Na podlagi četrtega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in Uredbe o koncesiji gospodarske javne služba dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 39/07) ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije, ki ga je izdala s sklepom št. 36001-8/2007/4 z dne 27. 12. 2007 po predhodni pridobitvi mnenja Javne agencije Republike Slovenije za energijo z dne 13. 11. 2007, izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije SODO, d.o.o., Maribor, naslednje
S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju: splošni pogoji) določajo:
– odnose med SODO in odjemalci;
– priključitev na distribucijsko omrežje električne energije (v nadaljevanju: omrežje);
– odjem in oddajo električne energije;
– merilne naprave in merjenje električne energije;
– obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe omrežij;
– odnose med SODO in dobavitelji električne energije;
– odnose med odjemalci in dobavitelji električne energije;
– evidenco merilnih mest;
– kakovost storitev sistemskega operaterje distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljevanju: SODO).
2. člen
Izrazi uporabljeni v teh splošnih pogojih imajo naslednji pomen:
– gospodinjski odjem: je poraba električne energije za potrebe gospodinjskega odjemalca;
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje električno energijo za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti;
– imetnik soglasja: je nosilec pravic in obveznosti iz izdanega soglasja za priključitev;
– konična moč: je največja moč, pri kateri v določenem obdobju končni odjemalec odjema električno energijo iz omrežja oziroma jo proizvajalec dobavlja v omrežje;
– ločilno mesto: je mesto, kjer se uporabnikove naprave lahko ročno ali avtomatsko ločijo od omrežja;
– merilni podatek: je zapis, ki ga SODO posreduje za fakturiranje uporabe omrežja in električne energije;
– merilno mesto: je mesto, kjer se meri električna energija in je navadno na prevzemno-predajnem mestu;
– naprava za omejevanje toka: je naprava za omejevanje toka odjema ali oddaje električne energije in je lahko izvedena kot glavna varovalka ali kot nastavljivi omejevalnik toka;
– nujna oskrba: je dobava električne energije ranljivim odjemalcem, katerim bi ustavitev dobave električne energije pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, bivalne razmere, kraj prebivanja, premoženjsko stanje …) nujno potrebna, da se ne zgodi ogrožanje življenja in zdravja odjemalca in ljudi, ki z njim prebivajo; vsi stroški, ki zato nastanejo pri dobavitelju, se pokrijejo iz cene za uporabo omrežja;
– obračunska moč: je obračunski element obračuna uporabe omrežja; za merilna mesta z merjeno močjo je določena na podlagi izmerjene konične moči, za merilna mesta brez merjenja moči pa je, s pogodbo o dostopu do omrežja, dogovorjena vrednost moči, ki je na merilnem mestu določena oziroma nastavljena z napravo za omejevanje toka in je lahko enaka ali manjša od priključne moči;
– predplačilni števec: je števec električne energije, ki omogoča končnemu odjemalcu dostop do omrežja v okviru določenega kreditnega limita;
– prekinitev distribucije: je začasna prekinitev oskrbe z električno energijo v primerih in pod pogoji, ki jih določa Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo), in na njegovi podlagi izdani predpisi ter ti splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja ali zaradi razmer v elektroenergetskem sistemu;
– prevzemno-predajno mesto: je mesto, ki ga v soglasju za priključitev določi SODO in kjer končni odjemalec prevzema električno energijo iz omrežja, ali mesto, kjer proizvajalec oddaja električno energijo v omrežje in kjer se navadno meri prevzeta ali dobavljena električna energija;
– priključek: je sestav električnih vodov in naprav visoke, srednje ali nizke napetosti, ki so potrebne za priključitev uporabnika na omrežje in jih opredeli SODO v soglasju za priključitev;
– priključno mesto: je mesto vključitve priključka na omrežje;
– priključna moč: je najvišja dovoljena vrednost moči, ki jo sme doseči končni odjemalec na prevzemno-predajnem mestu pri odjemu električne energije iz omrežja, oziroma proizvajalec pri dobavi električne energije v omrežje in jo določi SODO v soglasju za priključitev;
– prekinitev napajanja: je prenehanje napajanja enega ali več uporabnikov zaradi navadno nepredvidenih tehničnih razlogov;
– soglasje za priključitev: je upravni akt, ki ga na podlagi javnega pooblastila izda SODO;
– sprejemnik mrežne tonske komande: je naprava, ki na podlagi parametra, sprejetega električnega signala po elektroenergetskem omrežju, izvrši spremembo stanja v krmiljeni napravi;
– stanje tehnike: je v danem trenutku dosežena stopnja razvoja tehnične zmogljivosti proizvodov, procesov in storitev, ki temelji na pomembnih priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj;
– uporaba omrežja: je uporaba omrežja in elektroenergetskih postrojev, ki so potrebni za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe distribucije električne energije do odjemalcev;
– začasni objekt: je preprost objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo med trajanjem takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
– zasilna oskrba: je dobava električne energije končnim odjemalcem, skladno z določili Energetskega zakona in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.
Pojem uporabnik se v teh splošnih pogojih uporablja kot nevtralen pojem, ki zajema tako lastnika objekta, imetnika soglasja za priključitev, kot tudi odjemalca, proizvajalca in dobavitelja električne energije in kot to izhaja iz posameznega poglavja teh splošnih pogojev.
II. PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
II.1. Projektni pogoji in soglasje k projektnim rešitvam
3. člen
Projektne pogoje za umestitve objektov v prostor in soglasja k projektnim rešitvam izdaja SODO skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
II.2. Soglasje za priključitev
4. člen
Uporabniki omrežja, ki želijo priključiti svoje objekte na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, morajo od SODO pridobiti soglasje za priključitev, skladno z določili teh splošnih pogojev.
5. člen
Uporabnik omrežja mora zaprositi za novo soglasje za priključitev, če se spremenijo osnovni parametri priključka, glede katerega je bilo izdano soglasje, zlasti pa v naslednjih primerih:
– sprememba priključne moči;
– sprememba tehničnih karakteristik objektov in naprav, glede katerih je bilo izdano soglasje za priključitev;
– sprememba skupine končnih odjemalcev (razvrščanje v skupino je urejeno v teh splošnih pogojih).
Če odjem ali oddaja na priključku preseže v izdanem soglasju za priključitev dovoljeno priključno moč, SODO s predhodnim pisnim obvestilom obvesti imetnika soglasja, da mora zaprositi za novo soglasje ali znižati odjem ali oddajo električne energije na višino dovoljene priključne moči.
Odločba, s katero SODO izda uporabniku novo soglasje za priključitev, nadomesti prejšnje soglasje za priključitev.
6. člen
Vloga za izdajo soglasja za priključitev mora vsebovati:
– podatke o uporabniku omrežja;
– naziv in naslov (lokacija) nepremičnine oziroma objekta;
– opredelitev vrste nepremičnine oziroma objekta (bivalni, poslovni prostor, obrtna delavnica, industrijski objekt, elektrarna in podobno ...);
– opredelitev, ali se vloga nanaša na priključitev za določen ali nedoločen čas (čas trajanja veljavnosti soglasja);
– priključno moč;
– predvideni datum priključitve;
– režim odjema ali oddaje moči in energije;
– podatki o pogonskih strojih, generatorjih in zaščiti, če gre za proizvodnjo električne energije;
– dokazilo o lastništvu oziroma pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom, če ni vpisana v zemljiški knjigi;
– druge tehnične podatke in dokazila, potrebna za izdajo soglasja, ki jih določajo Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje;
– idejno zasnovo za objekt (na zahtevo izdajatelja soglasja).
7. člen
SODO izda soglasje za priključitev, če so za to dane tehnične možnosti, ki jih določajo kratkostični tok, omrežna impedanca, kakovost napajanja ter možnosti priključitve naprav uporabnika brez ogrožanja zanesljivosti napajanja in nedopustnih povratnih vplivov na omrežje ob načrtovani obremenitvi in načinu obratovanja na prevzemno-predajnih mestih.
V postopku izdaje soglasja za priključitev mora SODO z meritvami in analizami preveriti, ali so pogoji v omrežju na obstoječem ali načrtovanem priključnem mestu zadostni za obratovanje omenjenih naprav. Novo priključene naprave ali povečane priključne moči ne smejo motiti obratovanja preostalih naprav obstoječih uporabnikov omrežja in povzročati nesprejemljivih motenj.
Soglasje za priključitev lahko SODO izda, če lahko izda izjavo o skladnosti kakovosti napetosti ali če, ob neskladju kakovosti napetosti, z uporabnikom omrežja pred izdajo soglasja sklene pogodbo o kakovosti električne napetosti.
8. člen
SODO lahko zahtevo za izdajo soglasja za priključitev zavrne v skladu z Energetskim zakonom.
9. člen
Uporabniki se v soglasjih za priključitev razvrščajo v skupine končnih odjemalcev skladno z določili tega člena.
V skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na nivoju NN, na katerem bo končni odjemalec uporabljal električno energijo v gospodinjske namene. Merilne naprave morajo biti nameščene na nivoju NN. Za porabo v gospodinjske namene se šteje poraba v stanovanjih, stanovanjskih hišah s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, na kmetijah, v počitniških hišah (vikendih), zidanicah, čebelnjakih ipd. … v uporabi fizične osebe, če se v teh objektih ne bo izvajala pridobitna dejavnost. Maksimalna priključna moč za porabo energije v gospodinjske namene je določena v aktu iz zadnjega odstavka tega člena.
V skupino končnih odjemalcev »Ostali odjem na nizki napetosti od 0,4 kV do 1 kV – brez merjene moči« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na nivoju NN, obračunska moč pa se določa z napravo za omejevanje toka in ni razvrščeno v odjemno skupino »Gospodinjski odjem«. Merilne naprave morajo biti nameščene na nivoju NN.
V skupino končnih odjemalcev »Ostali odjem na nizki napetosti od 0,4 kV do 1 kV – z merjeno močjo« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na nivoju NN, obračunska moč pa se določa z merjenjem in ni razvrščena v odjemno skupino » Gospodinjski odjem«. Merilne naprave morajo biti nameščene na nivoju NN.
V skupino končnih odjemalcev »Odjem na srednji napetosti od 1 do 35 kV« se razvrsti prevzemno-predajno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na nivoju SN. Merilne naprave morajo biti nameščene na nivoju SN. V izjemnem primeru, ko zaradi tehničnih možnosti merilnih naprav ni mogoče montirati na nivoju SN, pa je dovoljeno merilne naprave namestiti na nivoju NN.
V skupino končnih odjemalcev »Odjem na visoki napetosti nad 35 kV« se razvrsti prevzemno-predajno merilno mesto, ki se vključuje v distribucijsko omrežje na nivoju VN. Merilne naprave morajo biti nameščene na nivoju VN.
