naslednjih terjatev v deležu iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: rezervirana splošna razdelitvena masa):
1. prerekanih terjatev in
2. terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve še ni uresničil.
(3) Plačilo terjatve se opravi iz rezervirane splošne razdelitvene mase na podlagi sklepa o prvi razdelitvi, ko se izpolnijo ti pogoji:
1. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 300. člena ali prvega odstavka 301. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve,
2. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 302. člena tega zakona:
– ko poteče rok za vložitev tožbe iz drugega odstavka 302. člena, če v tem roku nihče od tistih, ki so prerekali terjatev, ni vložil tožbe, ali
– ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve, zavrglo tožbo iz drugega odstavka 302. člena ali ustavilo postopek zaradi umika te tožbe,
3. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 314. člena tega zakona:
– ko poteče rok za prijavo udeležbe iz tretjega odstavka 314. člena tega zakona, če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev v tem roku ne prijavi udeležbe, ali
– ko postane pravnomočna odločba, s katero je pristojni državni organ odločil, da ta terjatev obstaja.
4. pri terjatvi, povezani z odložnim pogojem: ko se ta pogoj uresniči, če se uresniči pred izdelavo načrta končne razdelitve,
5. pri terjatvi, povezani z razveznim pogojem: ob končni razdelitvi, če se do izdelave načrta končne razdelitve ta pogoj ni uresničil.
(4) Splošna razdelitvena masa, ki je bila rezervirana za plačilo posamezne terjatve po drugem odstavku tega člena, se ob poznejši ali končni razdelitvi razdeli med druge upnike, ko se izpolnijo naslednji pogoji:
1. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 300. člena ali iz prvega odstavka 301. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, zavrglo tožbo iz prvega odstavka 300. člena ali iz prvega odstavka 301. člena ali ustavilo postopek zaradi umika te tožbe,
2. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 302. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev neobstoja terjatve,
3. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 314. člena tega zakona: ko postane pravnomočna odločba, s katero je pristojni državni organ odločil, da ta terjatev ne obstaja,
4. pri terjatvi, povezani z odložnim pogojem: ob končni razdelitvi, če se do izdelave načrta končne razdelitve ta pogoj ni uresničil,
5. pri terjatvi, povezani z razveznim pogojem: ko se ta pogoj uresniči, če se uresniči pred izdelavo načrta končne razdelitve.
363. člen
(načrt prve razdelitve)
(1) Upravitelj mora pred izdelavo načrta prve razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z 72. členom tega zakona.
(2) Načrt prve razdelitve mora vsebovati:
1. znesek splošne razdelitvene mase, ki je predmet prve razdelitve,
2. skupni znesek terjatev, ki se upoštevajo pri prvi razdelitvi,
3. delež iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona,
4. za vsako terjatev, ki se upošteva pri prvi razdelitvi:
– zaporedno številko terjatve na končnem seznamu preizkušenih terjatev,
– znesek terjatve, ki se upošteva pri prvi razdelitvi,
– podatek, ali se terjatev ob prvi razdelitvi plača po prvem odstavku 362. člena tega zakona ali se za njeno plačilo rezervirajo sredstva po drugem odstavku 362. člena tega zakona,
– znesek terjatve, ki se plača ali rezervirajo sredstva za njeno plačilo, ob prvi razdelitvi, izračunan na podlagi deleža iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona.
(3) Upravitelj mora predložiti sodišču načrt prve razdelitve in posodobljen končni seznam preizkušenih terjatev iz prvega odstavka tega člena:
1. pri prvi prednostni razdelitvi: v osmih dneh po nastopu položaja iz prvega odstavka 361. člena tega zakona,
2. pri prvi splošni razdelitvi: v enem mesecu po nastopu položaja iz drugega odstavka 361. člena tega zakona.
(4) Sodišče mora objaviti načrt prve razdelitve in posodobljen končni seznam preizkušenih terjatev v treh delovnih dneh po prejemu.
364. člen
(ugovor proti načrtu prve razdelitve)
(1) Proti načrtu prve razdelitve lahko ugovarja vsak upnik.
(2) Ugovor proti načrtu prve razdelitve mora upnik vložiti pri prvi prednostni razdelitvi v 15 dneh in pri prvi splošni razdelitvi v enem mesecu od objave po četrtem odstavku 363. člena tega zakona.
365. člen
(sklep o prvi razdelitvi)
(1) Sodišče s sklepom o prvi razdelitvi:
1. odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona,
2. odloči o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in
3. določi končni načrt prve razdelitve.
(2) V izreku sklepa o prvi razdelitvi sodišče določitev končnega načrta prve razdelitve oblikuje tako, da navede končni načrt prve razdelitve, ki je sestavni del izreka sklepa.
(3) Sodišče mora:
1. pri prvi prednostni razdelitvi v osmih dneh, pri prvi splošni razdelitvi pa v 15 dneh po poteku roka za ugovor iz drugega odstavka 364. člena tega zakona odločiti o ugovorih in o vsebini svoje odločitve obvestiti upravitelja ter
2. v treh delovnih dneh po dnevu, ko upravitelj predloži končni načrt prve razdelitve, objaviti sklep o prvi razdelitvi in končni načrt prve razdelitve, ki je sestavni del tega sklepa.
366. člen
(pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)
(1) S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo:
1. odločitev o ugovorih iz 364. člena tega zakona in
2. končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.
(2) Pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi zadrži njegovo izvršitev.
(3) Pravnomočni sklep o prvi razdelitvi je izvršilni naslov.
367. člen
(končni načrt prve razdelitve)
Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz 1. točke tretjega odstavka 365. člena tega zakona sodišču predložiti končni načrt prve razdelitve v skladu z odločitvijo sodišča o ugovorih iz 364. člena tega zakona.
368. člen
(roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)
Upravitelj mora upnikom plačati zneske iz četrte alineje 4. točke drugega odstavka 363. člena tega zakona na podlagi končnega načrta prve razdelitve:
1. pri terjatvah iz prvega odstavka 362. člena tega zakona: v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o prvi razdelitvi,
2. pri terjatvah iz drugega odstavka 362. člena tega zakona: v 15 dneh po izpolnitvi pogoja iz tretjega odstavka 362. člena tega zakona, vendar ne pred pravnomočnostjo sklepa o prvi razdelitvi.
369. člen
(poznejša razdelitev)
(1) Za poznejšo razdelitev se smiselno uporabljajo 362. do 368. člen tega zakona, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Rok za ugovor proti načrtu poznejše razdelitve iz drugega odstavka 364. člena tega zakona je pri poznejši prednostni in splošni razdelitvi 15 dni od objave po četrtem odstavku 363. člena tega zakona.
(3) Z ugovorom proti načrtu poznejše razdelitve ni dovoljeno uveljavljati, da naj se določena terjatev upošteva ali ne upošteva pri razdelitvi, če je bilo o upoštevanju te terjatve že odločeno s pravnomočnim sklepom o prvi razdelitvi ali s pravnomočnim sklepom o poznejši razdelitvi, izdanim v zvezi z drugim načrtom poznejše razdelitve.
Pododdelek 5.9.4: Razdelitev posebne razdelitvene mase
370. člen
(uporaba pododdelka 5.9.4)
(1) Pododdelek 5.9.4 se uporablja za razdelitev vsake posebne razdelitvene mase, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Pododdelek 5.9.4 se ne uporablja za razdelitev posebne razdelitvene mase za plačilo stroškov izvršilnega postopka in zavarovane terjatve upnika, ki se opravi v izvršilnem postopku, ki ga izvršilno sodišče nadaljuje po drugem odstavku 281. člena tega zakona ali začne na podlagi pravnomočnega sklepa iz 2. točke prvega odstavka 304. člena tega zakona.
(3) Pododdelek 5.9.4 se ne uporablja za razdelitev posebne razdelitvene mase, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 282. člena tega zakona, za plačilo terjatve upnika, zavarovane s to ločitveno pravico.
(4) Premoženje, ki ostane po celotnem plačilo terjatev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se prenese v splošno razdelitveno maso.
(5) Če posebna razdelitvena masa iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ne zadošča za celotno plačilo terjatve upnika, se za plačilo nezavarovanega dela te terjatve uporablja oddelek 5.9.3 tega zakona.
371. člen
(terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)
(1) Pri razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase se upošteva terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso, če sta bili terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni, razen:
1. terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, ki je bila prerekana in je do izdelave načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase prenehala po četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona,
2. terjatve, povezane z razveznim pogojem, ki se je uresničil do izdelave načrta razdelitve posebne razdelitvene mase.
(2) Ob prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase se iz te razdelitvene mase plača terjatev iz prvega odstavka tega člena, če sta terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku priznani na podlagi pravnomočnega sklepa iz 2. točke prvega odstavka 304. člena tega zakona, in če terjatev:
1. ni povezana s pogojem, ali
2. je bila povezana z odložnim pogojem, ki se je uresničil do izdelave načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase.
(3) Ob prvi razdelitvi se v posebni razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatve iz prvega odstavka tega člena:
1. če je ločitvena pravica prerekana ali
2. če je terjatev povezana s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase še ni uresničil.
(4) Plačilo terjatve se opravi iz rezervirane posebne razdelitvene mase:
1. pri prerekani ločitveni pravici iz prvega odstavka 305. člena ali prvega odstavka 306. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet posebne razdelitvene mase,
2. pri prerekani ločitveni pravici iz prvega odstavka 308. člena tega zakona:
– v primeru iz šestega odstavka 308. člena tega zakona, ko postane pravnomočen sklep iz 2. točke prvega odstavka 304. člena tega zakona,
– v drugih primerih, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek iz drugega odstavka 308. člena tega zakona,
3. pri terjatvi, povezani z odložnim pogojem: ko se ta pogoj uresniči, če se uresniči pred izdelavo načrta končne razdelitve,
4. pri terjatvi, povezani z razveznim pogojem: ob končni razdelitvi, če se do izdelave načrta končne razdelitve ta pogoj ni uresničil.
(5) Če je premoženje, ki spada v posamezno posebno razdelitveno maso, predmet več ločitvenih pravic, se terjatve, zavarovane s temi ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda.
(6) Premoženje, ki ostane po celotnem plačilu terjatev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se prenese v splošno razdelitveno maso.
(7) Če posebna razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatve upnika, se za plačilo nezavarovanega dela te terjatve uporablja pododdelek 5.9.3 tega zakona.
(8) Upravitelj mora predložiti sodišču načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso.
(9) Načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase mora vsebovati:
1. podatke o premoženju, ki je bilo predmet posebne stečajne mase in z unovčenjem katerega je nastala posebna razdelitvena mase,
2. znesek kupnine, dosežen z unovčenjem posebne stečajne mase iz 1. točke tega odstavka,
3. skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase iz 1. točke tega odstavka in zneski posameznih vrst teh stroškov, razčlenjeni po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena tega zakona,
4. znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet prve razdelitve,
5. skupni znesek terjatev, ki se upoštevajo pri prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase,
6. za vsako terjatev, ki se upošteva pri prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase:
– zaporedno številko terjatve na končnem seznamu preizkušenih terjatev,
– znesek terjatve, ki se upošteva pri prvi razdelitvi,
– vrstni red plačila terjatve,
– podatek, ali se terjatev ob prvi razdelitvi plača po drugem odstavku tega člena ali se za njeno plačilo rezervirajo sredstva po tretjem odstavku tega člena,
– znesek terjatve, ki se plača ali rezervirajo sredstva za njeno plačilo, ob prvi razdelitvi,
– znesek terjatve, ki se plača iz splošne razdelitvene mase po sedmem odstavku tega člena,
7. v primeru iz šestega odstavka tega člena tudi: znesek, ki se prenese v splošno razdelitveno maso.
(10) Za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase se smiselno uporabljajo 364. do 367. člen tega zakona.
(11) Upravitelj mora upnikom plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene:
1. pri terjatvah iz drugega odstavka tega člena: v 8 dneh po pravnomočnosti sklepa o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase,
2. pri terjatvah iz tretjega odstavka tega člena: v 8 dneh po izpolnitvi pogoja iz četrtega odstavka tega člena, vendar ne pred pravnomočnostjo sklepa o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase.
372. člen
(prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)
(1) Premoženje, ki je bilo predmet ločitvene pravice, se prenese iz posebne v splošno razdelitveno maso:
1. če ločitvena pravica preneha po četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona,
2. ko postane pravnomočna sodba iz 2. točke tretjega odstavka 281. člena tega zakona,
3. ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku iz drugega odstavka 308. člena tega zakona,
4. pri terjatvi, povezani z odložnim pogojem: ob končni razdelitvi, če se do izdelave načrta končne razdelitve ta pogoj ni uresničil,
5. pri terjatvi, povezani z razveznim pogojem: ko se ta pogoj uresniči, če se uresniči pred izdelavo načrta končne razdelitve.