Če se spremeni akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, lahko SODO razvršča uporabnike skladno z veljavnim aktom Javne agencije Republike Slovenije za energijo.
Sprememba odjemne skupine odjemalcev ne pomeni spremembe soglasja za priključitev in pogodbe o dostopu. Sprememba se opravi avtomatično ob spremembi podatkov, na podlagi katerih se določa razvrstitev po določilih Akta o določitvi omrežnine, ki ga izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo, in se upošteva, ne da bi za to bile potrebne spremembe soglasja ali pogodbe.
10. člen
Soglasje za priključitev vsebuje:
– podatke o imetniku soglasja;
– naziv in naslov (lokacijo) objekta;
– priključno mesto uporabnika na omrežje in vrsto priključka;
– prevzemno-predajno mesto; prevzemno-predajnemu mestu pripada merilno mesto z enoumno oznako (ki sestoji iz oznake distribucijskega območja in številke merilnega mesta v okviru distribucijskega območja);
– nazivno napetost na prevzemno-predajnem mestu;
– priključno moč;
– zahtevan faktor moči (fazni faktor);
– podatke o parametrih omrežja, na katerega se bo uporabnik priključil, tj. maksimalna in minimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji in zemeljskostični tok;
– tehnične zahteve za opremo, ki jo je treba vgraditi ali obnoviti za izvedbo priključka;
– čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV);
– izvedbo zaščitnih ukrepov v javnem elektroenergetskem omrežju;
– nazivni tok naprave za omejevanje toka;
– izvedbo zaščitnih naprav na ločilnem mestu;
– naprave za izmenjavo podatkov;
– osnovne in dodatne zaščitne ukrepe pred nevarno napetostjo dotika;
– izvedbo krmiljenega odjema, če ta obstaja;
– zaščito pred povratnim napajanjem za proizvajalce električne energije in lastnike zasilnih agregatov;
– preostale tehnične pogoje, ki obsegajo pomožne lastne vire energije, vrsto in porabnike zasilnega napajanja, prenos informacij in krmilnih signalov po omrežju;
– razvrstitev v skupino končnih odjemalcev;
– trajanje veljavnosti soglasja za priključitev;
– trajanje priključitve za objekte, priključene za določen čas;
– predvideni datum priključitve;
– izvedbo, vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve;
– dostop do merilnih naprav, merilnih transformatorjev, stikalnih ur, naprav za omejevanje toka, stikalne plošče in drugih naprav;
– zahteve glede zagotavljanja ustreznega nivoja signala za daljinsko krmiljenje v omrežju.
11. člen
Proizvodne enote z asinhronskimi generatorji morajo imeti kompenzacijske naprave, ki prevzeto količino jalove energije iz omrežja omejijo tako, da mora biti urni povprečni faktor moči v primerjavi z oddano delovno energijo večji od 0,95.
Proizvodne enote s sinhronskimi generatorji morajo biti opremljene z generatorji, ki proizvajajo jalovo energijo najmanj z urnim faktorjem moči 0,95. Zahtevano vrednost s stališča stabilnosti obratovanja in regulacije napetosti predpiše SODO v soglasju za priključitev.
12. člen
Za priključitev začasnih objektov in gradbišč, ki jih je mogoče priključiti na elektroenergetsko omrežje po predpisih o graditvi objektov, mora uporabnik pridobiti soglasje za priključitev za določen čas.
Soglasje iz prejšnjega odstavka velja največ eno leto. SODO lahko na podlagi pisne vloge uporabnika soglasje za določen čas podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto.
13. člen
Za priključitev prireditev, RTV-prenosov in drugih podobnih uporabnikov morajo ti pridobiti soglasje za priključitev za določen čas. Tako soglasje velja za obdobje, ki ga navede v vlogi uporabnik, vendar največ en mesec. SODO lahko, na podlagi pisne vloge uporabnika, tako soglasje podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za 1 mesec. Pisno zahtevo za podaljšanje mora uporabnik predložiti najmanj pet delovnih dni pred iztekom veljavnosti soglasja.
14. člen
Dokončno izdano soglasje za priključitev ima veljavnost 2 leti.
V tem času mora uporabnik za svoj obstoječi objekt izpolniti vse pogoje predpisane v izdanem soglasju za priključitev, drugače preneha veljati.
Če uporabnik gradi nov objekt, mora v roku iz prvega odstavka tega člena predložiti dokončno gradbeno dovoljenje za novi objekt. V tem primeru se izdano soglasje za priključitev avtomatično podaljša za nadaljnji 2 leti. Če v tem času uporabnik ne predloži dokončnega gradbenega dovoljenja, soglasje za priključitev neha veljati, kolikor ni podaljšano skladno z zadnjim odstavkom tega člena. Če pa je uporabnik prinesel dokončno gradbeno dovoljenje in ni izpolnil vseh pogojev v avtomatično podaljšanih 2 letih, mora skladno z zadnjim odstavkom tega člena podaljšati veljavnost soglasja za priključitev, drugače preneha veljati.
Rok veljavnosti soglasja za priključitev lahko SODO na zahtevo uporabnika podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku soglasja predpisani za njegovo pridobitev. Zahtevo za podaljšanje soglasja za priključitev mora uporabnik podati najpozneje trideset dni pred potekom veljavnosti soglasja za priključitev, sicer mora pridobiti novo soglasje za priključitev.
Po izvedbi priključitve velja soglasje za priključitev do ukinitve oziroma do spremembe na prevzemno predajnem mestu (merilnem mestu), priznane pravice pa se prenašajo skupaj z lastninsko pravico na objektu.
15. člen
Če imetnik soglasja (fizična oseba) umre ali preneha obstajati (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorja v času med izdajo soglasja in priključitvijo ali pravni promet z objektom v času med izdajo soglasja in priključitvijo, se soglasje za priključitev lahko prenese na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba, ki dejavnost opravlja z istimi objekti, napravami ali z napeljavami.
Novi uporabnik mora najpozneje v tridesetih dneh po prejemu sodne ali upravne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi pisno obvestiti SODO in o tem predložiti ustrezna dokazila ter soglasje za priključitev objekta, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
Prenos pravic iz soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.
II.3. Zaščita in zaščitne naprave
16. člen
V soglasju za priključitev SODO na podlagi predhodno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga izvede skladno z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek, določi karakteristike in vrste zaščitnih naprav uporabnika ter njihovo nastavitev, skladno s stanjem tehnike. Ob spremembah v omrežju mora uporabnik upoštevati zahteve SODO glede nastavitve zaščitne opreme. Pri spremembah na svojih napravah in pri posodobitvah zaščitne opreme mora uporabnik prav tako upoštevati navodila SODO.
Uporabnik je dolžan vzdrževati in obnavljati zaščitne naprave ves čas, ko je uporabnikov objekt priključen na omrežje.
Uporabnikove zaščitne naprave morajo biti izvedene tako, da se ob okvarah izbirno odklopi od omrežja samo okvarjeni del in pri tem povzroči čim manj motenj v preostalem omrežju.
17. člen
SODO v soglasju za priključitev določi uporabniku podatke o jakosti pričakovanega toka zemeljskega stika in toka kratkega stika na uporabnikovem priključku.
SODO sporoči uporabniku povečano jakost toka zemeljskega stika in povečano jakost toka kratkega stika na uporabnikovem priključku, če te vrednosti presegajo vrednosti, za katere so zaščita in naprave na priključku dimenzionirane. Uporabnik je dolžan svoje naprave prilagoditi na spremenjene parametre obratovanja omrežja na svoje stroške.
18. člen
SODO in uporabnik sporazumno skladno s stanjem tehnike izbirata vrste prenapetostne zaščite na svojih elektroenergetskih objektih, zlasti glede usklajevanja nivoja izolacije. Če sporazuma ni, SODO svojo odločitev o vrsti prenapetostne zaščite sporoči uporabniku.
Varnostno plombo z zaščitne naprave na prevzemno-predajnem mestu sme odstraniti le za to pooblaščeni delavec SODO.
19. člen
Določila tega poglavja se nanašajo na uporabnika, ki je imetnik soglasja za priključitev in pogodbena stranka pogodbe o priključitvi ves čas trajanja tega razmerja in ne glede na to, ali preko tega priključka odjema oziroma oddaja električno energijo imetnik soglasja sam, ali pa kdo tretji (odjemalec).
II.4. Pogodba o priključitvi
20. člen
Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev skleneta uporabnik in SODO pogodbo o priključitvi skladno z aktom, ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije.
Pogodba o priključitvi mora vsebovati navedbo pogodbenih strank, podatke o prevzemno-predajnem mestu (priključku), plačilne pogoje in ostala določila, s katerimi pogodbeni stranki urejata medsebojna razmerja v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključke in priključitev.
Povprečne stroške priključevanja, ki so del stroškov priključevanja na omrežje, določi Javna agencija Republike Slovenije za energijo. Uporabnik je dolžan te stroške plačati v roku, določenem v pogodbi o priključitvi.
21. člen
Povprečni stroški priključevanja se ne plačajo, ko gre za priključitev začasnih objektov, za katere je izdano soglasje za priključitev za določen čas.
22. člen
Priključek uporabnika mora biti izveden skladno z navodilom o tipizaciji omrežnih priključkov, ki ga sprejme SODO in ki ga javno objavi.
23. člen
O nameravanem začetku kakršnihkoli del na priključku mora biti SODO pisno obveščen najmanj osem dni pred začetkom del. SODO izvaja nadzor (preverja ustreznost izvedbe, vgrajene opreme itd.) pri gradnji, spremembi in pri rekonstrukciji priključka. Če priključek ne izpolnjuje tehničnih pogojev za priključitev ali če gre za odstopanje od pogojev, določenih v projektni dokumentaciji in v soglasju za priključitev, SODO pred priključitvijo v pisni obliki naloži uporabniku izvedbo dodatnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.
Uporabnik mora po končanju del posredovati SODO pisno izjavo izvajalca o skladnosti izvedenih del z zahtevami soglasja za priključitev in veljavnih predpisov.
24. člen
Po izvedbi priključka uporabnik poda SODO pisno vlogo za priključitev objekta in dostop do distribucijskega omrežja, skladno z 29. členom teh splošnih pogojev.
Pogoj za priključitev na distribucijsko omrežje je izpolnitev pogojev iz izdanih soglasij, uspešno opravljen pregled priključka in veljavno sklenjena pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja.
25. člen
Če priključek ne postane del distribucijskega omrežja, mora uporabnik pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi z izvajalcem, registriranim za dejavnost, s katero se izvaja vzdrževanje omrežij, skleniti pogodbo, s katero se dogovorita o vzdrževanju priključka.
Pogodbo o vzdrževanju mora imeti uporabnik sklenjeno ves čas veljavnosti soglasja za priključitev in pogodbe o priključitvi.
Uporabnik, ki je lastnik priključka, je dolžan skleniti aneks k pogodbi o priključitvi, s katerim postane priključek del distribucijskega omrežja, kadar je to potrebno zaradi priključitve novih uporabnikov.
26. člen
Obratovalna navodila so obvezni sestavni del vloge za priključitev elektroenergetskih objektov s priključno močjo nad 5 MW in objektov za proizvodnjo električne energije nad 3 kVA.
Za objekte za proizvodnjo električne energije nazivne moči do vključno 3 kVA, ki imajo znak CE, s katerim se dokazuje, da motnje in odpornost naprave ustrezajo zahtevam pravilnika o elektromagnetni združljivosti, zadostujejo navodila za uporabo, ki jih odobri SODO.
Vsebino obratovalnih navodil in navodil za uporabo določajo sistemska navodila za obratovanje prenosnega in distribucijskega omrežja za električno energijo.
II.5. Pogodba o dostopu do omrežja
27. člen
Proizvajalec lahko oddaja električno energijo v distribucijsko omrežje, odjemalec pa lahko odjema električno energijo iz distribucijskega omrežja, če imata sklenjeno pogodbo o dostopu do omrežja s SODO.
Odjemalec je praviloma imetnik soglasja za priključitev, razen če ima soglasje imetnika soglasja za priključitev, da odjemalcu dovoljuje, da odjema električno energijo preko njegovega prevzemno-predajnega mesta (45. člen).
28. člen
Pogodba o dostopu se sklepa z imetnikom soglasja za priključitev. Pogodba se sklene posebej za vsako prevzemno-predajno mesto, za katero ima imetnik soglasje za priključitev.
29. člen
Imetnik soglasja za priključitev, ki želi skleniti pogodbo o dostopu, mora na SODO vložiti pisno vlogo za sklenitev pogodbe o dostopu, ki mora vsebovati najmanj:
– podatke o prevzemno-predajnem mestu z enoumno oznako merilnega mesta ter podatke o imetniku soglasja za priključitev, ki se nanaša na to prevzemno-predajno mesto;
– podatke o vlagatelju, če to ni imetnik soglasja za priključitev;
– identifikacijsko številko za DDV oziroma davčno številko vlagatelja;
– naziv in naslov prevzemno-predajnega mesta;
– predvideno količino in konično moč odjema za prevzemno-predajno mesto;
– pooblastilo imetnika soglasja za priključitev, če dostop uveljavlja pooblaščenec.
Vlagatelj mora k vlogi priložiti kopijo pogodbe o dobavi električne energije ali izjavo, da je za prevzemno-predajno mesto sklenjena odprta pogodba o dobavi električne energije, iz katere morajo biti razvidni:
– podatki o dobavitelju (firma);
– izjava, da sta se dobavitelj in imetnik soglasja za priključitev dogovorila, da dobavitelj plačuje uporabo omrežja za prevzemno-predajno mesto, ki je predmet vloge;
– podatki o prevzemno predajnem mestu z enoumno oznako merilnega mesta, na katerega se nanaša pogodba o dobavi;
– podpis dobavitelja;
– če odjemalec ni imetnik soglasja za priključitev;
– podatki o odjemalcu, ter
– soglasje imetnika soglasja, da odjemalcu dovoljuje, da odjema električno energijo preko njegovega prevzemno-predajnega mesta (45. člen), ali podpis imetnika soglasja na izjavi.
SODO in imetnik soglasja za priključitev na podlagi popolne vloge skleneta pogodbo o dostopu. SODO lahko zavrne dostop do omrežja zaradi razlogov, ki so navedeni v določbah Energetskega zakona. SODO lahko zavrne sklenitev pogodbe o dostopu tudi v primeru, če niso izpolnjeni pogoji za plačevanje uporabe omrežja s strani dobavitelja, pa je to vlagatelj navedel v pogodbi oziroma potrdilu iz prejšnjega odstavka. V tem primeru se pogodba o dostopu vseeno lahko sklene, če imetnik soglasja za priključitev tako zahteva, vendar pa se s to pogodbo ne posega v način zaračunavanja in plačevanja uporabe omrežja, kot je to urejeno v teh splošnih pogojih (zaračunavanje s strani SODO).
30. člen
Pogodba o dostopu do omrežja se sklene pred pričetkom oddaje ali odjema električne energije v ali iz distribucijskega omrežja ali ob spremembi parametrov pogodbe o dostopu.
31. člen
Pogodba o dostopu do omrežja mora vsebovati najmanj:
– navedbo pogodbenih strank;
– številko in datum izdaje soglasja za priključitev;
– naziv in naslov prevzemno-predajnega mesta ter podatki o prevzemno-predajnem mestu z enoumno oznako merilnega mesta, na katerega se nanaša pogodba o dostopu;
– način razreševanja sporov;
– način poročanja uporabnika o proizvodnji lastnih proizvodnih virov SODO za potrebe obračuna in elektroenergetskih inšpekcij;
– datum sklenitve in čas veljavnosti pogodbe v primeru soglasja za priključitev za določen čas;
– pogoje podaljšanja pogodbe v primeru soglasja za priključitev za določen čas in odpovedni rok;
– obvezo medsebojnega obveščanja v primeru spremembe imena, naziva, prebivališča (sedeža) in drugih podatkov iz pogodbe;
– naslov za dostavo računov in drugih dokumentov glede izvajanja pogodbe;
– pravico in način odstopa od pogodbe;
– seznanitev glede možnosti izbire in zamenjave dobavitelja ter pravice do vnaprejšnje obveščenosti o vsakršnem povečanju stroškov;
– seznanitev z možnostjo zasilne oskrbe;
– seznanitev s posledicami, ki jih ima odpoved ali iztek pogodbe o dobavi;
– seznanitev s plačilnimi pogoji;
– dostopnost informacij o cenah za uporabo elektroenergetskih omrežij.
32. člen
Pogodba o dostopu preneha veljati, če:
1. imetnik soglasja za priključitev s petnajstdnevnim odpovednim rokom pisno obvesti SODO o odstopu od pogodbe;
2. SODO odstopi od pogodbe zaradi razlogov, skladnih z določili akta, ki ureja sistemsko obratovanje distribucijskega omrežja.
33. člen
Uporabnik je dolžan pisno obvestiti SODO o vsaki spremembi imena (firme), naziva, prebivališča (sedeža) in drugih podatkov, potrebnih za obračun uporabe elektroenergetskih omrežij, in sicer najpozneje v osmih dneh po nastali spremembi.
Če uporabnik ne upošteva določil iz prvega odstavka tega člena, mu SODO zaračuna stroške, ki mu jih uporabnik s takšnim ravnanjem povzroči.
34. člen
Imetnik soglasja za priključitev lahko zahteva od SODO, da njegovo obstoječe prevzemno-predajno mesto odklopi od omrežja za določen čas. Stroške ponovne priključitve na omrežje plača imetnik soglasja za priključitev. Če je odklop daljši od treh let, mora imetnik soglasja pred ponovno priključitvijo na omrežje zaprositi za novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi.
Če je odklop daljši od desetih let, mora imetnik soglasja pred ponovno priključitvijo plačati tudi povprečne stroške priključevanja.
Ko imetnik soglasja zahteva odklop od omrežja, ga je SODO dolžan pisno opozoriti na določbo tega člena.
35. člen
Imetnik soglasja za priključitev, ki je lastnik priključka, na katerega se to soglasje nanaša, lahko obstoječi priključek prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim prenese del ali celotno lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je priključek.
V primeru spremembe imetnika soglasja je sprememba možna zgolj pod pogojem, da so poravnane vse obveznosti prejšnjega imetnika soglasja za priključitev iz naslova uporabe omrežja. V nasprotnem primeru lahko prevzemnik priključka zaprosi za novo soglasje za priključitev in plača vse stroške, povezane s tovrstnim soglasjem, sklenitvijo pogodbe o priključitvi in izvedbe priključitve, skladno z določili teh splošnih pogojev.
Če se SODO in novi lastnik priključka dogovorita o vstopu novega lastnika v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, ni potrebno pridobiti novega soglasja za priključitev ter sklepati novih pogodb o priključitvi, temveč novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika.
III. ODJEM IN ODDAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
III.1. Začetek odjema ali oddaje električne energije
36. člen
SODO po sklenitvi pogodbe o dostopu najpozneje v osmih delovnih dneh omogoči odjem ali oddajo električne energije.
37. člen
Po priključitvi uporabnika na distribucijsko omrežje ima na merilnem mestu SODO pravico na svoje stroške kadarkoli preveriti skladnost naprav uporabnika z napravami SODO ter skladnost velikosti in vrste obremenitve, določene s soglasjem za priključitev.
III.2. Prekinitev ali ustavitev distribucije električne energije
38. člen
SODO sme začasno prekiniti distribucije električne energije zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja;
– pregledov ali remontov;
– preizkusov ali kontrolnih meritev;
– širitve omrežja;
– ugotovitve, da omrežje ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih normativov ali drugih pogojev.
Za načrtovano prekinitev odjema ali oddaje SODO izbere čas, ki najmanj prizadene uporabnike.
39. člen
SODO mora o načrtovani prekinitvi distribucije iz prejšnjega člena pravočasno obvestiti uporabnika v pisni obliki ali drugi primerni obliki, če gre za širši krog uporabnikov, pa s pomočjo sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
40. člen
Skladno z določili in v primerih, določenih v zakonu ali podzakonskem predpisu, SODO ustavi uporabniku omrežja distribucijo električne energije po predhodnem obvestilu, če uporabnik v roku, določenem v tem obvestilu, ki pa ne sme biti krajši od osmih dni, ne izpolni svojih obveznosti, navedenih v tem obvestilu.
41. člen
SODO ustavi uporabniku distribucijo električne energije brez predhodnega obvestila, če:
– uporabnik z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje;
– uporabnik ob pomanjkanju energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema energije iz omrežja.
42. člen
SODO mora pred ustavitvijo distribucije električne energije odjemalcu v primerih iz 40. člena (razen v primeru, ko odjemalec nima dobavitelja) in 41. člena teh splošnih pogojev, o nameravani ustavitvi, obvestiti tudi dobavitelja električne energije.
Te ustavitve ne vplivajo na pogodbo med odjemalcem in dobaviteljem.
43. člen
Ko je do prekinitve oziroma ustavitve distribucije prišlo iz razlogov, ki so na uporabnikovi strani, SODO uporabniku na njegove stroške ponovno omogoči odjem ali oddajo električne energije, ko prenehajo vzroki prekinitve oziroma ustavitve distribucije električne energije, in sicer najpozneje v treh dneh po plačilu stroškov odklopa in ponovnega priklopa.