(2) Upravitelj mora obvestiti sodišče o pravnem dejstvu iz 1. do 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena v osmih dneh po dnevu, ko zanj izve ali bi moral izvedeti.
(3) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila upravitelja iz drugega odstavka tega člena izdati sklep, da se premoženje iz posebne razdelitvene mase prenese v splošno razdelitveno maso (v nadaljnjem besedilu: sklep o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso).
(4) Izrek sklepa o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso mora vsebovati podatke o:
1. premoženju, ki se prenese,
2. ločitveni pravici iz prvega odstavka tega člena in
3. terjatvi, ki je bila zavarovana s to ločitveno pravico.
(5) Sklep o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso se vroči upniku, ki je v stečajnem postopku prijavil ločitveno pravico, na katero se nanaša sklep.
(6) Pritožba proti sklepu o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso zadrži njegovo izvršitev.
(7) V primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena:
1. mora upravitelj upoštevati to pravno dejstvo pri izdelavi načrta končne razdelitve in
2. sodišče o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso po tretjem in četrtem odstavku tega člena odloči s sklepom o končni razdelitvi.
(8) Za plačilo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena, se uporablja pododdelek 5.9.3 tega zakona.
Pododdelek 5.9.5: Končna razdelitev
373. člen
(končna razdelitev)
(1) Končna razdelitev je poznejša razdelitev, ki se opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa.
(2) Če razdelitvena masa zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži.
(3) Terjatve družbenika za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase iz drugega odstavka tega člena ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
(4) Če dejanski imetnik deleža v ugovoru proti načrtu končne razdelitve ne dokaže drugače, velja, da je imetnik terjatve iz prvega odstavka tega člena:
1. pri delniški družbi: oseba iz drugega odstavka 284. člena tega zakona,
2. pri drugi pravni oseb: oseba, ki je kot družbenik vpisana v sodni register na dan izdelave načrta razdelitve ostanka razdelitvene mase.
(5) Če terjatve ni mogoče plačati zaradi upniške zamude iz petega odstavka 297. člena tega zakona, se znesek, ki bi ga bilo treba plačati upniku na podlagi razdelitve, položi v sodni depozit po pravilih, določenih v šestem do desetem odstavku tega člena.
(6) V postopku sodnega depozita iz petega odstavka tega člena je stvarno in krajevno pristojno odločati sodišče, ki vodi stečajni postopek.
(7) Upravitelj mora vložiti predlog za sodni depozit iz petega odstavka tega člena hkrati s končnim poročilom iz 375. člena tega zakona. Predlog mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o upniku, v korist katerega se položi depozit, in
2. znesek, ki je predmet depozita.
(8) Sodišče odloči o sodnem depozitu iz petega odstavka tega člena s sklepom o končanju stečajnega postopka. Odločitev o sodnem depozitu mora vsebovati:
1. podatke iz 1. in 2. točke sedmega odstavka tega člena za vsakega upnika iz petega odstavka tega člena,
2. poziv upravičencem do depozita, da vložijo zahtevo v skladu z devetim odstavkom tega člena in
3. pouk o pravni posledici iz desetega odstavka tega člena.
(9) Sodišče plača deponirani znesek upravičencu do depozita na njegovo zahtevo, ki:
1. mora vsebovati podatke o denarnem računu, v dobro katerega naj se opravi plačilo in
2. ji morajo biti priloženi morebitni dokazi o tem, da je upravičenec do depozita pravni naslednik upnika, v dobro katerega je bil znesek deponiran.
(10) Če upravičenec do depozita v treh letih po pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka ne vloži zahteve iz devetega odstavka tega člena, sodišče izda sklep, da je pravica do prevzema deponiranega zneska zastarala in da se deponirani znesek prenese na Republiko Slovenijo.
(11) Če je v stečajno maso spadalo tudi premoženje, ki ga po zakonu, ki ureja zadruge, ni dovoljeno razdeliti med člane zadruge (v nadaljnjem besedilu: nedeljivi zadružni kapital), se ne glede na drugi odstavek tega člena razdelitvena masa, ki ni potrebna za plačilo nezavarovanih terjatev (v nadaljnjem besedilu: ostanek razdelitvene mase) razdeli tako, da se:
1. del ostanka razdelitvene mase prenese na zadružno zvezo, v katero je bila zadruga včlanjena,
2. drugi del pa razdeli med člane v sorazmerju z njihovimi deleži.
(12) Del ostanka razdelitvene mase, ki se po 1. točki enajstega odstavka tega člena prenese na zadružno zvezo, se določi tako, da se ostanek razdelitvene mase pomnoži z deležem, ki ga je predstavljal znesek nedeljivega zadružnega kapitala v vsoti zneskov nedeljivega zadružnega kapitala in zneskov deležev vseh članov, izkazanih v bilanci stanja zadruge po stanju ob začetku stečajnega postopka.
(13) Za terjatev zadružne zveze iz 1. točke enajstega odstavka tega člena se smiselno uporablja tretji odstavek tega člena.
374. člen
(prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)
(1) Če premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje razdeli:
1. v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži,
2. v drugih primerih: upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona, če ti pristanejo, da prevzamejo to premoženje.
(2) Če upniki ali družbeniki ne pristanejo na prevzem premoženja iz prvega odstavka tega člena, se to premoženje prenese na Republiko Slovenijo.
(3) Republika Slovenija v zvezi s prevzemom premoženja iz drugega odstavka tega člena ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika.
(4) O razdelitvi premoženja upnikom ali družbenikom po prvem odstavku ali o njegovem prenosu na Republiko Slovenijo po drugem odstavku tega člena odloči sodišče s sklepom o končni razdelitvi.
(5) Če pri končni razdelitvi ostane denarno dobroimetje v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, se to prenese na Republiko Slovenijo. Za prenos iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
Oddelek 5.10: Končanje stečajnega postopka
375. člen
(končno poročilo upravitelja)
(1) Upravitelj mora v enem mesecu po opravljeni končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo.
(2) Končno poročilo mora poleg podatkov, ki jih mora vsebovati redno poročilo, vključevati še:
1. skupni znesek unovčene stečajne mase,
2. končni delež plačila terjatev upnikov iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona,
3. predlog upravitelja za odmero zadnjega dela nagrade za njegovo delo iz 2. točke drugega odstavka 104. člena tega zakona in
4. izjavo upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu s tem zakonom.
(3) Sodišče na podlagi končnega poročila upravitelja in mnenja upniškega odbora:
1. odloči o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelju iz 2. točke drugega odstavka 104. člena tega zakona in
2. izda sklep o končanju stečajnega postopka.
376. člen
(sklep o končanju stečajnega postopka)
(1) S sklepom o končanju stečajnega postopka sodišče:
1. odloči, da se stečajni postopek konča,
2. razreši upravitelja in
3. v primeru iz petega odstavka 373. člena tega zakona tudi odločitev o sodnem depozitu v skladu z osmim odstavkom 373 člena tega zakona.
(2) Pritožba proti sklepu o končanju stečajnega postopka zadrži njegovo izvršitev.
377. člen
(izbris stečajnega dolžnika iz registra)
Stečajni dolžnik se po uradni dolžnosti izbriše iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka.
378. člen
(končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)
(1) Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom (v nadaljnjem besedilu: sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom).
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se premoženje uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka, morebitno drugo premoženje pa se s sklepom o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom prenese na Republiko Slovenijo.
(3) Republika Slovenija v zvezi s prevzemom premoženja iz drugega odstavka tega člena ne odgovarja za obveznosti stečajnega dolžnika.
(4) Za sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom se smiselno uporabljata 376. in 377. člen tega zakona.
(5) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za pozneje najdeno premoženje iz 380. člena tega zakona.
(6) V primeru iz prvega odstavka tega člena se ne opravi preizkus terjatev.
379. člen
(ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)
(1) Proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom je dovoljen ugovor, o katerem odloča sodišče, ki je izdalo sklep.
(2) Ugovor je treba vložiti v 15 dneh po objavi sklepa iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če je sklep iz prvega odstavka tega člena izdan, preden je opravljen preizkus prijavljenih terjatev v skladu s tem zakonom, lahko ugovor vloži vsak upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do stečajnega dolžnika.
(4) Z ugovorom je dovoljeno izpodbijati odločitev sodišča o končanju postopka, ker:
1. je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko,
2. je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali
3. je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
(5) Če upnik z ugovorom uveljavlja razlog iz 2. ali 3. točke četrtega odstavka tega člena, mu sodišče pred odločitvijo o ugovoru naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa založi predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju iz 2. točke ali izpodbojnega in vračilnega zahtevka iz 3. točke četrtega odstavka tega člena.
(6) Če upnik v roku iz petega odstavka tega člena ne založi predujma, velja, da je umaknil ugovor.
(7) Upnik ima pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka, če so bile uspešno uveljavljene pravice stečajnega dolžnika na premoženju iz 2. točke ali izpodbojni in vračilni zahtevek iz 3. točke četrtega odstavka tega člena.
380. člen
(pozneje najdeno premoženje)
(1) Če se premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, najde, potem ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, se na predlog upnika, ki je bil v stečajnem postopku nad dolžnikom upravičen opravljati procesna dejanja in do konca stečajnega postopka to njegovo upravičenje ni prenehalo, ali družbenika stečajnega dolžnika začne stečajni postopek nad tem premoženjem (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem).
(2) V stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem se terjatve upnikov ne prijavijo znova, temveč se pri razdelitvi razdelitvene mase, dosežene z unovčenjem pozneje najdenega premoženja, upoštevajo samo terjatve, ki so bile priznane v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(3) Če je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom končan po 378. členu tega zakona, ne da bi bil v tem postopku opravljen prijava in preizkus terjatev upnikov, je treba ta dejanja opraviti v stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem.
Oddelek 5.11: Postopek osebnega stečaja
Pododdelek 5.11.1: Splošna pravila postopka osebnega stečaja
381. člen
(fizična oseba kot stečajni dolžnik)
(1) Postopek osebnega stečaja je dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe.
(2) Sodišče v Republiki Sloveniji je pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja:
1. proti fizični osebi, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
2. proti potrošniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji, in
3. proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.
382. člen
(namen postopka osebnega stečaja)
(1) Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.
(2) Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno.
383. člen
(uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)
(1) Če ni v oddelku 5.11 tega zakona drugače določeno, se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopek osebnega stečaja ne uporabljajo:
1. drugi in tretji odstavek 223. člena, drugi odstavek 227. člena in 2. točka 231. člena,
2. 259., 260. in 262. člen,
3. peti odstavek 296. člena, peti odstavek 298. člena, četrti odstavek 300. člena, sedmi odstavek 301. člena, četrti odstavek 305. člena, tretji odstavek 306. člena, tretji odstavek 310. člena, tretji odstavek 311. člena,
4. 348. do 352. člen,
5. drugi do peti odstavek 374. člena tega zakona,
6. za postopek osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika pa tudi ne:
– 285. do 289. člen,
– 290. in 291. člen in
– 316. do 319. člen tega zakona.
384. člen
(ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)
(1) Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja.
(2) Poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja mora vsebovati:
1. popis:
– če je dolžnik potrošnik: vsega njegovega premoženja,
– če je dolžnik podjetnik ali zasebnik: vsega njegovega premoženja, pri čemer mora biti ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah,
2. podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in izvajalcu plačilnega prometa, ki ga vodi,
3. podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih,
4. izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi.
(3) Dolžnik mora poročilo o stanju svojega premoženja:
1. če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja: priložiti predlogu za začetek tega postopka,
2. v drugih primerih: priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.
(4) Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti notarsko overjen.
(5) Četrti odstavek tega člena se ne uporablja, če dolžnik da sodišču poročilo o stanju svojega premoženja na naroku ali na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu.
(6) Dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja:
1. upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, in
2. upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.
(7) Za obveznost dolžnika dati poročilo o stanju njegovega premoženja iz prvega odstavka tega člena in njegova obveznost iz šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.
(8) Banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk osebnih podatkov morajo upravitelju na njegovo zahtevo posredovati vse podatke, vključene v zbirkah osebnih podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.
(9) Podatki iz osmega odstavka tega člena so zlasti:
1. številke denarnih računov ter stanje in promet na teh računih,
2. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,
3. stanje denarnih in drugih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,
4. podatki o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,
5. lastninska in druge stvarne pravice na nepremičninah,
6. podatki, vpisani v registru prometnih dovoljenj,
7. podatki, vpisani v registru plovil in letal in
8. podatki o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.