44. člen
SODO, ki je uporabniku začasno prekinil distribucijo električne energije v nasprotju z določili Energetskega zakona in teh splošnih pogojev, mora v 24 urah na svoje stroške znova priključiti uporabnikove elektroenergetske naprave in napeljave na omrežje, računajoč od takrat, ko se ugotovi, da je bila prekinitev distribucije električne energije izvedena v nasprotju z določili teh splošnih pogojev in Energetskega zakona.
Uporabnik omrežja ima v tem primeru pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena, skladno z EZ.
III.3. Pogodba o dobavi električne energije
45. člen
Predmet pogodbe o dobavi je dobava električne energije končnim odjemalcem.
Pogodbo o dobavi za dobavo električne energije na posameznem prevzemno-predajnem mestu lahko sklene imetnik soglasja za priključitev ali tretja oseba, ki ji je imetnik soglasja za priključitev izdal soglasje za sklenitev pogodbe o dobavi za to prevzemno-predajno mesto.
Če pogodbo o dobavi sklepa oseba, ki ni imetnik soglasja za priključitev, ta oseba ne vstopa v pravice imetnika soglasja za priključitev v zvezi s prevzemno-predajnim mestom oziroma določili teh splošnih pogojev in drugih predpisov, ki urejajo dostop do omrežja.
Imetnik soglasja za priključitev lahko v vsakem trenutku prekliče soglasje iz tega člena in lahko ves čas uveljavlja svoje pravice (pravica do odklopa, pravica do odstopa od pogodbe o dostopu in podobno), ne da bi soglasje iz tega člena kakorkoli vplivalo na njegove pravice. Imetnik soglasja in odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi preko imetnikovega prevzemno-predajnega mesta, samostojno urejata medsebojna razmerja, brez vpliva na SODO ali pravice in obveznosti, ki izhajajo iz teh splošnih pogojev in drugih predpisov, ki urejajo dostop do omrežja.
46. člen
V primeru pogodbe o dobavi, sklenjene s potrošnikom, mora pogodba o dobavi vsebovati najmanj te podatke:
– splošne podatke o pogodbenih strankah;
– podatke o prevzemno-predajnem mestu z enoumno oznako merilnega mesta, kot je določena v pogodbi o priključitvi in pogodbi o dostopu;
– ceno in plačilne pogoje;
– način obračuna in plačevanja;
– naslov za dostavo računov in drugih dokumentov glede izvajanja pogodbe;
– način razreševanja sporov;
– datum sklenitve in čas veljavnosti pogodbe;
– pravica in način odstopa od pogodbe;
– seznanitev uporabnika s posledicami prenehanja pogodbe.
Pogodbeni pogoji morajo biti vnaprej objavljeni. V vseh primerih je treba te podatke potrošniku posredovati pred sklenitvijo ali potrditvijo pogodbe. Tudi če se pogodbe sklepajo preko posrednikov, je treba zgornje podatke posredovati pred sklenitvijo pogodbe.
Potrošnik mora biti pravočasno obveščen o kakršnikoli nameravani spremembi pogodbenih pogojev in hkrati s prejemom tega obvestila tudi obveščen o pravici do odpovedi. Dobavitelj mora potrošnika neposredno in pravočasno obvestiti o vsakršnem povečanju cene električne energije najkasneje 30 dni pred tem, ko povečanje začne veljati. Potrošnik ima pravico do odstopa od pogodbe, če ne sprejme novih pogojev, o katerih ga je obvestil dobavitelj.
Dobavitelj mora potrošnika obvestiti, da lahko potrošnik pooblasti dobavitelja za urejanje vsega potrebnega za sklenitev pogodbe o dostopu oziroma za izvedbo postopka za zamenjavo dobavitelja.
Dobavitelj električne energije je dolžan pred podpisom pogodbe o dobavi potrošnika seznaniti z njegovimi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz določil teh splošnih pogojev.
47. člen
V primeru, da je pogodba o dobavi iz prejšnjega člena sklenjena za določen čas, je dobavitelj dolžan pisno obvestiti potrošnika 30 dni pred iztekom pogodbe o posledicah izteka (prenehanja) pogodbe o dobavi.
III.4. Zasilna oskrba
48. člen
SODO samodejno in nemudoma zagotovi zasilno oskrbo odjemalcem skladno s predpisom, ki ureja delovanje trga z električno energijo.
SODO po prejemu pisnega obvestila o odpovedi pogodbe o dobavi, ki nastopi kot posledica nesolventnosti dobavitelja, nemudoma pisno obvesti prizadete odjemalce o upravičenosti do zasilne oskrbe, o začetku njenega izvajanja, o pogojih in o ceni za tako dobavo električne energije.
Če nima dobavitelja, SODO zagotovi zasilno oskrbo tudi na zahtevo:
– gospodinjskega odjemalca;
– odjemalca, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost in ima manj kot 50 zaposlenih ter letni promet manjši od 10 milijonov EUR.
Zasilna oskrba traja največ 60 dni od dneva začetka dobave pod pogoji zasilne oskrbe. Pred iztekom roka mora odjemalec ponovno zaprositi za zasilno oskrbo.
Če zasilno oskrbo zahteva odjemalec, ki ni imetnik soglasja za priključitev, mora svoji zahtevi priložiti soglasje iz 45. člena teh splošnih pogojev. Določbe teh splošnih pogojev o tem soglasju se uporabljajo tudi v primeru zasilne oskrbe.
V primeru, ko odjemalec nima dobavitelja, ker mu je dotedanji dobavitelj odpovedal pogodbo o dobavi zaradi neporavnanih obveznosti za uporabo omrežja in je o tem obvestil SODO, odjemalec ni upravičen do zasilne oskrbe.
49. člen
Cenik s cenami električne energije za zasilno oskrbo določi SODO skladno z Energetskim zakonom vnaprej in jo javno objavi.
Hkrati z objavo cenika SODO objavi tudi pogoje zasilne oskrbe.
50. člen
Zahteva za sklenitev pogodbe za zasilno oskrbo na zahtevo odjemalca po tretjem odstavku 48. člena mora vsebovati:
– splošne podatke o odjemalcu;
– podatke o prevzemno-predajnem mestu z enoumno oznako merilnega mesta, kot je določena v pogodbi o priključitvi in pogodbi o dostopu;
– datum začetka dobave električne energije pod pogoji zasilne oskrbe.
51. člen
Pogodba za zasilno oskrbo na zahtevo odjemalca po tretjem odstavku 48. člena mora vsebovati vse elemente pogodbe o dobavi za potrošnika, urejene v teh splošnih pogojih.
52. člen
Dobava v primeru zasilne oskrbe se lahko izvaja tudi pred podpisom pogodbe o zasilni oskrbi, vendar največ osem dni od začetka take dobave. Če odjemalec v tem roku ne podpiše pogodbe o zasilni oskrbi, to pomeni odpoved pogodbe o dostopu in SODO ustavi dobavo električne energije. Prav tako SODO ustavi dobavo električne energije v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz pogodbe o zasilni oskrbi, skladno z določili teh splošnih pogojev in zakonskih ter podzakonskih predpisov.
III.5. Nujna oskrba
53. člen
Če odjemalec v 14 dneh po prejemu obvestila o ustavitvi dobave oziroma odklopu SODO predloži dokazila, da bi bila ob odklopu ogrožena življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo, SODO na podlagi dokazil z dopisom obvesti odjemalca, ali je upravičen do nujne oskrbe.
54. člen
SODO presoja upravičenost do nujne oskrbe na podlagi odločbe pristojne socialne službe o premoženjskem stanju in določi priključno moč:
– ob upoštevanju ogrevalne sezone ali
– mnenja zdravnika, da oseba iz prejšnjega člena uporablja medicinske naprave, ki za delovanje potrebujejo električno energijo.
55. člen
Iz dopisa SODO mora biti razvidno:
– določitev moči, ki je nujno potrebna, da se prepreči ogroženost;
– rok, do katerega je odklop odložen;
– način podaljšanja roka odklopa.
56. člen
Stroške nujne oskrbe pokrije SODO iz cene za uporabo omrežja.
III.6. Neupravičen odjem
57. člen
Kot neupravičen odjem se šteje, če:
– je uporabnik priključen na omrežje brez ustrezne pogodbe o dostopu in pogodbe o dobavi, niso pa izpolnjeni pogoji za zasilno ali nujno oskrbo;
– uporabnik odjema električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih ali če onemogoča pravilno registriranje merilnih podatkov;
– je z merilnih naprav odstranil varnostno plombo;
– se uporabnik svojevoljno priključi na omrežje;
– uporabnik da netočne podatke za določanje odjemne skupine.
SODO v primerih iz prejšnjega odstavka, ko so količine izmerjene, uporabniku zaračuna neupravičeno porabljeno električno energijo in uporabo omrežja, in sicer v količinah, kot so jih izmerile merilne naprave in po ceni, ki je enaka ceni električne energije višje dnevne tarifne postavke za zasilno oskrbo na dan izstavitve računa, povečani za 30%. Pri izračunu uporabe omrežja se obračunska moč upošteva za obdobje od priključitve do dneva ugotovitve takšne priključitve na omrežje. Uporaba omrežja se za prevzemno-predajno mesto brez merjenja moči zaračuna po enotarifnih postavkah, veljavnih za odjemno skupino na NN brez merjenja moči, za prevzemno-predajno mesto z merjeno močjo pa po tarifnih postavkah za odjemno skupino T<2500 ur po veljavnem ceniku Javne agencije RS za energijo na dan izstavitve računa.
Poleg stroškov porabljene električne energije in uporabe omrežja, SODO uporabniku zaračuna tudi stroške odklopa in stroške ugotavljanja neupravičenega odjema.
Če ni mogoče ugotoviti, kdaj se je začel neupravičeni odjem, mora uporabnik plačati neupravičeni odjem električne energije in uporabo omrežja za obdobje dvanajst mesecev nazaj od dneva ugotovitve neupravičenega odjema.
Za vse obveznosti iz tega poglavja teh splošnih pogojev (neupravičen odjem) sta solidarno in neomejeno odgovorna imetnik soglasja za priključitev in dejanski odjemalec električne energije.
58. člen
Če v konkretnih primerih iz prejšnjega člena ni mogoče zanesljivo ugotoviti drugih podatkov, se ocenitev količin električne energije in obračunske moči neupravičenega odjema izvede na naslednji način:
1. za uporabnike na srednji in visoki napetosti:
a) če je bila vplivana registracija maksimalne (obračunske) moči, se obračuna nameščena moč transformacije, pri tem se enačijo kVA s kW;
b) če merilne naprave niso registrirale vse odvzete električne energije, se količina električne energije določi tako, da se nameščena moč transformacije množi z mesečnimi obratovalnimi urami, in sicer:
– pri enoizmenskem obratovanju 300 ur,
– pri dvoizmenskem obratovanju 450 ur,
– pri troizmenskem obratovanju 550 ur;
c) če je bila vplivana samo stikalna ura, se ves odjem električne energije in uporabe omrežja obračunava po ceni za višjo dnevno tarifo;
2. za uporabnike na nizki napetosti:
a) če merilne naprave niso registrirale vse odvzete električne energije, se količina električne energije določi tako, da se obračunsko moč, ki jo določa zmnožek vsote nazivnih jakosti naprav za omejevanje toka in napetosti 230 V, množi z mesečnimi obratovalnimi urami, in sicer:
– v mesecih od 1. oktobra do 31. marca 200 ur/mesec,
– v mesecih od 1. aprila do 30. septembra 130 ur/mesec;
b) če je bila električna energija odvzeta pred glavno napravo za omejevanje toka, se pri določitvi količin neupravičenega odjema upošteva nazivni tok, ki ustreza vrsti in prerezu vodnikov notranjega sekundarnega priključka;
c) če je bila vplivana samo stikalna ura ali sprejemnik MTK, se ves odjem električne energije in uporaba omrežja zaračunata po veljavni ceni za višjo dnevno tarifo;
d) če je bilo posegano na napravo za omejevanje toka ali na registracijo moči, se moč določi tako, da se upoštevajo nazivni toki, ki ustrezajo vrsti in prerezu vodnikov, po katerih je bil ta odjem izveden.
Pri določitvi količin neupravičenega odjema električne energije in moči se od vrednosti, določenih po tem členu, odštejejo izmerjene vrednosti.
IV. MERILNE NAPRAVE IN MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
IV.1. Merilne naprave
59. člen
Stroške nakupa, namestitve števcev in pripadajoče merilne opreme ob prvi namestitvi plača imetnik soglasja za priključitev.
Stroške vzdrževanja števcev električne energije in pripadajoče merilne opreme nosi SODO.
60. člen
Števci morajo biti vgrajeni na vidno in za uporabnika ter od SODO pooblaščenim ljudem stalno dostopno mesto.
V nasprotnem primeru je treba na stroške imetnika soglasja za priključitev zagotoviti daljinsko odčitavanje z uporabo drugih tehnologij. Strošek zajema merilnih podatkov nosi SODO.
61. člen
Merilne naprave, merilni transformatorji, stikalne ure, naprave za omejevanje toka, komunikacijske naprave, stikalne plošče in druge naprave pri uporabniku, prek katerih se lahko vpliva na obračun električne energije, morajo biti opremljeni z varnostno plombo SODO in zaklenjene s ključavnico, s ključem katere razpolaga samo pristojna oseba SODO.
62. člen
Imetnik soglasja za priključitev in odjemalec (če to ni hkrati tudi imetnik soglasja) sta dolžna obvestiti SODO takoj, ko ugotovita poškodbo ali izgubo merilnih, krmilnih ali komunikacijskih naprav, odstranitev varnostne plombe ali poškodbe merilno-priključnih omaric, nameščenih pri uporabniku.
63. člen
SODO ima pravico preveriti ustreznost merilnih naprav pred njihovo uporabo in po presoji na lastne stroške opraviti občasne tehnične nadzore teh naprav, najmanj v obdobju, kot jih določa stanje tehnike.
Uporabnik lahko od SODO zahteva nadzorni pregled obračunskih merilnih naprav, če sumi, da nepravilno registrirajo prevzem ali oddajo električne energije oziroma moči. Če se pri nadzornem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju prevzema ali oddaje električne energije napake, večje od tistih, kot bi jih po veljavnih predpisih smele imeti, nosi SODO stroške za njihovo demontažo, pregled in umerjanje ter ponovno montažo, v nasprotnem primeru pa uporabnik, ki je pregled zahteval.
64. člen
SODO je dolžan o zamenjavi merilnih naprav na merilnem mestu pisno obvestiti uporabnika na, s pogodbo o dostopu dogovorjen naslov, in dobavitelja, če gre za spremembo načina merjenja, ter zamenjavo ustrezno dokumentirati. SODO je dolžan voditi ustrezne evidence o vseh spremembah in zamenjavah merilnih naprav, ki se nanašajo na posamezno prevzemno-predajno mesto.
65. člen
Merilne naprave na prevzemno-predajnih mestih pri uporabnikih s priključno močjo nad 41 kW oziroma z nazivno jakostjo omejevalca toka nad 3 x 63 A, morajo biti izvedene tako, da se zagotavlja:
– merjenje in registracijo četrturnih vrednosti delovne in jalove energije;
– prikaz obračunskih vrednosti;
– daljinski prenos podatkov do SODO.
SODO pri uporabnikih s priključno močjo 41 kW ali manj navadno meri le delovno energijo.
66. člen
Uporabnik, ki se na eni lokaciji napaja prek več prevzemno-predajnih mest in ima več merilnih mest ter želi urediti sumarno merjenje električne energije in konične moči, mora merilna mesta opremiti skladno s tipizacijo merilnih mest in tehničnimi zahtevami, ki jih v soglasju za priključitev določi SODO.
67. člen
Prevzemno-predajno mesto s priključno močjo večjo od 15 MW mora biti opremljeno z glavnimi – obračunskimi in kontrolnimi meritvami električne energije. Glavni in kontrolni števec morata meriti veličine iz ločenih navitij tokovnih in napetostnih instrumentnih transformatorjev.
Navitja instrumentnih transformatorjev in tokokrogi, namenjeni za obračunske števce, so lahko uporabljeni le za meritve električne energije.
Obračunski števec, kontrolni števec in dodatno breme morajo imeti izvedeno ločeno varovanje iz napetostnega transformatorja.
68. člen
Tehnične pogoje opremljenosti prevzemno-predajnih mest in značilnosti merilnih naprav za posamezno vrsto uporabnikov sprejme SODO in javno objavi.
IV.2. Merjenje električne energije
69. člen
Dobavljena in prevzeta električna energija (delovna in jalova) ter delovna moč se merijo z merilnimi napravami, ki morajo ustrezati pogojem določenim z zakonom in pogojem iz soglasja za priključitev.
SODO po uradni dolžnosti preveri dokumentacijo o ustreznosti merilnih naprav pred njihovo uporabo in opravlja občasne tehnične nadzore teh naprav na svoje stroške.
Merilne naprave morajo imeti pri priključitvi na omrežje meroslovni žig, ki ni starejši od enega leta.
70. člen
Prekomerno prevzeta jalova energija pri uporabnikih je pozitivna razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 induktivno.
Prekomerna prevzeta jalova energija pri proizvajalcih je pozitivna razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo, ki jo proizvajalec jemlje iz omrežja, in jalovo energijo, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95, pri čemer se za osnovo uporabi delovna energija, oddana v omrežje.
Prekomerno prevzeta jalova energija se ugotavlja in obračunava skladno z določili akta, ki ga izda Javna agencija RS za energijo.
71. člen
Števčne stikalne ure za preklop tarif dvotarifnih števcev električne energije, ki niso opremljene s samodejnim preklopom med letnim in zimskim časom, se ob prehodu med poletnim in zimskim časom ne prestavljajo.
72. člen
Če SODO ugotovi, da so zaradi okvar ali napak brez krivde uporabnika merilne naprave nepravilno merile obračunske količine, se na podlagi razpoložljivih podatkov sporazumno določi izpadlo meritev za čas od zadnjega umerjanja merilne naprave, vendar za največ 12 mesecev nazaj, do dneva ugotovitve nepravilnosti. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je uporabnik prevzemal ali oddajal električno energijo v času, ko so merilne naprave nepravilno merile obračunske količine.
Ob nepravilni meritvi moči se ta določi posredno, na podlagi izmerjene električne energije in povprečnih obratovalnih ur.
73. člen
Če ni sporazumne poprave obračunskih količin iz prejšnjega člena, se poprava izvede tako, da se vrednosti količin za obdobje, v katerem posamezne merilne naprave niso pravilno merile, določi na podlagi srednjih vrednosti posameznih količin v zadnjem obračunskem obdobju pred nastankom okvare in prvim obračunskim obdobjem po odpravi okvare.
74. člen
Pri uporabnikih z dvotarifnim merjenjem električne energije se količine električne energije obračunajo tako, kot jih je izmeril števec, ne glede na pravilnost delovanja krmilne naprave.
75. člen
Uporabnik je dolžan omogočiti SODO brezplačen in neoviran dostop do merilnih naprav zaradi odčitavanja stanja električnega števca in vzdrževanja merilnih naprav in merilnega mesta.
Če SODO ni mogel odbrati stanja števca električne energije, mu je uporabnik dolžan na podlagi njegovega obvestila javiti pravilen odčitek skladno s temi splošnimi pogoji in v roku, ki ga določi SODO, ki ne more biti krajši od treh delovnih dni.
Če uporabnik SODO ni omogočil dostopa po prvem odstavku tega člena ali če je dostavljal napačne odbirke po drugem odstavku tega člena, lahko SODO zahteva prestavitev merilnih naprav na dostopno mesto v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od trideset dni, na stroške uporabnika.
76. člen
Če SODO pri nadzornem pregledu ali pri obračunu ugotovi, da so pisno sporočeni podatki uporabnika netočni ali nepopolni, jih ne upošteva, obračunski podatki pa se določijo v sorazmerju s številom dni med dvema odčitkoma. SODO o tem obvesti dobavitelja.
77. člen
V primeru, da so merilne naprave brez krivde uporabnika nepravilno registrirale porabljeno električno energijo oziroma moč, opravi SODO poračun dobavljene električne energije in uporabe omrežja za celotno obdobje nepravilne registracije, vendar največ za dvanajst mesecev od dneva ugotovitve nepravilnosti.
Če so tako registrirani podatki povzročili škodo uporabniku, SODO prizna odjemalcu preveč plačano električno energijo po ceni, ki jo je odjemalec plačal dobavitelju, uporabo omrežja pa po veljavnem ceniku za obdobje, na katero se nanašajo nepravilni merilni podatki, oziroma plača električno energijo proizvajalcu, po pogodbeni ceni, ki bi jo ta zaračunal kupcu oziroma kupcem njegove električne energije.
Če so tako registrirani podatki povzročili korist odjemalcu, SODO odjemalcu zaračuna premalo plačano električno energijo po ceni, ki bi jo odjemalec sicer plačal svojemu dobavitelju, in uporabo omrežja po veljavnem ceniku za obdobje, na katero se nanašajo nepravilni merilni podatki, oziroma zaračuna preveč plačano električno energijo proizvajalcu po pogodbeni ceni, ki jo je ta zaračunal kupcu oziroma kupcem njegove električne energije.