(10) Za posredovanje podatkov iz osmega odstavka tega člena upravitelj ni dolžan plačati takse ali drugega nadomestila.
(11) Podatki iz osmega odstavka tega člena se smejo uporabiti samo:
1. za ugotovitev premoženja stečajnega dolžnika in za uveljavitev zahtevkov za izročitev tega premoženja ali
2. za ugotovitev poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona, in za uveljavitev izpodbojnih in povračilnih zahtevkov po pravilih o izpodbijanju teh dejanj.
385. člen
(stranke glavnega postopka osebnega stečaja)
Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so:
1. stečajni dolžnik,
2. upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, in
3. upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana.
386. člen
(omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)
(1) Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da:
1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
2. brez soglasja sodišča ne more:
– najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,
– odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,
– se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
(2) Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.
(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za pravne posle in pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja.
(4) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona.
387. člen
(posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)
(1) Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom, stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika, in ta status ne more biti več podlaga za nastanek obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika.
(2) Sodišče mora agencijo obvestiti o pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnik v treh delovnih dneh po dnevu, ko sklep o začetku postopka osebnega stečaja postane pravnomočen.
(3) Agencija na podlagi obvestila iz drugega odstavka tega člena podjetnika ali zasebnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra.
(4) Izbris iz tretjega odstavka tega člena učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka po 244. členu tega zakona.
388. člen
(fiduciarni denarni račun upravitelja)
(1) Upravitelj mora naslednji delovni dan po začetku postopka osebnega stečaja odpreti poseben denarni račun (v nadaljnjem besedilu: fiduciarni denarni račun upravitelja), prek katerega sme:
1. sprejemati samo vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase in
2. opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov.
(2) Denarna terjatev upravitelja do izvajalca plačilnega prometa, ki vodi fiduciarni denarni račun upravitelja, na podlagi dobroimetja na tem računu velja v razmerju do izvajalca plačilnega prometa in v razmerju do upraviteljevih upnikov za skupno terjatev vseh upnikov stečajnega dolžnika do izvajalca plačilnega prometa. Zato upraviteljevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev do upravitelja niti v njegovem stečaju s prisilnimi ukrepi segati na to denarno terjatev (drugi odstavek 804. člena v zvezi z 805. členom OZ), ob stečaju ali smrti upravitelja pa ta denarna terjatev ne spada v njegovo stečajno maso ali zapuščino.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za fiduciarni račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro katerega se prenesejo nematerializirani vrednostni papirji stečajnega dolžnika, ki spadajo v stečajno maso.
389. člen
(posebna pravila o stečajni masi)
(1) V stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo tudi:
1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku,
2. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.
(2) Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti:
1. predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, in
2. prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ.
(3) Prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso razen zneska, ki je enak:
1. če stečajni dolžnik preživlja druge osebe: višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih mora preživljati po zakonu, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči,
2. v drugih primerih: višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost.
(4) Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se smiselno uporabljata tudi drugi in tretji odstavek 102. člena ZIZ.
390. člen
(posebna pravila za prednostne terjatve)
(1) Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
(2) Za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo 131., 132., 280. in 281. člen tega zakona.
391. člen
(posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)
(1) Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja za:
1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, svojih polnoletnih otrok ali posvojencev, staršev ali posvojiteljev, bratov ali sester, ter
2. pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona.
(2) Pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona.
392. člen
(posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)
(1) Za preizkus terjatev, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo terjatve iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, se smiselno uporablja 71. člen tega zakona.
(2) Ne glede na 358. člen tega zakona se pri razdelitvi splošne razdelitvene mase upoštevajo tudi terjatve iz prvega odstavka tega člena, če so do izdelave načrta prve ali poznejše razdelitve priznane.
(3) Če terjatev iz prvega odstavka tega člena ob prejšnjih razdelitvah ni bila upoštevana, se v poznejšem načrtu razdelitve iz drugega odstavka tega člena upošteva tako, da se iz razdelitvene mase, katere razdelitev je predmet tega načrta, prednostno plača do deleža, do katerega so bile plačane druge terjatve na podlagi prejšnjih načrtov razdelitve.
393. člen
(izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)
(1) Če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o izterjavi stalnih prejemkov):
1. ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za znesek iz tretjega ali četrtega odstavka 389. člena tega zakona in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, spadajo v stečajno maso,
2. naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, zmanjšane za zneske iz 1. točke tega odstavka, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.
(2) Za izterjavo stalnih prejemkov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega odstavka 133. člena ZIZ.
(3) Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.
(4) Pravnomočni sklep iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov.
(5) Upravitelj mora nadzorovati, ali izplačevalec prejemkov ravna po sklepu o izterjavi, in sodišče nemudoma obvestiti o vsaki njegovi kršitvi.
394. člen
(zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)
(1) Če ima stečajni dolžnik odprt denarni račun, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o zasegu denarnega dobroimetja):
1. ugotovi, da denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za znesek iz tretjega ali četrtega odstavka 389. člena tega zakona in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, spada v stečajno maso,
2. naloži izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi ta račun, da mora:
– v treh delovnih dneh po prejemu sklepa denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za zneske iz 1. točke tega odstavka, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja in
– naslednji delovni dan po prispetju novih plačil v dobro tega računa denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske iz 1. točke tega odstavka, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.
(2) Za zaseg denarnega dobroimetja se smiselno uporabljajo tretji do peti odstavek 393. člena tega zakona in tretji odstavek 147. člena ZIZ.
395. člen
(posebna pravila o prodaji premoženja)
(1) Za prodajo premičnih stvari, ki spadajo v stečajno maso, razen umetniških predmetov in drugih dragocenosti, se v postopku osebnega stečaja ne uporablja drugi odstavek 327. člen tega zakona in lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj.
(2) Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.
(3) Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo.
(4) Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka tega člena namesto izvršitelja opravi upravitelj.
396. člen
(sklep o končanju postopka osebnega stečaja)
(1) S sklepom o končanju postopka osebnega stečaja sodišče poleg odločitev iz prvega odstavka 376. člena tega zakona tudi:
1. odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan,
2. naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev iz 1. točke tega odstavka.
(2) V izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja sodišče svoje odločitve iz prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa.
(3) Za seznam neplačanih priznanih terjatev iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 1. točka tretjega odstavka in 1. točka četrtega odstavka 211. člena tega zakona.
(4) Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.
Pododdelek 5.11.2: Odpust obveznosti stečajnega dolžnika
397. člen
(uporaba pododdelka 5.11.2)
(1) Pododdelek 5.11.2 tega zakona se uporablja v postopku osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti iz 398. člena tega zakona.
(2) Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja.
398. člen
(predlog za odpust obveznosti)
(1) Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane (v nadaljnjem besedilu: predlog za odpust obveznosti).
(2) Stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena tega zakona, na kateri mora biti njegov podpis notarsko overjen.
399. člen
(ovire za odpust obveznosti)
Odpust obveznosti ni dovoljen:
1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
2. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
3. če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,
4. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
400. člen
(začetek postopka odpusta obveznosti)
(1) Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti v skladu s 398. členom tega zakona, mora sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence in evidence iz 413. člena tega zakona.
(2) Če sodišče na podlagi podatkov evidenc iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da obstaja ovira za odpust iz 1. ali 3. točke 399. člena tega zakona, predlog za odpust obveznosti zavrne.
(3) Če sodišče na podlagi podatkov evidenc iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da ne obstaja ovira za odpust iz 1. ali 3. točke 399. člena tega zakona, izda sklep, s katerim začne postopek odpusta obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka odpusta obveznosti), ne da bi presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena tega zakona.
(4) S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
(5) Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe postopka osebnega stečaja.
(6) O začetku postopka odpusta obveznosti se upniki obvestijo z oklicem.
(7) Oklic o začetku postopka odpusta obveznosti mora vsebovati:
1. podatke o sodišču, ki vodi postopek, in opravilni številki, pod katero se postopek vodi,
2. identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku,
3. odločitev sodišča o začetku postopka odpusta obveznosti in o določitvi preizkusnega obdobja ter
4. poziv upnikom, naj v šestih mesecih po objavi oklica vložijo ugovor proti odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona.
401. člen
(dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)
Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, določenih v 384. in 386. členu tega zakona, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:
1. če je zaposlen: mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
2. če ni zaposlen in je sposoben za delo:
– si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
– ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
– upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
402. člen
(dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)
(1) Upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena tega zakona.
(2) Upravitelj opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena tega zakona.
(3) Če upravitelj po prvem ali drugem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog iz 403. člena tega zakona, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti.
403. člen
(razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)
(1) Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti odpustu obveznosti):
1. če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona ali
2. če dolžnik krši svoje obveznosti iz 384., 386. ali 401. člena tega zakona.
(2) Upnik lahko z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko.
404. člen
(roki za ugovor proti odpustu obveznosti)
Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti:
1. če se z njim uveljavlja razlog iz 1. točke prvega odstavka ali iz drugega odstavka 403. člena tega zakona: v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti,
2. če se z njim uveljavlja razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena tega zakona: do poteka preizkusnega obdobja.
405. člen
(postopek ugovora proti odpustu obveznosti)
(1) Če je ugovor proti odpustu obveznosti vložen po poteku roka iz 404. člena tega zakona, ga sodišče zavrže.
(2) Če je ugovor proti odpustu obveznosti vložen pravočasno, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu ugovora:
1. razpisati narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot en mesec po prejemu ugovora,
2. ugovor s prilogami, poziv, da se izreče o ugovoru, ter vabilo za narok vročiti:
– stečajnemu dolžniku in
– upravitelju, če ni vlagatelj ugovora,
3. objaviti oklic o naroku in vabilo za narok vročiti tudi vlagatelju ugovora.
(3) Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.
(4) Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o ugovoru proti odpustu obveznosti, v 15 dneh po koncu naroka za obravnavo tega ugovora.
406. člen
(odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)
(1) Če sodišče presodi, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom:
1. če se uveljavlja razlog iz prvega odstavka 403. člena tega zakona: ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti,
2. če se uveljavlja razlog iz drugega odstavka 403. člena tega zakona: ustrezno podaljša preizkusno obdobje.
(2) Če sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, ugovor zavrne.
(3) Proti sklepu o ugovoru proti odpustu obveznosti se lahko pritožita stečajni dolžnik in vlagatelj ugovora, o katerem je odločeno s tem sklepom.
407. člen
(sklep o odpustu obveznosti)
(1) Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o odpustu obveznosti):
1. če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali
2. če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen.
(2) Sodišče mora sklep o odpustu obveznosti izdati in objaviti v osmih dneh.
(3) Rok iz drugega odstavka tega člena teče:
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: od poteka preizkusnega obdobja,
2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
– če pritožba proti sklepu o zavrženju ali zavrnitvi ugovora proti vodenju postopka ni bila vložena in rok za pritožbo poteče po poteku preizkusnega obdobja: od poteka roka za pritožbo,
– če je bila vložena pritožba sklepu o zavrženju ali zavrnitvi ugovora proti vodenju postopka in sodišče prejme sklep, s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi po poteku preizkusnega obdobja: od dne, ko sodišče prejme ta sklep,
– v drugih primerih: od poteka preizkusnega obdobja.
408. člen
(terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)
(1) Odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.
409. člen
(pravni učinki odpusta obveznosti)
(1) S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno.
(2) Če dolžnik prostovoljno plača neplačani del terjatve iz prvega odstavka tega člena, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
410. člen
(končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)
(1) Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira:
1. za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno, in
2. za uveljavitev zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
(2) Premoženje iz prvega odstavka 389. člena tega zakona, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep.
(3) Sodišče mora v treh delovnih dneh s sklepom ustaviti nadaljnjo izterjavo stalnih prejemkov iz 393. člena in zaseg denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona ter o tem obvestiti izplačevalca stalnih prejemkov ali izvajalca, ki vodi dolžnikov denarni račun.
(4) Rok iz tretjega odstavka tega člena teče:
1. če pritožba proti sklepu o odpustu obveznosti ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
2. v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme sklep, s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi.
(5) Za sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, se ne uporablja 396. člen tega zakona.
411. člen
(izpodbijanje odpusta obveznosti)
(1) Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti.
(2) Tožbo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
412. člen
(odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)
(1) Za odločanje o tožbi iz 411. člena tega zakona je pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o odpustu obveznosti.
(2) Če sodišče razveljavi odpust obveznosti, s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti prenehajo pravni učinki iz 409. člena in drugega odstavka 410. člena tega zakona.