IV.3. Merilni in obračunski podatki
78. člen
Merilni podatki o parametrih električne energije (moč, delovna in jalova električna energija) se ugotavljajo z merilnimi napravami in tvorijo osnovo za pripravo obračunskih podatkov.
79. člen
Odbiranje merilnih podatkov na merilnih napravah uporabnika z merilnimi napravami za registracijo četrturnega odjema ali oddajanja, ki ima daljinsko odbiranje, poteka mesečno in se registrira pri SODO.
Uporabnikom s priključno močjo nad 41 kW, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka, ter uporabnikom s priključno močjo 41 kW ali manj, ki imajo merilne naprave za registracijo četrturnega odjema ali oddajanja, SODO odbira merilne naprave za potrebe obračuna enkrat mesečno, v roku 5 dni od začetka koledarskega meseca.
Ostalim uporabnikom se merilne naprave odčitavajo praviloma enkrat letno.
Odčitki iz tega člena sodijo v standardno storitev SODO.
80. člen
Če uporabnik ali dobavitelj zahteva dodatno odčitavanje merilnih naprav izven tistih, ki sodijo v standardno storitev SODO, mu ima SODO pravico zaračunati dodatne stroške odbiranja merilnih naprav in posredovanje podatkov po veljavnem in objavljenem ceniku, in sicer glede na dejansko nastale stroške.
81. člen
V primeru prenehanja pogodbe o dostopu je SODO dolžan odbrati števec najpozneje v treh delovnih dneh od dneva prenehanja te pogodbe.
82. člen
Obračunsko obdobje, za katero SODO izdela obračunske podatke, je vedno od 00.00 ure prvega dne do 24.00 ure zadnjega dne v koledarskem mesecu za tiste uporabnike, ki imajo nameščene naprave, skladno s prvim odstavkom 65. člena teh pogojev.
Ostale uporabnike lahko SODO odbira mesečno ali letno. Obračunsko obdobje je določeno z obdobjem med dvema odbirkoma.
83. člen
Obračunsko obdobje in podatki iz tega poglavja so osnova za obračun uporabe omrežja, dobave ali odjema električne energije, obračuna realizacije bilančnih skupin in morebitnih drugih obveznosti.
84. člen
Obračunske podatke za obračunsko obdobje pripravi SODO skladno z določili tega člena.
V primeru odčitkov merilnih naprav, ki omogočajo registracijo četrturnega odjema ali oddaje, so obračunski podatki enaki razliki med stanjem merilnih naprav v obdobju od 00.00 ure prvega dne do 24.00 ure zadnjega dne v koledarskem mesecu, na katerega se nanaša obračunsko obdobje.
V ostalih primerih uporabnikov, za katere SODO mesečno odčitava merilne naprave, SODO pripravi obračunske podatke na podlagi razlike med končnim stanjem merilnih naprav in začetnim stanjem merilnih naprav v obračunskem obdobju, pri čemer je začetno stanje tekočega obračunskega obdobja vedno enako končnemu stanju predhodnega obračunskega obdobja.
V primerih, ko SODO odčitava merilne naprave letno, SODO med obračunskim obdobjem pripravlja obračunske podatke za koledarski mesec na podlagi povprečne porabe predhodnega obračunskega obdobja in števila dni v mesecu. Najmanj enkrat letno SODO odčita merilne naprave in napravi poračun. Obračunski podatek v primeru poračuna je razlika med končnim stanjem obračunskega obdobja in začetnim stanjem obračunskega obdobja, pri čemer se na podlagi linearne interpolacije določijo obračunski podatki po obdobjih cene za uporabo omrežij ter odštejejo že zaračunane količine z obroki, ki jih je SODO izstavil med obračunskim obdobjem.
V primeru, da uporabnik sam sporoči števčno stanje merilne naprave, SODO s sporočenim stanjem zaključi obračunsko obdobje in izdela obračunske podatke po postopku opisanem v predhodnem odstavku.
85. člen
Merilne podatke oziroma mesečne obračunske podatke posreduje SODO enkrat mesečno uporabniku ali dobavitelju, ki ima pooblastilo uporabnika.
Obračunski oziroma merilni podatki se posredujejo na enoten način, uporabniku na računu in dobavitelju v elektronski obliki.
86. člen
Pri merilnih oziroma obračunskih podatkih se obračunska moč (kW), prevzeta ali oddana delovna energija (kWh) in prekomerno prevzeta jalova energija (kVArh) zaokrožujejo na cela števila.
87. člen
Če uporabnik sodeluje na trgu sistemskih storitev, mora SODO zagotoviti odbiranje parametrov teh storitev.
V zagotavljanju sistemskih storitev sodelujejo le uporabniki, ki so opremljeni z ustreznimi merilnimi napravami, ki jih določi SODO.
V. OBRAČUN, NAČIN ZARAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA UPORABE OMREŽIJ
88. člen
SODO izvaja obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe omrežja na način, določen v pogodbi o dostopu, zakonu, podzakonskih predpisih, ki urejajo plačevanje uporabe omrežja, in teh splošnih pogojih.
89. člen
Če dobavitelj od SODO zahteva, da odjemalec plačuje uporabo omrežja skupaj z računom za dobavljeno energijo, skleneta dobavitelj in SODO pogodbo o plačevanju uporabe omrežja, s katero uredita medsebojna razmerja, pri čemer se uporabljajo določila teh splošnih pogojev, ki urejajo razmerja med SODO in dobaviteljem.
V primeru, ko ima za določenega imetnika soglasja dobavitelj sklenjeno pogodbo iz prejšnjega odstavka, je urejanje razmerij med dobaviteljem in imetnikom soglasja prosto, imetnik soglasja pa nima obveznosti plačevanja uporabe omrežja SODO, temveč to ureja z dobaviteljem iz tega člena in se zanj določila tega poglavja teh splošnih pogojev ne uporabljajo. Soglasje za plačevanje uporabe omrežja s strani dobavitelja lahko izda zgolj imetnik soglasja za priključitev ne glede na to, kdo dejansko odjema električno energijo na priključku (prevzemno-predajnem mestu).
90. člen
Imetnik soglasja za priključitev omrežja mora poravnati račun za uporabo omrežja v roku, ki je naveden na izstavljenem računu. Plačilni rok za uporabo omrežja je določen z aktom, ki ureja področje omrežnine in katerega izdaja sodi v pristojnost Javne agencije RS za energijo.
Če imetnik soglasja za priključitev ne plača zapadlega računa v roku, mu SODO zaračuna strošek opomina, morebitne zakonite zamudne obresti na zapadli znesek obračuna in stroške izterjave.
Stroški opomina in zamudne obresti se izkažejo in zaračunavajo na prvem naslednjem računu.
91. člen
Imetnik soglasja za priključitev in SODO se v pogodbi o dostopu lahko dogovorita, da bo namesto imetnika soglasja stroške uporabe omrežja plačevala tretja oseba (odjemalec na prevzemno-predajnem mestu), ki s tem soglaša, razen če ni za to prevzemno-predajno mesto dogovorjeno, da te stroške plačuje dobavitelj.
V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko SODO in imetnik soglasja za priključitev dogovorita, da SODO račune za uporabo omrežja izdaja neposredno tej tretji osebi. V vsakem primeru je imetnik soglasja za priključitev solidarno odgovoren za plačilo stroškov uporabe omrežja in njegove odgovornosti ni možno izključiti. Če tretja oseba teh stroškov ne plača, jih mora plačati imetnik soglasja.
92. člen
Uporabnik lahko zahteva pri obračunu spremembo obračunske moči v okviru soglasja za priključitev. Stroške uveljavitve spremembe plača uporabnik po ceni, ki jo določi SODO. Sprememba teh podatkov ne pomeni spremembe pogodbe o dostopu in se uporablja od naslednjega obračunskega obdobja naprej.
93. člen
Če SODO merilne naprave uporabnika odbira enkrat letno, določi osnove za izračun obroka za uporabo omrežja na podlagi obračunske moči za tekoči mesec in povprečne dnevne porabe zadnjega obračunskega obdobja pomnožene s številom dni obdobja, za katerega se obrok izstavlja. Za novega uporabnika določi SODO osnove za izračun obroka na podlagi podatkov uporabnika.
94. člen
Uporabnikom, ki se jim obračunska moč ne meri in imajo letno ali mesečno obračunsko obdobje, SODO ob spremembi cene za uporabo omrežja, ki ne sovpada s koncem obračunskega obdobja, ne odčita električnih števcev.
95. člen
Uporabniku iz prejšnjega člena SODO izračuna merilne podatke z linearno interpolacijo v sorazmerju s številom dni veljavnosti posameznih tarifnih postavk med dvema odbirkoma na začetku in koncu obračunskega obdobja ali na podlagi sporočenih odbirkov v petih delovnih dneh od dneva uveljavitve spremembe cene.
96. člen
Če odjemalec, ki je oskrbovan z električno energijo pod pogoji zasilne oskrbe, ne plača računa za zasilno oskrbo v celoti, se šteje, da je z delnim plačilom sorazmerno pokril stroške uporabe omrežja in električne energije.
97. člen
SODO ob neplačilu računa za uporabo omrežja uporabnika pisno opozori na posledice neplačila računa.
Če se distribucija električne energije ustavi zaradi neplačila računa iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko uporabnik po predhodni poravnavi vseh obveznosti zahteva ponovni priklop na omrežje.
Ustavitev distribucije električne energije odjemalcu zaradi neplačila računa za uporabo omrežja ne vpliva na pogodbeno razmerje med odjemalcem in njegovim dobaviteljem.
VI. DOBAVITELJ ELEKTRIČNE ENERGIJE
VI.1. Registracija dobavitelja pri SODO
98. člen
Vsak dobavitelj mora SODO posredovati svoje podatke pred pričetkom opravljanja dejavnosti dobave električne energije po teh splošnih pogojih.
Dobavitelj mora posredovati naslednje podatke:
– podatki o dobavitelju (izpisek iz registra, naslov, sedež, davčna in matična številka);
– dokazilo, da je vključen v bilančno skupino (objava v bilančni shema ali potrdilo organizatorja trga);
– elektronski naslov, na katerega SODO pošilja vse podatke, skladno z določili teh splošnih pogojev;
– kontaktna oseba.
VI.2. Menjava dobavitelja
99. člen
Prijava dobavitelja se izvede na podlagi podatkov, ki jih uporabnik posreduje SODO ob sklenitvi pogodbe o dostopu (drugi odstavek 29. člena). Podatke iz drugega odstavka 29. člena mora uporabnik posredovati tudi ob spremembi dobavitelja, ko prijavi novega dobavitelja. SODO na svojih spletnih straneh javno objavi obrazec za menjavo dobavitelja.
S podpisom izjave iz drugega odstavka 29. člena dobavitelj daje soglasje za sprejemanje merilnih in obračunskih podatkov, ki jih posreduje SODO in drugih podatkov o merilnem mestu, za katere splošni pogoji določajo, da se pošiljajo dobavitelju.
100. člen
Če SODO prejme za isto merilno mesto več vlog za prijavo različnih dobaviteljev, ki se nanašajo na isti dan prijave dobavitelja, SODO pri določitvi dobavitelja upošteva tisto vlogo, ki jo je prvo prejel. Če je prejel več prijav istočasno pa upošteva tisto vlogo, ki je bila prva oddana (bodisi na pošto, bodisi po elektronski pošti ali na drug način), če je to možno ugotoviti (datum in ura pošiljke na ovojnici, če je to razvidno; čas pošiljanja elektronske pošte in podobno). Če tudi to ni možno, pa SODO odjemalca pozove k odločitvi, katerega dobavitelja naj upošteva, ne da bi s tem posegal v razmerja med pogodbenimi strankami vseh pogodb, v zvezi s katerimi je prejel vloge.
Določila tega člena se upoštevajo tudi pri menjavi dobavitelja.
101. člen
Dobavitelj iz 99. člena šteje za dobavitelja za merilno mesto (v nadaljevanju: obstoječi dobavitelj), SODO pa odjemalca uvrsti v bilančno shemo tega dobavitelja, ki s tem prevzema bilančno odgovornost odstopanj za merilno mesto, ki je predmet pogodbe o dobavi.
Dejstvo iz prejšnjega odstavka SODO evidentira v svoji evidenci ter v evidenci merilnih mest.
Ob menjavi dobavitelja, z dnem menjave, dobavitelj iz prvega odstavka ne šteje več za dobavitelja za merilno mesto, SODO merilno mesto izloči iz bilančne skupine tega dobavitelja, s tem pa preneha tudi bilančna odgovornost odstopanj tega dobavitelja za merilno mesto, ki je predmet menjave dobavitelja.
102. člen
Menjava dobavitelja pomeni spremembo dobavitelja, ki je pri SODO prijavljen kot dobavitelj za merilno mesto in je urejena v tem poglavju teh splošnih pogojev.
Menjavo dobavitelja SODO izvede brez stroškov za uporabnika. Spremembo dobavitelja izvede SODO prvega dne v koledarskem mesecu, če je bila popolna zahteva za menjavo dobavitelja prijavljena pri SODO do desetega dne predhodnega meseca.
Zahteva za menjavo dobavitelja se lahko vloži največ en mesec pred rokom iz prejšnjega odstavka. Če je vložena pred tem rokom se zavrže.
V primeru nepopolne zahteve SODO pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge v roku 8 dni od prejema vloge na isti način kot je bila vloga prejeta. Rok za dopolnitev ali spremembo zahteve za menjavo dobavitelja je do desetega dne v predhodnem mesecu.
103. člen
Menjavo dobavitelja lahko zahteva imetnik soglasja za priključitev. Enako kot imetnik soglasja za priključitev lahko zahteva menjavo dobavitelja tudi odjemalec, ki ni imetnik soglasja za priključitev, če ima za merilno mesto soglasje imetnika soglasja iz 45. člena, ki je zavedeno v evidenci merilnih mest in velja do preklica v tej evidenci.
104. člen
V primeru, da menjavo dobavitelja zahteva imetnik soglasja za priključitev, mora hkrati navesti novega dobavitelja, s katerim ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kateremu naj SODO posreduje merilne in obračunske podatke. Če imetnik soglasja za priključitev tega ne stori, SODO izvede menjavo dobavitelja tako, da dobavitelj skladno z določili 101. člena teh splošnih pogojev ne šteje več za dobavitelja za to merilno mesto, hkrati pa se šteje, da za to merilno mesto ni sklenjena pogodba o dobavi in se uporabljajo ustrezna določila teh splošnih pogojev.
105. člen
V primeru, da dobavitelj SODO obvesti o odstopu od pogodbe z odjemalcem zaradi neplačil, SODO izvede menjavo dobavitelja tako, da dobavitelj skladno z določili 101. člena teh splošnih pogojev ne šteje več za dobavitelja za to merilno mesto, hkrati pa se šteje, da za to merilno mesto ni sklenjena pogodba o dobavi in se uporabljajo ustrezna določila teh splošnih pogojev.
106. člen
Menjava dobavitelja je ne glede na morebitna drugačna določila pogodbe o dobavi, izvedena izključno prvega dne v koledarskem mesecu, upoštevaje določila teh splošnih pogojev.
107. člen
V primeru prehoda na nujno ali zasilno oskrbo in v primeru iz drugega odstavka tega člena, se obstoječi dobavitelj ne šteje več za dobavitelja za merilno mesto (menjava dobavitelja), SODO merilno mesto izloči iz bilančne sheme tega dobavitelja, s tem pa preneha pripadnost tega merilnega mesta temu dobavitelju v bilančni shemi.
V primeru prehoda na nujno ali zasilno oskrbo se šteje, da je prišlo do menjave dobavitelja v trenutku, ko se je pričela zasilna ali nujna oskrba, ne glede na določila teh splošnih pogojev o trenutku izvedbe menjave dobavitelja.
108. člen
Ob menjavi dobavitelja SODO staremu dobavitelju preneha pošiljati merilne in obračunske podatke, razen podatkov za obdobje do izvedbe menjave dobavitelja.
109. člen
Zahteva za menjavo dobavitelja mora vsebovati najmanj podatke iz člena 29. člena teh splošnih pogojev (razen podatkov in podpisa obstoječega dobavitelja), kot tudi podatke o novem dobavitelju ter njegov podpis.
110. člen
O odobreni menjavi dobavitelja SODO obvesti novega dobavitelja, obstoječega dobavitelja in organizatorja trga do 20. v mesecu pred koledarskim mesecem, v katerem bo izvršena menjava dobavitelja. SODO osebe iz tega člena obvesti na elektronske naslove, ki so jih posredovali v evidenco SODO.
Obvestilo vsebuje najmanj:
– enoumno oznako merilnega mesta;
– številko odjemnega mesta;
– naziv, ulico, pošto imetnika soglasja za priključitev in odjemalca, če to ni ista oseba;
– naziv, ulico, pošto merilnega mesta;
– datum menjave dobavitelja.
111. člen
O neodobreni menjavi dobavitelja SODO obvesti novega dobavitelja, obstoječega dobavitelja in organizatorja trga do 20. v mesecu pred mesecem, v katerem naj bi bila izvedena menjava dobavitelja, in sicer na način iz prejšnjega člena. Pri tem mora SODO navesti tudi razloge, zaradi katerih menjava ni bila odobrena.
112. člen
V imenu odjemalca lahko zahteva menjavo dobavitelja tudi dobavitelj, ki ga odjemalec za to pooblasti.
Če menjave ni možno izvesti po krivdi SODO, je odjemalec upravičen do odškodnine za morebitno škodo, ki mu je bila s tem povzročena.
VI.3. Posredovanje merilnih in obračunskih podatkov ob menjavi dobavitelja
113. člen
Menjava dobavitelja se izvede na prvi dan koledarskega meseca, razen če ni v teh splošnih pogojih določeno drugače. Od tega dne dalje se odbirki merilnih naprav pošiljajo in nanašajo na novega dobavitelja.
V primeru merilnih naprav, ki omogočajo registracijo četrturnih meritev, se stanje določi na uro 00.00 dneva iz prejšnjega odstavka.
V nasprotnem primeru SODO opravi odčitek najkasneje v 5 dneh od predvidenega datuma menjave.
114. člen
O nameri odčitavanja iz zadnjega odstavka prejšnjega člena SODO obvesti odjemalca na v pogodbi o dostopu dogovorjen naslov. Imetnik soglasja za priključitev in odjemalec, če to ni ista oseba, mora SODO omogočiti odbiranje merilnih naprav.
Stanje števca SODO sporoči odjemalcu, obstoječemu in novemu dobavitelju.
Če odjemalec ne omogoči dostopa do merilnega mesta in SODO zaradi tega ne more odčitati merilnih naprav, se menjava dobavitelja ne izvede.
VI.4. Plačevanje uporabe omrežja s strani dobavitelja
115. člen
SODO sklene z dobaviteljem pogodbo, na podlagi katere plačuje uporabo omrežja dobavitelj električne energije za vsa tista prevzemno-predajno mesta, za katera je dobavitelj to zahteval.
Mesečni račun izdela SODO na podlagi mesečnih obračunskih podatkov in ga izstavi dobavitelju skupaj z merilnimi in obračunskimi podatki za vsako merilno mesto posebej do šestega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec. Podatki se posredujejo na enoten način in v elektronski obliki.
116. člen
Če se med obračunskim obdobjem spremeni cena za uporabo omrežja, SODO to, za merilna mesta na letnem obračunu, upošteva v obračunskih podatkih do konca obračunskega obdobja za vsako posamezno merilno mesto.
117. člen
Dobavitelj mora zavarovati plačilo uporabe omrežja z nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv brez protesta, in sicer v višini trimesečnega pričakovanega zneska uporabe omrežja.
Posamezna bančna garancija velja za obdobje najmanj dvanajstih mesecev. Če se zadnji povprečni trimesečni obseg prometa poveča ali zmanjša za dvajset odstotkov, dobavitelj predloži SODO novo bančno garancijo v desetih delovnih dneh po prejemu zahteve SODO.
Bančna garancija mora biti unovčljiva vsaj trinajst mesecev po podpisu pogodbe iz 115. člena.
118. člen
V primeru menjave dobavitelja za določeno merilno mesto, preneha pogodba o plačevanju uporabe omrežja s strani starega dobavitelja, sklenjena med SODO in starim dobaviteljem v delu, v katerem se nanaša na to merilno mesto.
V primeru iz prejšnjega odstavka je zavezanec za plačilo uporabe omrežja imetnik soglasja, ki ima sklenjeno pogodbo o dostopu za merilno mesto, razen če ni sklenjen ustrezen dodatek (aneks) k pogodbi o dostopu.
VII. EVIDENCA MERILNIH MEST
119. člen
Uporabniki morajo SODO posredovati vse podatke, ki jih SODO potrebuje za vodenje evidenc oziroma obveznih zbirk podatkov.
Uporabniki morajo SODO sporočiti vse spremembe in vsa dejstva ter sporočiti vse spremembe, povezane s temi podatki. Spremembe morajo sporočiti nemudoma, drugače SODO in ostalim udeležencem trga odgovarjajo za vso škodo, ki nastane zaradi opustitve te dolžnosti.
Uporabniki imajo pravico do vpogleda v evidence oziroma zbirke podatkov, ki jih vodi SODO in se nanašajo na uporabnika, ki vpogled zahteva. Na podlagi pooblastila lahko vpogled opravi oseba, ki jo pooblasti uporabnik.