413. člen
(evidenca sklepov o odpustu obveznosti)
(1) Evidenco sklepov o odpustu obveznosti vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2) Evidenca mora za vsak sklep o odpustu obveznosti vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. opravilno številko in datum izdaje sklepa o odpustu obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
3. datum pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
4. podatke o razveljavitvi odpusta obveznosti po 412. členu tega zakona.
(3) Sodišča morajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, v treh delovnih dneh obvestiti o podatkih iz drugega odstavka tega člena.
(4) Rok iz tretjega odstavka tega člena teče:
1. glede podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena: od izdaje sklepa o odpustu obveznosti,
2. glede podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena:
– če pritožba proti sklepu o odpustu obveznosti ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
– v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme odločbo sodišča druge stopnje o pritožbi,
3. glede podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena: od izdaje sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o:
1. vodenju evidence sklepov o odpustu obveznosti in
2. vsebini ter načinu pošiljanja obvestil iz tretjega odstavka tega člena.
Oddelek 5.12: Postopek stečaja zapuščine
414. člen
(zapuščina kot stečajni dolžnik)
(1) Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: zapustnik).
(2) Sodišče v Republiki Sloveniji je pristojno za vodenje postopka stečaja zapuščine:
1. če je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali
2. če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je premoženje, ki spada v zapuščino, v Republiki Sloveniji.
415. člen
(namen postopka stečaja zapuščine)
Postopek stečaja zapuščine se vodi, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.
416. člen
(uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)
(1) Če ni v oddelku 5.12 tega zakona drugače določeno, se za postopek stečaja zapuščine smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopek stečaja zapuščine ne uporabljajo:
1. 133., 134. in 229. člen,
2. drugi in tretji odstavek 223. člena, 1. in 3. točka drugega odstavka 224. člena, drugi odstavek 227. člena, 2. točka 231. člena,
3. 259., 260. in 262. do 268. člen,
4. 285. do 289. člen,
5. 290. do 293. člen,
6. peti odstavek 296. člena, peti odstavek 298. člena, četrti odstavek 300. člena, sedmi odstavek 301. člena, četrti odstavek 305. člena, tretji odstavek 306. člena, tretji odstavek 310. člena, tretji odstavek 311. člena,
7. 316. do 319. člen,
8. 348. do 352. člen in
9. 377. člen tega zakona.
(3) Če ni v oddelku 5.12 tega zakona drugače določeno, se za postopek stečaja zapuščine smiselno uporabljajo tudi 388., 390., 391. in 392. člen ter prvi odstavek 395. člena tega zakona.
(4) Pri smiselni uporabi pravil iz prvega in tretjega odstavka tega člena se namesto pojma »stečajni dolžnik« uporablja:
1. pri uporabi 240. člena tega zakona in pravil v zvezi s procesnimi dejanji, ki jih je upravičen opravljati v postopku stečaja: pojem »dedič«,
2. v drugih primerih: pojem »zapustnik«.
(5) Za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatve na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD se smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen tega zakona.
417. člen
(stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)
(1) Stranke glavnega postopka stečaja zapuščine so:
1. zapustnikov dedič oziroma dedinja (v nadaljnjem besedilu: dedič), razen če se je odpovedala dediščini,
2. upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, in
3. upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, če je njegova terjatev priznana.
(2) Če je bila zapuščina prenesena na Republiko Slovenijo po drugem odstavku 130. člena ZD, je Republika Slovenija stranka glavnega postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče.
418. člen
(posebna pravila o stečajni masi)
(1) V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine poleg premoženja iz 2. točke drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo:
1. terjatve do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD in
2. premoženje, ki je bilo ločeno od dedičevega premoženja po 143. členu ZD.
(2) Upravitelj je upravičen za račun stečajne mase:
1. proti dedičem uveljaviti terjatve iz 1. točke prvega odstavka tega člena in
2. od dedičev ali skrbnika uveljaviti izročitev premoženja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
6. poglavje: POSTOPEK PRISILNE LIKVIDACIJE
419. člen
(uporaba 6. poglavja)
6. poglavje tega zakona se uporablja za postopek likvidacije pravne osebe, če zakon določa, da postopek likvidacije izvede sodišče (v nadaljnjem besedilu: prisilna likvidacija).
420. člen
(odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)
(1) Sodišče začne postopek prisilne likvidacije:
1. po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali
2. na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije.
(2) Če zakon ne določa, kdo lahko predlaga začetek postopka prisilne likvidacije, lahko predlog za začetek postopka prisilne likvidacije vloži:
1. sodišče ali drug državni ali nadzorni organ, ki je v skladu z zakonom odločil o prenehanju pravne osebe ali obstoju razloga za njeno prenehanje, ali
2. oseba, na zahtevo katere je sodišče ali drug državni ali nadzorni organ sprejel odločitev iz 1. točke tega odstavka.
421. člen
(uporaba pravil za prisilno likvidacijo)
Če ni v 6. poglavju tega zakona drugače določeno, se za prisilno likvidacije smiselno uporabljajo:
1. tretji odstavek 405. člena, 407., 412., 415. člen, prvi odstavek 416. člena, 417., 418., 419., 420. in 421. člen ZGD-1,
2. naslednje določbe tega zakona:
– prvi odstavek 51. člena, prvi odstavek 52. člena in 53. člen,
– oddelka 3.6 in 3.7,
– 229. člen,
– oddelek 5.4,
– 241. do 243. člen,
– 315. in 316. člen,
– oddelek 5.8 tega zakona razen tretjega odstavka 330. člena, tretjega in četrtega odstavka 342. člena, 345. člena ter pravil o mnenju ali soglasju upniškega odbora,
– pododdelek 5.9.2,
– oddelek 5.10 razen 378. in 379. člena.
422. člen
(stranke postopka prisilne likvidacije)
(1) Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek.
(2) Upniki niso stranke postopka prisilne likvidacije in v tem postopku niso upravičeni opravljati procesnih dejanj.
(3) V postopku prisilne likvidacije se ne oblikuje upniški odbor.
423. člen
(posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)
(1) Če je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, insolventna, mora upravitelj v njenem imenu v 15 dneh po dnevu, ko to ugotovi ali bi to moral ugotoviti, če bi ravnal s profesionalno skrbnostjo, sodišču predlagati, da začne stečajni postopek.
(2) Na predlog upravitelja iz prvega odstavka tega člena sodišče ustavi postopek prisilne likvidacije in začne stečajni postopek, ne da bi presojalo, ali je pravna oseba insolventna.
7. poglavje: IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE
Oddelek 7.1: Splošne določbe
424. člen
(uporaba 7. poglavja)
(1) Če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno, se 7. poglavje tega zakona uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register, razen če zakon za posamezno pravnoorganizacijsko obliko določa, da se ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.
(2) 7. poglavje tega zakona se ne uporablja, če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
425. člen
(pristojnost sodišča)
Za odločanje v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije (v nadaljnjem besedilu: postopek izbrisa) je pristojno sodišče, na območju katerega ima pravna oseba svoj sedež in ki je pristojno za odločanje o vpisih podatkov o tej pravni osebi v sodni register (v nadaljnjem besedilu: registrsko sodišče).
426. člen
(sestava registrskega sodišča)
(1) Sodni referent v postopku izbrisa iz sodnega registra odloča o:
1. izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa na podlagi obvestila iz prvega odstavka 428. člena tega zakona,
2. izdaji sklepa o obstoju izbrisnega razloga, če proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz 1. točke tega odstavka ni bil vložen ugovor, in
3. izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu tega zakona.
(2) Sodnik posameznik v postopku izbrisa iz sodnega registra odloča o:
1. izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa v drugih primerih
2. izdaji sklepa o obstoju izbrisnega razloga v drugih primerih in
3. ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
Oddelek 7.2: Izbrisni razlog
427. člen
(izbrisni razlog)
(1) Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije:
1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali
2. če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.
(2) Velja, da obstaja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če pravna oseba ne dokaže drugače:
1. pri gospodarski družbi, če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1,
2. pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov:
– na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana,
– na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali
– ki ne obstaja.
(3) Če zakon, ki ureja poslovanje pravne osebe, ki ni organizirana kot gospodarska družba, določa obveznost agenciji predložiti letna poročila ali ji pošiljati podatke iz letnih poročil za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1, se za izbris te pravne osebe iz sodnega registra smiselno uporabljajo pravila 7. poglavja tega zakona, ki se uporabljajo za gospodarsko družbo iz 1. točke drugega odstavka tega člena.
(4) Pravila 7. poglavja tega zakona, ki se uporabljajo za gospodarsko družbo iz 1. točke drugega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo tudi za podružnico tujega podjetja, če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila zaradi javne objave po 680. členu ZGD-1.
428. člen
(obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)
(1) Agencija mora registrsko sodišče v dveh mesecih po poteku roka za predložitev letnega poročila iz prvega ali drugega odstavka 58. člena ZGD-1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1 obvestiti o gospodarskih družbah, pri katerih obstajajo okoliščine iz 1. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona.
(2) Če sodišče, državni organ ali oseba z javnimi pooblastili v postopku, ki ga vodi v skladu s svojimi pristojnostmi, ugotovi, da obstajajo okoliščine iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, mora o tem obvestiti registrsko sodišče v enem mesecu po ugotovitvi teh okoliščin.
Oddelek 7.3: Postopek izbrisa
429. člen
(uporaba pravil o postopku)
Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno.
430. člen
(objave in vročitve)
(1) Sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, se vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg.
(2) Če vročitve sklepa iz prvega odstavka tega člena pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, vročitev velja za opravljeno, ko poteče osem dni od objave tega sklepa.
(3) Drugi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vročitev sklepa vlagatelju ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, če vročitve ni mogoče opraviti na naslovu, ki ga je navedel v ugovoru.
431. člen
(odločanje o začetku postopka izbrisa)
Sodišče odloči o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena tega zakona ali na predlog upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka 433. člena tega zakona.
432. člen
(udeleženci postopka izbrisa)
Udeleženci postopka izbrisa so:
1. pravna oseba, nad katero se vodi postopek izbrisa,
2. predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog,
3. družbenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o izbrisu, in
4. druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra kršen, če priglasi svojo udeležbo v postopku.
433. člen
(upravičeni predlagatelj)
(1) Začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
(2) Upravičeni predlagatelj mora predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz prvega odstavka tega člena.
(3) Začetka postopka izbrisa ne more predlagati niti družbenik niti upnik pravne osebe.
434. člen
(sklep o začetku postopka izbrisa)
(1) Registrsko sodišče izda sklep, s katerim začne postopek izbrisa (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka izbrisa), če presodi, da obstaja izbrisni razlog.
(2) Sklep o začetku postopka izbrisa se vroči:
1. pravni osebi in
2. predlagatelju, na predlog katerega je sodišče izdalo sklep.
(3) Pravni osebi se hkrati s sklepom o začetku postopka izbrisa vročijo obvestilo iz 428. člena tega zakona ali predlog, na podlagi katerega je registrsko sodišče izdalo sklep o začetku postopka izbrisa, in listine, priložene temu obvestilu ali predlogu.
(4) Začetek postopka izbrisa se vpiše v sodni register.
(5) O vpisu začetka postopka izbrisa v sodni register odloči registrsko sodišče s sklepom o začetku postopka izbrisa.
435. člen
(razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)
(1) Pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik lahko vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa):
1. če izbrisni razlog ne obstaja,
2. če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali
3. če je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo.
(2) Če je bil postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 1. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona in je gospodarska družba vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim uveljavlja razlog iz 1. točke prvega odstavka tega člena, je ugovor dovoljen samo, če gospodarska družba do poteka roka za ugovor izpolni zamujene obveznosti predložitve letnega poročila iz prvega ali drugega odstavka 58. člena ZGD-1.
(3) Če je bil postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona in je pravna oseba vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim uveljavlja razlog iz 1. točke prvega odstavka tega člena, je ugovor dovoljen samo, če:
1. pravna oseba hkrati z ugovorom vloži predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in
2. poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, priloži tudi dokaz:
– da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali
– da ji je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih poštnih pošiljk na tem naslovu.
(4) Če se z ugovorom proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka tega člena, je ugovor dovoljen samo, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
(5) Ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, in dokaze o teh dejstvih.
(6) Vlagatelj ugovora mora ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz petega odstavka tega člena.
(7) Če ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz petega odstavka tega člena ali če mu niso priloženi dokazi iz šestega odstavka tega člena, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč registrsko sodišče o ugovoru odloči na podlagi dejstev, navedenih v ugovoru, in dokazov, ki so mu priloženi.