120. člen
Evidenca merilnih mest vsebuje najmanj naslednje podatke:
– Enoumno oznako merilnega mesta: oznaka elektrodistribucijskega območja in ŠMM (številka merilnega mesta);
– Naziv oziroma ime distribucijskega območja;
– Naziv in naslov MM;
– Vse podatke (ime oziroma firma, naslov, davčna in matična številka oziroma EMŠO) o imetniku soglasja za priključitev;
– Vse podatke (ime oziroma firma, naslov, davčna in matična številka oziroma EMŠO) o odjemalcu na tem merilnem mestu;
– Vse podatke (ime oziroma firma, naslov, davčna in matična številka oziroma EMŠO) o osebi, ki je do SODO zavezanec za plačilo stroškov uporabe omrežja;
– Tip oziroma vrsta merilne naprave, podatek, ali omogoča registracijske meritve in podatek, ali omogoča daljinski zajem podatkov;
– Priključna moč;
– Pretekla poraba: mesečni obračunski podatki za KT/VT/MT/ET za vsaj 12 mesecev oziroma časovno vrsto petnajst minutnih podatkov odjemov v primeru merilnega mesta, ki je opremljeno z merilno napravo za petnajst minutno registracijo meritev odjema;
– Soglasje imetnika soglasja iz 45. člena;
– Trenutni dobavitelj.
Uporabnik ima vpogled do podatkov, ki se nanašajo nanj, kot je na primer odjemalec za merilna mesta, na katerih je odjemalec, imetnik soglasja za priključitev za odjemna mesta, za katera ima veljavna soglasja za priključitev, dobavitelj za merilna mesta, za katera ima s SODO sklenjeno pogodbo o plačevanju stroškov uporabe omrežja oziroma za merilna mesta, za katera je evidentiran kot obstoječi dobavitelj.
Podatki se posredujejo na enoten način in v elektronski obliki.
121. člen
O vseh spremembah na merilnem mestu, ki vplivajo na obračun energije mora biti dobavitelj tega merilnega mesta nemudoma obveščen s strani SODO.
VIII. KAKOVOST STORITEV SODO
122. člen
SODO uporabniku zagotavlja kakovostno oskrbo z električno energijo, ki zajema komercialno kakovost, zanesljivost in kakovost napetosti, skladno z zahtevami v teh splošnih pogojih s stanjem tehnike in z značilnostmi, primerljivimi s SODO v EU.
Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporabljata slovenska standarda SIST EN 50160 in SIST HD 472 S1. Upošteva se standard, ki podaja strožje meje. Če je izmerjena velikost napetosti na merilnem mestu izven območja +10%/-15% nazivne napetosti, morajo biti o tem obveščeni prizadeti uporabniki omrežja.
SODO lahko s končnim uporabnikom sklene pogodbo o kakovosti električne energije, s katero se dogovorita za nestandardno kakovost električne energije, in druge posebne pogoje priključitve, kot je npr. rezervno napajanje, ter način preverjanja kakovosti električne energije.
Kakovost električne napetosti mora ustrezati zahtevam splošnih pogojev. SODO mora dati končnemu odjemalcu na njegovo zahtevo izjavo o kakovosti električne napetosti. Izjavi o kakovosti električne napetosti sta:
– izjava o skladnosti kakovosti električne napetosti, ko so na prevzemno-predajnem mestu izpolnjene zahteve o kakovosti električne energije po uredbi o GJS in teh splošnih pogojih;
– izjava o neskladju kakovosti napetosti, ko je kakovost na prevzemno-predajnem mestu zunaj zahtevanih meja, kar dokumentira s priloženim tehničnim poročilom, ki vsebuje tudi opozorilo o vplivih na uporabnikove naprave in njihovo obratovanje, ogroženost funkcionalne varnosti, ogroženost varnosti in opozorilo o vplivih na živo in neživo naravo.
123. člen
Če uporabnik oporeka kakovosti električne napetosti, mora SODO ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in izsledke posredovati uporabniku skupaj z izjavo o kakovosti napetosti. SODO v osmih dneh po obvestilu uporabnika začne postopek preverjanja kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali z omejitvami dobave, in ga v osmih dneh po končanih meritvah o svojih ugotovitvah obvesti. Če SODO izda izjavo o skladnosti kakovosti električne energije, nosi stroške meritev uporabnik.
Če se uporabnik z izsledki meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške.
Uporabljene merilne naprave in metodologija merjenja morajo ustrezati stanju tehnike in morajo biti skladne z določili predpisov s področja o akreditaciji in predpisov o načinu določanja organov za ugotavljanje skladnosti.
SODO mora v osmih dneh preizkusiti ugotovitve uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali z omejitvami dobave. SODO je dolžen obvestiti uporabnika o svojih ugotovitvah v osmih dneh po izvedbi meritev.
124. člen
SODO mora zagotavljati, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem merilnem mestu v enem letu na distribucijskem omrežju ne preseže vrednosti določenih v pogodbi o kakovosti električne energije.
Za odjemalce, ki nimajo pogodbe o kakovosti električne energije, SODO uvrsti uporabnike omrežja po srednje napetostnih izvodih/območjih (mestno, mešano, podeželsko) kot jih definira Javna agencija Republike Slovenije za energijo. Glede na uvrstitev v območje SODO določi maksimalno število in trajanje vseh dolgotrajnih prekinitev v minutah na prevzemno-predajnem mestu v letu (minimalni standard kakovosti) in ga javno objavi. Vse uporabnike distribucijskega omrežja obvesti o razvrstitvi njihovega merilnega mesta.
SODO načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na omrežju tako, da vsota števila načrtovanih dolgotrajnih prekinitev v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih maksimalnih vrednosti po določilih prejšnjega odstavka.
125. člen
SODO spremlja kakovost napetosti predvsem z naslednjimi ukrepi:
– z vzpostavitvijo sistema za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije skladno z določili teh splošnih pogojev na celotnem omrežju za vsa prevzemno-predajna mesta;
– z vzpostavitvijo stalnega spremljanja kakovosti napetosti skladno s temi splošnimi pogoji na zbiralkah VN/VN in razdelilnih transformatorskih postajah VN/SN, na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem ter mehanizme periodičnega preverjanja stanja kakovosti električne energije.
126. člen
SODO mora začeti ugotavljati vzroke okvare na omrežju vključno s prevzemno-predajnim mestom najpozneje v dveh urah od prejetja uporabnikove prijave o okvari. SODO mora ugotovljeno okvaro začeti odpravljati takoj oziroma najpozneje v štirih urah.
127. člen
SODO mora zagotavljati brezhibno delovanje merilnih naprav, merilnih transformatorjev, komunikacijskih naprav stikalnih ur in mrežne tonske komande sprejemnikov uporabnika. O ugotovljenih nepravilnosti je dolžen v osmih dneh obvestiti uporabnika.
Če uporabnik ugotovi, da stikalna ura ali sprejemnik mrežne tonske komande, ki krmili njegov dvotarifni števec, ne deluje, prehiteva ali zaostaja za več kot eno uro od srednjeevropskega časa oziroma zimskega ali letnega časa, je dolžen o tem obvestiti SODO.
SODO mora nastaviti ali zamenjati stikalne ure ali sprejemnik mrežne tonske komande najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
128. člen
Uporabnik mora zagotoviti, da so elektroenergetski objekti projektirani in izvedeni po veljavnih predpisih in standardih, tako da ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije in pri ravnanju z električnimi aparati in da je priključek v brezhibnem tehničnem stanju.
SODO mora ugotavljati motnje, ki jih drugim uporabnikom ali SODO s svojim odjemom ali proizvodnjo električne energije povzročajo uporabniki, priključeni na omrežje, na katerem SODO izvaja gospodarsko javno službo. SODO mora od uporabnika zahtevati odpravo motenj, če te prekoračijo vrednosti, določene v predpisih, veljavnih standardih in v teh splošnih pogojih.
129. člen
Uporabnik mora takoj obvestiti SODO o okvari na svojih elektroenergetskih napravah, zlasti o okvari, ki lahko povzroči motnje v omrežju ali ogrozi varnost ljudi in premoženja.
IX. ODŠKODNINE
130. člen
SODO ima pravico do povračila škode od uporabnika, če je škoda nastala zaradi ravnanj uporabnika, na podlagi katerih mu je prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije po teh splošnih pogojih.
131. člen
Uporabnik ima pravico do povrnitve škode, če mu je SODO neutemeljeno prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije ali če traja prekinitev odjema ali oddaje neupravičeno dolgo, razen v primeru višje sile in tujih vzrokov.
Uporabnik je upravičen do povrnitve škode tudi, če kakovost električne napetosti ne ustreza veljavnim standardom ali pogodbeno dogovorjeni vrednosti. Oškodovanec mora dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima.
132. člen
Uporabnik, ki ima pri rabi električne energije škodo zaradi motenj, ki jih povzroča drugi uporabnik – povzročitelj motenj, ima pravico od SODO zahtevati odškodnino, ta pa jo ima pravico zahtevati od povzročitelja motenj, če je le-ta za to odškodninsko odgovoren.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
133. člen
Postopki za pridobitev soglasij za priključitev, ki so bili začeti pred uveljavitvijo teh splošnih pogojev, se končajo po dozdajšnjih predpisih.
134. člen
Pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja, ki so bile sklenjene za določen čas in pred uveljavitvijo teh splošnih pogojev, se podaljšajo za nedoločen čas, vendar največ za čas trajanja pravic iz soglasja za priključitev.
135. člen
SODO je dolžan do 1. januarja 2009 vzpostaviti sistem za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije.
136. člen
SODO je dolžan do 1. julija 2008 vzpostaviti sistem za zajemanje in shranjevanje podatkov o evidenci merilnih mest skladno z določili teh splošnih pogojev.
137. člen
Obstoječi uporabniki s priključno močjo nad 41 kW morajo vgraditi ustrezno merilno opremo po določilih teh splošnih pogojev najpozneje do 31. decembra 2008.
138. člen
V treh mesecih, od uveljavitve teh splošnih pogojev, mora SODO pripraviti s temi splošnimi pogoji usklajena sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije.
139. člen
Do sprejetja slovenskih standardov, ki določajo zahteve za zaščitne naprave posameznih vrst uporabnikov, sprejme SODO navodilo in ga objavi.
140. člen
V skladu s petim odstavkom 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) preneha z dnem uveljavitve teh splošnih pogojev za SODO veljati Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02 in 21/03 – popr.).
141. člen
Ti splošni pogoji začnejo veljati 1. januarja 2008.
Št. SODO-326/07-MM
Maribor, dne 27. decembra 2007
EVA 2007-2111-0158
SODO, d.o.o., Maribor
mag. Milan Vižintin l.r.
v.d. direktorja