436. člen
(rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)
(1) Ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa je treba vložiti v dveh mesecih.
(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
1. če je vlagatelj ugovora pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa: od vročitve sklepa o začetku postopka izbrisa,
2. v drugih primerih: od objave sklepa o začetku postopka izbrisa.
437. člen
(odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)
(1) Registrsko sodišče zavrže ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa:
1. če je vložen po poteku roka iz 436. člena tega zakona,
2. če ga je vložila oseba, ki po prvem odstavku 435. člena tega zakona ni upravičena vložiti ugovora, ali
3. če ugovor po drugem, tretjem ali četrtem odstavku 435. člena tega zakona ni dovoljen.
(2) Če se z dovoljenim ugovorom proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka 435. člena tega zakona, registrsko sodišče prekine postopek izbrisa do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
438. člen
(sklep o ustavitvi postopka izbrisa)
(1) Registrsko sodišče izda sklep, s katerim ustavi postopek izbrisa (v nadaljnjem besedilu: sklep o ustavitvi postopka izbrisa):
1. na podlagi dovoljenega ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim se uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka 435. člena tega zakona: če je postopek zaradi insolventnosti začet,
2. v drugih primerih: če presodi, da je ugovor utemeljen in da izbrisni razlog ne obstaja.
(2) Proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa lahko predlagatelj postopka vloži pritožbo v osmih dneh po vročitvi sklepa.
(3) Na podlagi pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka izbrisa registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu vpisa začetka postopka izbrisa iz sodnega registra.
439. člen
(sklep o obstoju izbrisnega razloga)
(1) Registrsko sodišče izda sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (v nadaljnjem besedilu: sklep o obstoju izbrisnega razloga):
1. če v roku iz 436. člena tega zakona ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ni bil vložen ali je bil zavržen po prvem odstavku 437. člena tega zakona,
2. na podlagi dovoljenega ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim se uveljavlja razlog iz 3. točke prvega odstavka 435. člena tega zakona: če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen,
3. v drugih primerih: če presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja.
(2) Proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga lahko udeleženec postopka vloži pritožbo v osmih dneh po vročitvi sklepa.
440. člen
(izbris pravne osebe iz sodnega registra)
Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra.
Oddelek 7.4: Pravne posledice izbrisa
441. člen
(prenehanje pravne osebe)
Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu tega zakona pravna oseba preneha.
442. člen
(učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)
(1) Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe:
1. zahtevati plačilo njegove obveznosti do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti,
2. zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
(2) Za odškodninski zahtevek iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 42. in 43. člen ter prvi do četrti odstavek 44. člena tega zakona.
(3) Pri smiselni uporabi po drugem odstavku tega člena:
1. se v prvem odstavku 42. člena in prvem odstavku 43. člena tega zakona namesto pojma »v stečajnem postopku« uporablja pojem »zaradi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije«,
2. velja domneva vzročne zveze iz drugega odstavka 42. člena tega zakona za celoten znesek terjatve.
(4) Če so v izbrisani pravni osebi ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona zaposleni delavci, jim z dnem prenehanja pravne osebe preneha delovno razmerje.
(5) Delavci, ki jim preneha pravno razmerje po četrtem odstavku tega člena, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo, vključno s pravicami po zakonu, ki ureja Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
(6) Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.
(7) Aktivni družbenik po šestem odstavku tega člena je oseba:
1. ki je imela ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in
2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi:
– uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali
– kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.
(8) Velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.
(9) Šesti do osmi odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za terjatve delavcev za plačilo odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja po četrtem odstavku tega člena.
(10) Zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena zastarajo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra.
443. člen
(najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)
(1) Če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe).
(2) Za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
(3) Predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko vloži:
1. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe,
2. oseba, ki je ob izbrisu pravne osebe:
– opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali
– imela položaj družbenika.
(4) Predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe mora vsebovati opis premoženja iz prvega odstavka tega člena ter dejstev in dokazov, iz katerih izhaja, da je to premoženje pripadalo izbrisani pravni osebi.
(5) Če sodišče presodi, da je premoženje, ki je predmet predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, pripadalo izbrisani pravni osebi, izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo, ali je bila izbrisana pravna oseba ob izbrisu insolventna.
(6) Če je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se za uveljavitev zahtevkov iz 1. točke prvega odstavka in iz šestega odstavka 442. člena tega zakona smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen tega zakona.
(7) Če družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja za njene obveznosti po 1. točki prvega odstavka ali po šestem odstavku 442. člena tega zakona:
1. pridobi s plačilom te obveznosti pravico v stečajnem postopku nad izbrisano pravno osebo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev družbenika),
2. mora svojo regresno terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe v roku iz drugega odstavka 59. člena tega zakona, in sicer:
– če je do poteka tega roka obveznost izbrisane pravne osebe že plačal: kot nepogojno terjatev,
– v drugih primerih: kot pogojno terjatev,
3. se regresna terjatev plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.
444. člen
(postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe)
(1) Če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu tega zakona teče sodni ali drug postopek, v katerem je izbrisana pravna oseba uveljavljala svojo terjatev ali drugo premoženjsko pravico, mora sodišče ali drug pristojni organ, ki vodi ta postopek, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vključevati:
1. podatke o sodišču ali drugem organu, ki vodi postopek, ter o opravilni številki zadeve,
2. znesek terjatve ali vsebino in vrednost druge premoženjske pravice, ki se uveljavlja v postopku.
(3) Sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, mora v osmih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena, objaviti poziv, ki mora vključevati:
1. identifikacijske podatke o izbrisani pravni osebi,
2. podatke iz drugega odstavka tega člena,
3. poziv upnikom, da v enem mesecu po objavi poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, ki ga predstavlja terjatev ali druga premoženjska pravica, ki se uveljavlja v postopku, in
4. pouk o pravnih posledicah iz četrtega in petega odstavka tega člena.
(4) Če nihče od upnikov v enem mesecu po objavi poziva iz tretjega odstavka tega člena ne predlaga začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, o tem obvesti sodišče ali drug pristojni organ, ki vodi postopek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Sodišče ali drug pristojni organ, ki vodi postopek iz prvega odstavka tega člena, na podlagi obvestila iz četrtega odstavka tega člena, zavrže tožbo ali predlog izbrisane pravne osebe in ustavi postopek.
8. poglavje: POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI Z MEDNARODNIM ELEMENTOM
Oddelek 8.1: Splošna pravila o postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom
445. člen
(tuja država in država članica)
(1) Tuja država je vsaka druga država razen Republike Slovenije.
(2) Država članica je država članica Evropske unije.
446. člen
(domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)
(1) Domači postopek zaradi insolventnosti je postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče Republike Slovenije po 3. in 4. ali 5. poglavju tega zakona.
(2) Tuji postopek zaradi insolventnosti je vsak sodni ali upravni postopek:
1. ki se vodi v tuji državi za skupni račun vseh upnikov dolžnika zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika in
2. v katerem nad unovčenjem premoženja in vodenjem poslov dolžnika opravlja nadzor tuje sodišče ali upravitelj, ki ga imenuje tuje sodišče.
(3) Tuji glavni postopek zaradi insolventnosti je tuji postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov.
(4) Če je dolžnik pravna oseba, velja, če se ne dokaže drugače, da ima središče uresničevanja svojih glavnih interesov v državi, v kateri ima registriran svoj sedež.
(5) Tuji pomožni postopek zaradi insolventnosti je tuji postopek zaradi insolventnosti:
1. ki ni glavni postopek zaradi insolventnosti in
2. ki se vodi v tuji državi, v kateri ima dolžnik svojo poslovalnico.
(6) Poslovalnica je vsako mesto poslovanja, na katerem dolžnik s svojim osebjem trajneje izvaja gospodarske posle z blagom ali storitvami.
(7) Tuje sodišče je sodišče ali drug organ tuje države, ki je v tej državi pristojen za odločanje o začetku postopka zaradi insolventnosti ali sprejemanje odločitev v tem postopku.
(8) Tuji upravitelj je oseba ali organ, ki je v tujem postopku zaradi insolventnosti upravičen:
1. voditi ali nadzorovati:
– finančno prestrukturiranje dolžnika ali
– unovčenje njegovega premoženja ali poslov ali
2. nastopati kot predstavnik tujega postopka zaradi insolventnosti.
(9) Tuja odločba zaradi insolventnosti je odločba tujega sodišča, s katero to odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti ali imenovanju upravitelja.
447. člen
(osebe po državni pripadnosti)
Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi prebivališče, in pravna oseba, ki ima v tej državi središče uresničevanja svojih glavnih interesov.
448. člen
(država, v kateri je premoženje)
Država, v kateri je premoženje, je:
1. pri premičnih stvareh: država, v kateri so te stvari,
2. pri pravicah, katerih predmet je nepremičnina, ali drugih pravicah, ki se pridobijo z vpisom v javni register: država, v pristojnosti katere je ta register,
3. pri terjatvah: država, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov.
449. člen
(uporaba 8. poglavja)
(1) 8. poglavje tega zakona se uporablja, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno:
1. za pravno pomoč, za katero v Republiki Sloveniji zaprosi tuje sodišče ali tuji upravitelj v zvezi s tujim postopkom zaradi insolventnosti,
2. za pravno pomoč, za katero v tuji državi zaprosi sodišče ali upravitelj v zvezi z domačim postopkom zaradi insolventnosti,
3. če se nad istim dolžnikom hkrati vodita domači in tuji postopek zaradi insolventnosti in
4. če imajo tuji upniki interes, da predlagajo začetek domačega postopka zaradi insolventnosti ali sodelujejo v njem.
(2) Pravila, določena v 8. poglavju tega zakona, se ne uporabljajo za razmerja, ki so drugače urejena v mednarodni pogodbi, ki jo je Republika Slovenija sklenila z eno ali več tujimi državami.
(3) Nobeno pravilo, določeno v 8. poglavju tega zakona, ne omejuje pristojnosti domačega sodišča ali upravičenj domačega upravitelja, da da dodatno pravno pomoč tujemu upravitelju po pravilih, določenih v drugih zakonih.
450. člen
(pristojnost domačega sodišča)
(1) Za odločanje o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti in sodelovanje s tujimi sodišči je pristojno domače sodišče, ki je stvarno pristojno za vodenje domačih postopkov zaradi insolventnosti.
(2) Za odločanje o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti in sodelovanje s tujimi sodišči je krajevno pristojno:
1. če ima dolžnik, ki je domača pravna oseba ali podjetnik, v Republiki Sloveniji svoj sedež: sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež,
2. če ima dolžnik, ki je tuja oseba, v Republiki Sloveniji svojo podružnico: sodišče, na območju katerega je sedež te podružnice,
3. v drugih primerih Okrožno sodišče v Ljubljani.
(3) V zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča sodnik posameznik.
451. člen
(upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)
Domači upravitelj je upravičen zastopati insolventnega dolžnika in opravljati druge posle za potrebe postopka zaradi insolventnosti v tuji državi.
452. člen
(izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)
Domače sodišče lahko zavrne priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti ali zahtevo tujega sodišča ali upravitelja za pomoč ali sodelovanje, če bi to lahko negativno vplivalo na suverenost, varnost ali javni interes Republike Slovenije.
453. člen
(razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)
Pri razlagi pravil, določenih v 8. poglavju tega zakona, je treba upoštevati njihov mednarodni izvor, potrebo po spodbujanju njihove enotne uporabe in spoštovanje dobre vere.
Oddelek 8.2: Dostop tujih upraviteljev in upnikov do domačih sodišč
454. člen
(upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)
(1) Tuji upravitelj lahko za račun premoženja tujega dolžnika ali tujega postopka zaradi insolventnosti v domačem postopku zaradi insolventnosti neposredno vloži vsako vlogo in opravlja druga procesna dejanja v tem postopku.
(2) Samo zaradi pravnega dejstva opravljanja procesnih dejanj po prvem odstavku tega člena domače sodišče ne postane pristojno za zadeve v zvezi s tujim upraviteljem ali premoženjem ali posli tujega insolventnega dolžnika, razen za procesna dejanja iz prvega odstavka tega člena.
455. člen
(upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)
Tuji upravitelj je upravičen predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti, če so za to izpolnjeni splošni pogoji, določeni v 3. in 4. ali 5. poglavju tega zakona.
456. člen
(sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)
Če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan v skladu z oddelkom 8.3 tega zakona in se nad istim dolžnikom vodi tudi domači postopek zaradi insolventnosti, se je tuji upravitelj kot intervenient upravičen udeležiti domačega postopka zaradi insolventnosti in opravljati procesna dejanja v tem postopku zaradi varovanja, unovčenja in razdelitve premoženja dolžnika in usklajevanja s tujim postopkom zaradi insolventnosti.
457. člen
(položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)
(1) V domačem postopku zaradi insolventnosti imajo tuji upniki enak položaj in enake pravice glede upravičenja predlagati začetek tega postopka ter opravljati procesna dejanja v tem postopku kot domači upniki.
(2) Prvi odstavek tega člena ne izključuje uporabe pravil o vrstnem redu plačil terjatev upnikov, vendar je treba tuje upnike pri vrstnem redu plačila terjatev obravnavati enako kot domače upnike, ki so v enakem razmerju do insolventnega dolžnika.
458. člen
(obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)
(1) Upravitelj mora takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v enem mesecu po začetku domačega stečajnega postopka vsem znanim tujim upnikom stečajnega dolžnika poslati obvestilo o začetku stečajnega postopka.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 243. člena tega zakona.
(3) Za znanega tujega upnika iz prvega odstavka tega člena velja upnik:
1. obveznost stečajnega dolžnika do katerega je mogoče ugotoviti na podlagi poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika pri sestavi računovodskih izkazov do začetka stečajnega postopka po prvem odstavku 291. člena tega zakona in
2. katerega naslov je mogoče ugotoviti na podlagi dokumentacije iz 1. točke tega odstavka.
(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena lahko upravitelj pošlje z navadno poštno pošiljko ali po elektronski pošti.
Oddelek 8.3: Priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti in začasni ukrepi
459. člen
(uporaba pravil o postopku)
Za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti se uporabljajo splošna pravila o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb, določena v zakonu, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek, če ni v oddelku 8.3 tega zakona drugače določeno.
460. člen
(zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Zahtevo za priznanje tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: zahteva za priznanje) lahko vloži oseba, ki je bila v tem postopku imenovana za upravitelja.
(2) Zahtevi za priznanje je treba priložiti:
1. overjeno kopijo odločbe tujega sodišča o začetku postopka zaradi insolventnosti ali
2. izjavo tujega sodišča, s katero to potrjuje, da je bil začet tuji postopek zaradi insolventnosti in imenovan tuji upravitelj.
(3) Zahtevi za priznanje mora tuji upravitelj priložiti svojo izjavo, v kateri navede vse tuje postopke zaradi insolventnosti, ki tečejo proti dolžniku in za katere ve.
(4) Zahtevi za priznanje mora biti priložen tudi overjen prevod listin iz drugega in tretjega odstavka tega člena v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi.
461. člen
(domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)
Pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti veljajo naslednje domneve, če se ne dokaže drugače:
1. da ima postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, značilnosti tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti iz drugega odstavka 446. člena tega zakona, tuji upravitelj pa položaj tujega upravitelja iz osmega odstavka 446. člena tega zakona, če je tako navedeno v listini iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 460. člena tega zakona,
2. da so listine, priložene zahtevi za priznanje tujega sodnega postopka, verodostojne ne glede na to, ali so bile nadoverjene, in
3. domneva iz četrtega odstavka 446. člena tega zakona.
462. člen
(sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sodišče izda sklep, s katerim prizna tuji postopek zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti):
1. če so zahtevi za priznanje priložene listine iz drugega in tretjega odstavka 460. člena tega zakona,
2. če ima postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, značilnosti tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti iz drugega odstavka 446. člena tega zakona,
3. če ima tuji upravitelj položaj tujega upravitelja iz osmega odstavka 446. člena tega zakona,
4. če ima dolžnik v tuji državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, središče uresničevanja svojih glavnih interesov ali svojo poslovalnico in
5. če ni ovir za priznanje iz 452. člena tega zakona.
(2) S sklepom o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti sodišče odloči tudi o tem, ali se tuji postopek zaradi insolventnosti prizna kot glavni ali pomožni postopek zaradi insolventnosti.
(3) Sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti:
1. kot glavni postopek: če ima dolžnik v tuji državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, središče uresničevanja svojih glavnih interesov ali
2. kot pomožni postopek, če:
– ni izpolnjen pogoj iz 1. točke tega odstavka in
– ima dolžnik v tuji državi, v kateri poteka postopek, ki je predmet zahteve za priznanje, svojo poslovalnico.
(4) O priznanju tujega sodnega postopka mora sodišče odločati prednostno.
(5) Sodišče lahko na podlagi ugovora dolžnika ali druge osebe, ki ima pravni interes, ali obvestila iz 464. člena tega zakona spremeni ali odpravi sklep o priznanju tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti, če presodi, da pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni ali da so prenehali.
463. člen
(objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti mora sodišče objaviti po 122. členu tega zakona.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za sklep, s katerim sodišče spremeni ali odpravi pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti.
464. člen
(obveščanje sodišča o novih informacijah)
Tuji upravitelj, ki je vložil zahtevo za priznanje, mora sodišče nemudoma obvestiti o:
1. vsaki pomembni spremembi položaja tujega postopka zaradi insolventnosti ali položaja tujega upravitelja, imenovanega v tem postopku, in
2. vsakem drugem tujem postopku zaradi insolventnosti proti istemu dolžniku, za katerega je izvedel.
465. člen
(začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sodišče lahko po vložitvi zahteve za priznanje na predlog tujega upravitelja izda začasno odredbo, s katero začasno do odločitve o zahtevi za priznanje uredi posledice tuje sodnega postopka zaradi insolventnosti v Republiki Sloveniji, če je tako zavarovanje nujno potrebno za zaščito premoženja dolžnika ali interesov upnikov.
(2) Z začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče:
1. odredi prekinitev vseh postopkov izvršbe proti dolžniku in prepove začetek novih postopkov izvršbe in zavarovanja,
2. pooblasti tujega upravitelja ali drugo osebo, ki jo določi, za upravljanje ali prodajo celotnega ali dela premoženja insolventnega dolžnika, ki je v Republiki Sloveniji,
3. odredi vsak drug ukrep iz tretjega odstavka 240. člena tega zakona.
(3) Za začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena se uporabljata 270. in 271. člen ZIZ, če ni v tem členu drugače določeno.
(4) Pravne posledice, ki jih sodišče določi z začasno odredbo iz prvega odstavka tega člena v Republiki Sloveniji:
1. nastanejo z objavo sklepa o začasni odredbi in
2. prenehajo z objavo sklepa, s katerim sodišče odloči o zahtevi za priznanje.
(5) Če je predmet zahteve za priznanje iz prvega odstavka tega člena tuji pomožni postopek zaradi insolventnosti, sodišče lahko zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, če bi ukrepi iz drugega odstavka tega člena lahko ovirali vodenje domačega ali tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki poteka proti istemu dolžniku.
466. člen
(pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo, ne da bi o njih odločalo sodišče)
(1) Če sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti kot glavni postopek, z objavo sklepa o priznanju glede insolventnega dolžnika in njegovega premoženja v Republiki Sloveniji nastanejo naslednje pravne posledice začetka tujega postopka zaradi insolventnosti:
1. proti dolžniku ni dovoljeno začeti postopka izvršbe ali zavarovanja, postopki, ki že potekajo, pa se prekinejo in
2. pooblastila dolžnikovih zastopnikov in pooblaščencev za razpolaganje z njegovim premoženjem ali opravljanje drugih pravnih poslov za dolžnika preidejo na tujega upravitelja.
(2) Za pravne posledice iz 1. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelku 3.8 tega zakona, za pravne posledice iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa 245. člen tega zakona.
(3) Pravne posledice iz prvega odstavka tega člena niso ovira za začetek postopka, ki ga je treba začeti zaradi ohranitve terjatve do insolventnega dolžnika.
(4) Pravne posledice iz prvega odstavka tega člena niso ovira za vložitev predloga za začetek domačega postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku in pravna dejanja, potrebna za uveljavitev terjatev upnikov v tem postopku.
467. člen
(pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)
(1) Če sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti kot glavni ali pomožni postopek, s sklepom o priznanju tega sodnega postopka ali posebnim sklepom na predlog tujega upravitelja odloči o pravnih posledicah tega priznanja v Republiki Sloveniji.
(2) S sklepom iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče:
1. tudi za pomožni postopek določi, da nastanejo pravne posledice iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 466. člena tega zakona,
2. pooblasti tujega upravitelja ali drugo osebo, ki jo določi, za upravljanje ali prodajo celotnega ali dela premoženja insolventnega dolžnika, ki je v Republiki Sloveniji, če presodi, da so interesi domačih upnikov ustrezno varovani,
3. določi obveznost predati poslovno dokumentacijo in dati informacije tujemu upravitelju za potrebe tujega postopka zaradi insolventnosti po četrtem in petem odstavku 239. člena ter 292. členu tega zakona.
(3) Sodišče ugodi predlogu za določitev posamezne pravne posledice priznanja tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, če je premoženje iz 2. točke drugega odstavka tega člena po tem zakonu dovoljeno upravljati in prodati v tujem pomožnem postopku ali če so informacije iz 3. točke drugega odstavka tega člena potrebne za vodenje tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti.
(4) Pravne posledice, ki jih določi sodišče po prvem do tretjem odstavku tega člena, v Republiki Sloveniji nastanejo z objavo sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti.
(5) Četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za sklep, s katerim sodišče spremeni ali odpravi pravne posledice iz prvega odstavka 466. člena tega zakona ali iz prvega do tretjega odstavka tega člena.
468. člen
(varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Sodišče sme po 465. ali 467. členu tega zakona določiti samo tiste pravne posledice tujega postopka zaradi insolventnosti, ki omogočajo, da so ustrezno zavarovani interesi upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere te pravne posledice učinkujejo.
(2) Sodišče lahko učinkovanje pravne posledice, ki jo določi po 465. ali 467. členu tega zakona, poveže s pogoji, ki so po presoji sodišča potrebni za varovanje interesov iz prvega odstavka tega člena.
(3) Sodišče lahko na podlagi predloga tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice, določene po 465. ali 467. členu tega zakona, ali po uradni dolžnosti spremeni ali odpravi te pravne posledice.
469. člen
(procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)
(1) S priznanjem tujega postopka zaradi insolventnosti kot glavnega postopka pridobi tuji upravitelj procesno legitimacijo v Republiki Sloveniji, da izpodbija pravna dejanja insolventnega dolžnika.
(2) Če sodišče prizna tuji postopek zaradi insolventnosti kot pomožni postopek, lahko tujemu upravitelju po prvem odstavku 467. členu tega zakona podeli tudi procesno legitimacijo za izpodbijanje pravnega dejanja insolventnega dolžnika, če se pravno dejanje, ki se izpodbija, nanaša na premoženje, ki ga je po tem zakonu dovoljeno upravljati in prodati v tujem pomožnem postopku zaradi insolventnosti.
470. člen
(intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)
S priznanjem tujega postopka zaradi insolventnosti pridobi tuji upravitelj procesno legitimacijo, da nastopi kot intervenient v vsakem postopku v Republiki Sloveniji, katerega stranka je insolventni dolžnik.
Oddelek 8.4: Sodelovanje s tujimi sodišči in tujimi upravitelji
471. člen
(sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)
(1) Domače sodišče mora v zadevah iz prvega odstavka 449. člena tega zakona v največjem mogočem obsegu sodelovati s tujimi sodišči in tujimi upravitelji neposredno ali po domačem upravitelju.
(2) Domače sodišče je pri sodelovanju po prvem odstavku tega člena upravičeno:
1. izmenjavati si informacije neposredno s tujim sodiščem ali tujim upraviteljem,
2. zahtevati informacije ali pravno pomoč neposredno od tujega sodišča ali tujega upravitelja in
3. dajati informacije ali izvajati dejanja pravne pomoči na podlagi neposredne zahteve tujega sodišča ali tujega upravitelja.
472. člen
(sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)
(1) Domači upravitelj mora v primerih iz prvega odstavka 449. člena tega zakona v skladu s svojimi pristojnostmi in pod nadzorom domačega sodišča v največjem mogočem obsegu sodelovati s tujimi sodišči in tujimi upravitelji.
(2) Domači upravitelj je pri sodelovanju po prvem odstavku tega člena upravičen, da si pod nadzorom domačega sodišča izmenjuje informacije neposredno s tujim sodiščem ali tujim upraviteljem.
473. člen
(oblike sodelovanja)
(1) Sodelovanje po 471. in 472. členu tega zakona lahko poteka v kateri koli obliki, ki omogoča uresničitev namena sodelovanja in vključuje:
1. imenovanje osebe ali organa, ki deluje po navodilih sodišča, za sodelovanje s tujim sodiščem ali tujim upraviteljem,
2. dajanje informacij z uporabo katerega koli sredstva, ki je po presoji sodišča primerno,
3. usklajevanje upravljanja in nadzorovanja premoženja in poslov insolventnega dolžnika,
4. sklenitev in izvajanje dogovorov, ki se nanašajo na usklajevanje postopkov zaradi insolventnosti s tujimi sodišči,
5. usklajevanje vzporednih postopkov proti istemu insolventnemu dolžniku.
(2) Vrhovno sodišče lahko neposredno sklene dogovor iz 4. točke prvega odstavka tega člena s sodiščem ali drugim organom tuje države, ki je po pravu te države pristojen za neposredno sklepanje in izvajanje takih dogovorov.
(3) Dogovor iz drugega odstavka tega člena zavezuje vsa sodišča, ki so pristojna za odločanje in izvajanje drugih nalog v zadevah iz prvega odstavka 449. člena tega zakona.
Oddelek 8.5: Vzporedni postopki zaradi insolventnosti
474. člen
(začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Če je bil priznan tuji glavni postopek zaradi insolventnosti, je dovoljeno proti istemu dolžniku v Republiki Sloveniji začeti domači postopek zaradi insolventnosti samo kot pomožni postopek.
(2) Pravne posledice domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti iz prvega odstavka tega člena so omejene:
1. na premoženje insolventnega dolžnika v Republiki Sloveniji in
2. v obsegu, potrebnem za uresničitev sodelovanja po pravilih, določenih v oddelku 8.4 tega zakona, na drugo premoženje insolventnega dolžnika, ki po tem zakonu spada v njegovo stečajno maso.
475. člen
(usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če hkrati proti istemu insolventnemu dolžniku potekata domači in tuji postopek zaradi insolventnosti.
(2) Domače sodišče si mora prizadevati za sodelovanje s tujim sodiščem in tujim upraviteljem ter usklajevanje vzporednih postopkov po splošnih pravilih, določenih v oddelku 8.4 tega zakona, in pri tem upoštevati pravila, določena v tretjem do petem odstavku tega člena.
(3) Če je bil domači postopek zaradi insolventnosti začet pred vložitvijo zahteve za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti:
1. mora biti odločitev o pravnih posledicah tujega postopka zaradi insolventnosti po 465. ali 467. členu tega zakona v skladu s pravnimi posledicami domačega postopka zaradi insolventnosti, in
2. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot glavni postopek: se ne uporabljajo pravila, določena v 466. členu tega zakona.
(4) Če je bil domači postopek zaradi insolventnosti začet po priznanju ali vložitvi zahteve za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti, mora sodišče:
1. preveriti svojo odločitev o pravnih posledicah tujega postopka zaradi insolventnosti, o katerih je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti, če ni v skladu s pravnimi posledicami domačega postopka zaradi insolventnosti, in
2. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot glavni postopek: odločiti, da pravna posledica iz 1. točke prvega odstavka 466. člena tega zakona z začetkom domačega postopka zaradi insolventnosti preneha učinkovati, če to ni v skladu s pravnimi posledicami domačega postopka zaradi insolventnosti.
(5) Če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot pomožni postopek, se za odločanje po 1. točki tretjega odstavka in 1. točki četrtega odstavka tega člena smiselno uporablja tretji odstavek 467. člena tega zakona.
476. člen
(usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če hkrati proti istemu insolventnemu dolžniku teče več tujih postopkov zaradi insolventnosti.
(2) V zadevah iz prvega odstavka 449. člena tega zakona si mora domače sodišče prizadevati za sodelovanje s tujim sodiščem in tujim upraviteljem ter usklajevanje vzporednih postopkov po splošnih pravilih, določenih v oddelku 8.4 tega zakona, in pri tem upoštevati naslednja pravila:
1. vsaka odločitev o pravnih posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti po 465. in 467. členu tega zakona, ki jo sodišče sprejme po priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, mora biti v skladu s pravnimi posledicami tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti,
2. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot glavni postopek po priznanju drugega tujega postopka zaradi insolventnosti kot pomožnega postopka: mora sodišče preveriti svojo odločitev o pravnih posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, o katerih je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti, če ni v skladu s pravnimi posledicami tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti,
3. če je tuji postopek zaradi insolventnosti priznan kot pomožni postopek po priznanju drugega tujega postopka zaradi insolventnosti kot pomožnega postopka: mora sodišče preveriti svojo odločitev o pravnih posledicah tujega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, o katerih je odločilo po 465. ali 467. členu tega zakona, in jo spremeniti ali odpraviti v obsegu, potrebnem za uskladitev obeh vzporednih postopkov.
477. člen
(domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)
Če je priznan tuji postopek zaradi insolventnosti kot glavni postopek, se pri odločanju o predlogu za začetek domačega postopka zaradi insolventnosti domneva, da je dolžnik insolventen, če se ne dokaže drugače.
478. člen
(pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)
Upnik, ki je prejel plačilo dela svoje nezavarovane terjatve v tujem postopku zaradi insolventnosti, je upravičen do plačila te nezavarovane terjatve v domačem postopku zaradi insolventnosti, ki poteka proti istemu insolventnemu dolžniku, samo do zneska, ki skupaj z zneskom, ki ga je prejel v tujem postopku zaradi insolventnosti, pomeni enak delež plačila terjatev, kot ga v domačem postopku prejmejo upniki za nezavarovane terjatve, ki se plačajo v istem vrstnem redu.
Oddelek 8.6: Pravo, ki se uporabi za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti
479. člen
(splošno pravilo)
Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti se uporabi pravo države, v kateri se ta postopek vodi, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
480. člen
(pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)
Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pogodbe, katerih predmet je uporaba ali pridobitev nepremičnine, se uporabi pravo države, na območju katere je ta nepremičnina.
481. člen
(pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)
(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice insolventnega dolžnika na nepremičnini, ladji ali letalu, ki so predmet vpisa v javni register, se uporabi pravo države, v pristojnosti katere se vodi ta register.
(2) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti in uveljavitev pravic insolventnega dolžnika na vrednostnih papirjih ali drugih finančnih instrumentih se uporabi:
1. če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v sistemu centralnega depoja: pravo države, v kateri se vodi ta centralni depo,
2. če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v dobro računa, ki se vodi v poddepoju: pravo države, ki se uporablja za vodenje računov v tem poddepoju.
482. člen
(pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)
(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice in obveznosti strank ali udeležencev plačilnega sistema ali finančnega trga se uporabi pravo države, ki se uporablja za ta plačilni sistem ali finančni trg.
(2) Prvi odstavek tega člena ne izključuje pravice izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika, če so ta izpodbojna po pravu države, ki se uporablja za ta plačilni sistem ali finančni trg.
(3) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice in obveznosti na podlagi pravnih poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se po pravilih tega trga uporablja za te posle, če ni v drugem odstavku 481. člena tega zakona drugače določeno.
483. člen
(pravo, ki se uporabi za večstranske pobote in pogodbe o ponovnem odkupu)
(1) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank v večstranskih pobotih se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se uporablja za ta razmerja.
(2) Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank pogodbe o ponovnem odkupu se uporabi splošno pogodbeno pravo, ki se uporablja za ta razmerja, če ni v drugem odstavku 481. člena tega zakona drugače določeno.
484. člen
(pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)
Za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za medsebojne pravice in obveznosti strank pogodbe o zaposlitvi se uporabi pravo države, ki se uporablja za to pogodbo.
Oddelek 8.7: Posebna pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice
485. člen
(uporaba oddelka 8.7)
(1) Posebna pravila, določena v oddelku 8.7 tega zakona, se uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti, za katere se uporablja Uredba 1346/2000.
(2) Posebna pravila, določena v oddelku 8.7 tega zakona, se uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti nad:
1. bankami in kreditnimi institucijami, če ni v zakonu, ki ureja bančništvo, ali predpisu druge države članice, s katerim se ureja postopek zaradi insolventnosti nad banko ali kreditno institucijo, drugače določeno, in
2. zavarovalnicami, če ni v zakonu, ki ureja zavarovalništvo, ali predpisu druge države članice, s katerim se ureja postopek zaradi insolventnosti nad zavarovalnico, drugače določeno.
486. člen
(neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)
(1) Oddelek 8.3 se ne uporablja za priznanje postopka zaradi insolventnosti države članice, če odločba sodišča države članice o začetku tega postopka neposredno pravno učinkuje v Republiki Sloveniji brez posebnega postopka priznanja po 16. in 17. členu Uredbe 1346/2000 ali po zakonu, ki ureja bančništvo ali zavarovalništvo.
(2) Pravne posledice postopka zaradi insolventnosti iz prvega odstavka tega člena učinkujejo v Republiki Sloveniji z enako vsebino kot v državi članici, v kateri poteka ta postopek, in nastanejo v trenutku, ki ga za nastanek teh pravnih posledic določa pravo te države članice.
487. člen
(domači pomožni postopek zaradi insolventnosti)
Pravila, določena v 474. členu tega zakona, se uporabljajo tudi, če je bil začet glavni postopek zaradi insolventnosti države članice, ki neposredno pravno učinkuje v Republiki Sloveniji brez posebnega postopka priznanja po 16. in 17. členu Uredbe 1346/2000.
488. člen
(posebna pravila o pravu, ki se uporabi)
(1) Ne glede na 479. člen tega zakona se za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja ne uporabi pravo države članice, v kateri poteka postopek zaradi insolventnosti, če oseba, v korist katere je bilo pravno dejanje izvedeno, dokaže:
1. da se za pravno dejanje uporablja pravo druge države članice in
2. da pravo druge države članice ne dovoljuje izpodbijanja tega pravnega dejanja.
(2) Za presojo veljavnosti in pravnih učinkov pogodb in drugih pravnih poslov, ki se sklenejo ali izvedejo po začetku postopka zaradi insolventnosti in so podlaga za odplačno odtujitev premoženja insolventnega dolžnika, se uporabi:
1. če je njihov predmet nepremičnina, ladja ali letalo, ki je predmet vpisa v javni register: pravo države članice, v pristojnosti katere se vodi ta register,
2. če je njihov predmet vrednostni papir ali drug finančni instrument ali pravice na tem instrumentu:
– če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v sistemu centralnega depoja, pravo države članice, v kateri se vodi ta centralni depo,
– če se pridobijo ali prenesejo z vpisom v dobro računa, ki se vodi v poddepoju, pravo države članice, ki se uporablja za vodenje računov v tem poddepoju.
(3) Za pravne učinke postopka zaradi insolventnosti na drug postopek, ki poteka glede premoženja ali pravice, ki jo je odtujil insolventni dolžnik, se uporabi izključno pravo države članice, v kateri poteka ta postopek.
9. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
489. člen
(prekrški upravitelja)
Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj, če:
1. v postopku zaradi insolventnosti:
– v roku iz prvega ali drugega odstavka 61. člena tega zakona ne predloži sodišču osnovnega seznama preizkušenih terjatev, sestavljenega v skladu z 61. členom tega zakona,
– v roku iz prvega odstavka 65. člena tega zakona sodišču ne predloži dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev, sestavljenega v skladu s prvim in drugim odstavkom 65. člena tega zakona,
– v roku iz prvega odstavka 70. člena tega zakona sodišču ne predloži končnega seznama preizkušenih terjatev, sestavljenega v skladu s 70. členom tega zakona,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 98. člena tega zakona,
– v roku iz prvega odstavka 100. člena tega zakona sodišču ne predloži izrednega poročila, sestavljenega v skladu s 100. členom tega zakona, ali
– da lažno izjavo, da ni ovir za njegovo imenovanje iz četrtega odstavka 115. člena tega zakona,
– v osmih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi ne ravna v skladu z drugim odstavkom 120. člena tega zakona,
2. v postopku prisilne poravnave:
– v roku iz tretjega odstavka 99. člena sodišču ne predloži rednega poročila, sestavljenega v skladu z 99. členom tega zakona,
– v roku iz drugega odstavka 170. člena tega zakona ne da mnenja o poročilu insolventnega dolžnika,
– v roku iz prvega odstavka 197. člena tega zakona sodišču in insolventnemu dolžniku ne predloži poročila o vpisu in vplačilu novih delnic, sestavljenega v skladu z drugim odstavkom 197. člena tega zakona,
– v roku iz tretjega odstavka 206. člena tega zakona sodišču ne predloži poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave, sestavljenega v skladu s četrtim in petim odstavkom 206. člena tega zakona,
– v roku iz drugega odstavka 211. člena tega zakona sodišču ne predloži seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, sestavljenega v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 211. člena tega zakona,
3. v stečajnem postopku:
– v roku iz tretjega odstavka 99. člena sodišču ne predloži rednega poročila, sestavljenega v skladu z 99. členom in z 295. členom tega zakona,
– v roku iz drugega odstavka 291. člena tega zakona po začetku stečajnega postopka ne izdela otvoritvene bilance v skladu z 291. členom tega zakona,
– v roku iz prvega odstavka 294. člena tega zakona sodišču ne predloži otvoritvenega poročila, sestavljenega v skladu z drugim odstavkom 294. člena tega zakona,
– sklepa pogodbe ali opravlja druge pravne posle ali dejanja v nasprotju s 315. členom tega zakona,
– opravi plačilo ali drugo izpolnitev v breme stečajne mase v nasprotju s 353. členom tega zakona,
– v roku iz tretjega odstavka 363. člena tega zakona sodišču ne predloži načrta prve ali poznejše razdelitve in posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, sestavljenega v skladu s prvim in drugim odstavkom 363. člena tega zakona,
– v roku iz 367. člena tega zakona sodišču ne predloži končnega načrta prve ali poznejše razdelitve,
– v roku iz 368. člena tega zakona upnikom ne plača zneskov na podlagi končnega načrta prve ali poznejše razdelitve,
– v roku iz prvega odstavka 375. člena tega zakona sodišču ne predloži končnega poročila, sestavljenega v skladu z drugim odstavkom 375. člena tega zakona,
4. v postopku prisilne likvidacije, če v roku iz prvega odstavka 423. člena tega zakona ne vloži predloga za začetek stečajnega postopka.
490. člen
(prekrški drugih oseb v postopku prisilne poravnave)
(1) Z globo od 12.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot insolventni dolžnik v postopku prisilne poravnave:
1. ravna v nasprotju s 151. členom tega zakona,
2. v roku iz četrtega odstavka 168. člena tega zakona ne predloži sodišču in upravitelju rednega poročila, sestavljenega v skladu s prvim do tretjim odstavkom 168. člena tega zakona,
3. v roku iz prvega odstavka 100. člena v zvezi s 169. členom tega zakona sodišču ne predloži izrednega poročila, sestavljenega v skladu s 100. členom v zvezi s 169. členom tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba insolventnega dolžnika, ki je pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 800 do 4.100 se za prekršek kaznuje podjetnik, če kot insolventni dolžnik v postopku prisilne poravnave stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
491. člen
(prekrški drugih oseb v stečajnem postopku)
(1) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka:
1. če ne ravna v skladu s prvim ali drugim odstavkom 292. člena tega zakona,
2. če upravitelju na njegovo zahtevo ne da pojasnil v skladu s petim odstavkom 292. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se kaznuje družbenik stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje stečajni dolžnik, ki je fizična oseba, družbenik stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, ali oseba, ki je bila ob začetku stečajnega postopka član organa nadzora stečajnega dolžnika ali pri njem zaposlena, če stori prekršek iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
492. člen
(prekrškovni organ)
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, je ministrstvo, pristojno za pravosodje.
10. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Oddelek 10.1: Prehodne določbe za postopke, ki že potekajo
493. člen
(splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo)
(1) V postopkih izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se tudi po njegovi uveljavitvi uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve, če ni v oddelku 10.1 tega zakona drugače določeno.
(2) V postopkih prisilne poravnave, stečajnih postopkih in postopkih prisilne likvidacije, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, se tudi po 1. oktobru 2008 uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do 1. oktobra 2008, če ni v oddelku 10.1 tega zakona drugače določeno.
(3) V postopkih prisilne poravnave, stečajnih postopkih in postopkih prisilne likvidacije iz drugega odstavka tega člena se po 1. oktobru 2008 uporabljajo 53. člen in oddelki 3.6, 3.7 in 3.9 tega zakona, v postopkih prisilne poravnave in stečajnih postopkih pa tudi pododdelka 3.4.1 in 3.4.3 ter oddelek 3.5 tega zakona.
494. člen
(postopki prisilne poravnave, ki že potekajo)
(1) V postopkih prisilne poravnave, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, se po 1. oktobru 2008 uporabljajo:
1. če dolžnik do 1. oktobra 2008 še ni vložil popolnega načrta finančne reorganizacije: 143. do 148. člen,
2. za spremembo načrta finančne reorganizacije, vloženega pred 1. oktobrom 2008: pododdelek 4.4.3 tega zakona,
3. za prijavo in preizkus terjatev:
– če do 1. oktobra 2008 še ni potekel rok za ugovor proti prijavljenim terjatvam iz prvega odstavka 44. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 101/01 – odločba US, 42/02 – ZDR, 58/03 – ZZK-1 in 10/06 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZPPSL): 61. do 71. člen tega zakona,
– če je do 1. oktobra 2008 že potekel rok iz prve alineje te točke, ni pa še bilo izvedeno glasovanje o prisilni poravnavi: 65. do 71. člen tega zakona,
4. če do 1. oktobra 2008 še ni bilo izvedeno glasovanje o prisilni poravnavi: 149., 151. in 152. člen ter oddelki 4.4, 4.5 in 4.6 tega zakona.
(2) V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora dolžnik vložiti načrt finančnega prestrukturiranja v skladu s tem zakonom do 31. decembra 2008 in ga ne more več spremeniti.
(3) V postopku iz prvega odstavka tega člena:
1. lahko dolžnik po 1. oktobru 2008 spremeni načrt finančne reorganizacije, ki ga je vložil pred uveljavitvijo tega zakona, do 31. decembra 2008,
2. mora dolžnik sodišču, upravitelju in upniškemu odboru predložiti prvo redno poročilo po prvem in drugem odstavku 168. člena tega zakona za obdobje od bilančnega presečnega dne bilance stanja iz 1. točke drugega odstavka 24. člena ZPPSL do 30. oktobra 2008.
(4) V postopku iz prvega odstavka tega člena mora upravitelj:
1. v primeru iz prve alineje 3. točke prvega odstavka tega člena: sodišču predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev do 30. oktobra 2008,
2. v primeru iz druge alineje 3. točke prvega odstavka tega člena: sodišču predložiti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev do 30. oktobra 2008.
(5) Ne glede na prvi odstavek 173. člena tega zakona je treba v postopku iz prvega odstavka tega člena ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave vložiti:
1. če dolžnik do 1. oktobra 2008 še ni vložil popolnega načrta finančne reorganizacije: v treh mesecih po objavi popolnega načrta finančnega prestrukturiranja po 148. členu tega zakona,
2. v drugih primerih: do poteka osmih dni po objavi oklica za oddajo glasov o prisilni poravnavi.
495. člen
(stečajni postopki, ki že potekajo)
(1) V stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, se po 1. oktobru 2008 uporabljajo:
1. če do 1. oktobra 2008 še ni bil izveden prvi narok za preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic: 61. do 72. člen ter oddelek 5.6 tega zakona,
2. 45. do 50., 57., 58., 73. do 75., 78., 81. do 96., 97. do 105., 115. do 132. in 295. člen ter oddelki 5.7 do 5.10 tega zakona.
(2) V stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, s 1. oktobrom 2008 nastanejo pravne posledice iz 283. in 284. člena tega zakona.
496. člen
(pravne posledice izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra)
V postopkih izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se glede na obdobje, v katerem je bila ta izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, za pravne posledice njenega prenehanja zaradi izbrisa uporabljajo:
1. če je bila izbrisana pred 7. aprilom 2007: določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odločba US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odločba US, 117/06 – ZDDPO-2),
2. če je bila izbrisana od 7. aprila 2007 do uveljavitve tega zakona:
– določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odločba US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odločba US, 117/06 – ZDDPO-2), razen četrtega in petega odstavka 27. člena in
– smiselno šesti do osmi odstavek 442. člena tega zakona,
3. če je bila izbrisana po uveljavitvi tega zakona: oddelek 7.4 tega zakona.
Oddelek 10.2: Druge prehodne in končne določbe
497. člen
(upravitelji)
(1) Dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, ki v skladu z ZPPSL veljajo 30. septembra 2008, s 1. oktobrom 2008 začnejo veljati kot dovoljenja, izdana po tem zakonu, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
(2) Upravitelji, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, morajo do 1. septembra 2008:
1. obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje:
– o svojih identifikacijskih podatkih iz tretjega odstavka 110. člena tega zakona in
– o izbiri sodišča po prvem odstavku 111. člena tega zakona, ter
2. mu predložiti dokaze o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 108. člena tega zakona.
(3) Če upravitelj do 1. septembra 2008 ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, mu s 1. oktobrom 2008 preneha dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja in ga ministrstvo, pristojno za pravosodje, ne uvrsti na seznam upraviteljev. O prenehanju dovoljenja po prvem stavku tega odstavka izda minister, pristojen za pravosodje, ugotovitveno odločbo.
(4) Sodišča morajo do 1. septembra 2008 ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, predložiti podatke iz 4. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona za vse postopke zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije, ki jih vodijo.
(5) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora do 1. oktobra 2008 objaviti seznam upraviteljev po četrtem odstavku 110. člena tega zakona.
(6) Upravitelj, ki 1. oktobra 2008 opravlja funkcijo upravitelja v več postopkih pri posameznem sodišču ali sodniku, kot je določeno v tretjem odstavku 116. člena tega zakona, lahko po 1. oktobru 2008 v teh postopkih še naprej opravlja to funkcijo, v novem postopku pri istem sodišču ali sodniku pa ne more biti imenovan za upravitelja, dokler se število postopkov, v katerih opravlja to funkcijo, ne uskladi s temi omejitvami.
(7) Upravitelj, ki mu s 1. oktobrom 2008 preneha dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja po tretjem odstavku tega člena, lahko po 1. oktobru 2008 v postopkih, v katerih je bil imenovan pred prenehanjem dovoljenja, še naprej opravlja to funkcijo, v novih postopkih pa ne more biti več imenovan.
(8) Upravljavci matičnih evidenc iz drugega odstavka 113. člena tega zakona morajo ministrstvu, pristojnem za pravosodje, do 1. avgusta 2008 omogočiti povezavo z matičnimi evidencami zaradi vzpostavitve in vodenja seznama upraviteljev.
(9) Komisija iz drugega in tretjega odstavka 78.a člena ZPPSL s 1. oktobrom 2008 nadaljuje s svojim delom kot komisija iz 107. člena tega zakona.
498. člen
(izdaja predpisov)
Vlada Republike Slovenije ter ministra, pristojna za pravosodje in finance, morajo predpise po tem zakonu izdati do 1. avgusta 2008.
499. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 101/01 – odločba US, 42/02 – ZDR, 58/03 – ZZK-1, in 10/06 – odločba US),
2. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odločba US, 50/02 – sklep US, 93/02 – odločba US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07 – ZFPPod-B, 33/07 – ZSReg-B in 58/07 – odločba US),
3. 66. člen Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo),
4. 38. člen Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00),
5. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije (Uradni list RS, št. 74/99 in 26/01),
6. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Uradni list RS, št. 16/02, 18/02 – popravek in 69/04),
7. Sklep o uskladitvi zneskov nagrad za delo stečajnih upraviteljev in upraviteljev prisilne poravnave (Uradni list RS, št. 27/03),
8. Sklep o uskladitvi zneskov nagrad za delo stečajnih upraviteljev in upraviteljev prisilne poravnave (Uradni list RS, št. 56/04),
9. Sklep o uskladitvi zneskov nagrad za delo stečajnih upraviteljev in upraviteljev prisilne poravnave (Uradni list RS, št. 56/05) in
10. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99, 97/00 – odločba US, in 64/01).
(2) Predpis iz 1. in 3. do 10. točke prvega odstavka tega člena se uporabljajo do 1. oktobra 2008, če ni v oddelku 10.1 drugače določeno.
(3) Predpisi iz 6. do 9. točke prvega odstavka tega člena se tudi po 1. oktobru 2008 uporabljajo za odmero nagrade upravitelju v postopkih iz drugega odstavka 493. člena tega zakona.
500. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi zakona v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. oktobra 2008, razen naslednjih določb, ki se začnejo uporabljati z njegovo uveljavitvijo:
– 1., 2. in 7. poglavja,
– 5. točke drugega odstavka 108. člena, 110. člena in prvega odstavka 111. člena v obsegu, potrebnem za izpolnitev obveznosti iz drugega, četrtega in petega odstavka 497. člena tega zakona,
– 114. člena, sedmega in osmega odstavka 122. člena in četrtega odstavka 413. člena v zvezi s 498. členom in
– 10. poglavja tega zakona.
Št. 450-01/07-7/1
Ljubljana, dne 17. decembra 2007
EPA 1662-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
