I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007–2013. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za leti 2007 in 2008, znaša 20.349.847 EUR. Sredstva bremenijo proračunski postavki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 75%. Višina razpisanih sredstev se lahko poveča za nerazporejena sredstva v okviru iste proračunske postavke samo v primeru pozitivno rešenih pritožb. Vse naložbe po tem razpisu, morajo biti zaključene najkasneje do 30. 6. 2010. II. Vlagatelji Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev, opredeljene v poglavju IV in V tega javnega razpisa. III. Predmet podpore Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi, ter naložbam, namenjenim izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Kot enostavne naložbe se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost ne presega 50.000 EUR. Kot zahtevne naložbe pa se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 EUR. Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo: – naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, jajc in mesa; – naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo; – naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor sodi tudi ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.), ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin ter za neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in pripadajočo opremo; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter za vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala v okviru tehnične pomoči v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo; – naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; – nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme namenjene lastni primarni kmetijski pridelavi oziroma storitvam s kmetijsko mehanizacijo, skladiščenju in trženju kmetijskih proizvodov; – nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10% vrednosti celotne naložbe; – prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov ter hmeljišč; – nakup in postavitev mrež proti toči; – naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi; – naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih v okviru izvedenih komasacij; – naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, v izgradnjo pripadajočih vodnih virov in nakup namakalne opreme, ki lahko predstavlja samostojno naložbo; – naložbe v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva; – naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih. Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi in so upravičeni do podpor v okviru tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si. IV. Pogoji za dodelitev sredstev Pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni že ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. Vlagatelj lahko pridobi pomoč za naložbe v okviru tega razpisa samo na podlagi ene odobrene vloge. IV/1. Splošni pogoji za dodelitev sredstev: 1. Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo za dodelitev sredstev iz programa PRP na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Vlogi na posameznem obrazcu morajo biti priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. 2. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Kolikor je vlagatelj kmetija, morajo biti v registru kmetijskih gospodarstev poleg nosilca kmetijskega gospodarstva vpisani tudi drugi družinski člani, ki delajo na kmetiji. 3. Naložba mora prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva. – Splošna učinkovitost kmetijskega gospodarstva je vezana na gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva ter na izpolnjevanje posebnih ciljev ukrepa. – Kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju enega od navedenih posebnih ciljev ukrepa: – uvajanja novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav; – usposobitve kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje minimalnih standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu; – stabilizacije dohodkov na kmetijskih gospodarstvih. – Podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki so že ob predložitvi vloge gospodarsko vitalna. Kolikor kmetijsko gospodarstvo mladega kmeta, ki je prejel podporo v skladu z določili Uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ob predložitvi vloge še ne izvaja kmetijske dejavnosti, mora biti pogoj glede gospodarske vitalnosti izpolnjen najkasneje ob zaključku naložbe. – Šteje se, da je kmetijsko gospodarstvo gospodarsko vitalno, če na enoto vloženega dela (na 1 PDM oziroma na 1 stalno zaposleno osebo) ustvari bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega, ki je v letu 2006 znašala 6.262 EUR. Vrednost proizvodnje se bo lahko prikazalo na dva načina, in sicer z dejanskim prihodkom v primeru vlagateljev, ki vodijo knjigovodstvo po dejanskih prihodkih oziroma z pokritjem za ostale vlagatelje, ki ne vodijo takšnega knjigovodstva. – Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb (B. Podatki o naložbi, Poglavje IV. Utemeljitev naložbe), oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb (Poglavje IV. Utemeljitev naložbe). – Kmetijsko gospodarstvo po naložbi ne sme zmanjševati skupnega prihodka oziroma skupnega obsega kmetijske pridelave, prireje oziroma storitev z kmetijsko mehanizacijo, predvidenih z naložbo, glede na stanje pred naložbo, kar mora biti razvidno iz prijavnega obrazca in iz kontrol, ki se bodo izvajale še nadaljnjih 5 let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. – V primeru zahtevnih naložb mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki bodo objavljena na spletnih straneh MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev. – Kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge vsaj 1 stalno zaposleno osebo za polni delovni čas (velja za pravne osebe in s.p.). – Kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali druga oblika fizične osebe, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz naslova opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. Šteje se, da kmetija dosega 0,5 PDM iz kmetijskih dejavnosti, če vrednost prihodka iz kmetijskih dejavnosti predstavlja več kot 50% celotnega prihodka. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb, oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb. – Pri izračunu obsega dela upoštevamo, da za eno PDM velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj z 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to, pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih, in sicer: kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM); kmečka gospodinja (1 PDM); stalno najeta delovna sila (1 PDM); upokojenec (0,2 PDM); redno zaposlen izven kmetije (0,5 PDM); dijak ali študent (0,2 PDM); druge osebena kmetijskem gospodarstvu (0,5 PDM). 4. Naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin in dobrega počutja živali, na katere se nanašajo predpisane zahteve ravnanja iz Priloge 1 k Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 21/05, 114/05, 76/06, 34/07 in 66/07), ki veljajo za takšno naložbo. – Pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje minimalnih standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje na novo uvedenih minimalnih standardov Skupnosti. Od navedenih standardov se kot novo uvedeni standard šteje le standard za dobro počutje živali, ki je za kmetijska gospodarstva postal obvezen s 1. 1. 2007. V tem primeru se kmetijskim gospodarstvom lahko zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen. – Mladim kmetom, ki so prejeli podporo v skladu z določili Uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu, na podlagi katerega je mladi kmet prejel podporo za prevzem kmetije. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma prvega lastniškega prevzema kmetije s strani mladega kmeta. 5. Upošteva se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Skupnosti po skupni tržni ureditvi za mleko. Vlagatelj ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje mleka, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo ob zaključku naložbe. 6. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine in varstvu okolja. 7. Upravičenec je moral v tekočem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na Agencijo izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo), kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike. V primeru, ko je vlagatelj mladi kmet, ki je prejel podporo v skladu z določili Uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in je prevzel kmetijsko gospodarstvo v času izven predpisanega roka iz prejšnjega stavka, se ta pogoj nanaša na prejšnjega nosilca kmetijskega gospodarstva. 8. Če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi. 9. Upravičenec mora za naložbo, za katero je prejel podporo voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena v razpisni dokumentaciji in pogodbi in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev. 10. Upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se tudi obvezuje, da bo vsaj še 5 let od zadnjega izplačila sredstev, uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva vsaj v obsegu, opredeljenem z vlogo oziroma s poslovnim načrtom. 11. Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije. 12. Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije. 13. Kolikor vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidno: – popis del in stroškov se mora nanašati na celotno naložbo in še ločeno za dela in stroške, s katerimi se vlagatelj prijavlja na razpis, – kadar gre za fazno gradnjo, se mora popis del in stroškov nanašati na celotno naložbo in še ločeno za dela in stroške, s katerimi se vlagatelj prijavlja na razpis, predloženo pa mora biti tudi dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov. 14. Kolikor vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup, novogradnje oziroma adaptacje prostorov in nakupu pripadajoče opreme, ki se nahajajo ali se bodo nahajali v objektih zgrajenih tudi za druge namene (v nadaljevanju: povezane aktivnosti), se od vseh skupnih stroškov nakupa, izgradnje oziroma adaptacije celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot opravičljivi stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo. 15. Vlagatelj mora najkasneje v roku 30 dni od izdaje odločbe o dodelitvi sredstev pričeti s spremljanjem rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. V primeru, da se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že izvaja spremljanje gospodarjenja iz naslova dohodninskega knjigovodstva po dejanskih dohodkih (enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. 16. Upravičenec je upravičen do dodelitve sredstev za naložbe po tem razpisu, če zagotovi, da bo opravljal kmetijsko dejavnost, za katero je prejel sredstva še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne bo uvajal bistvenih sprememb naložbene dejavnosti. V nasprotnem primeru je dolžan vrniti vsa prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, od dneva izplačila do dneva vračila. 17. Kot bistvene spremembe naložbene dejavnosti se štejejo spremembe, ki: a) vplivajo na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali pa dajejo neupravičeno prednost kakemu podjetju ali javni organizaciji; b) izvirajo iz spremembe narave lastništva dela infrastrukture ali pa iz prenehanja, zmanjšanja obsega ali premestitve proizvodne dejavnosti v delu, ki se nanaša na prejeto podporo. 18. Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu s pogodbenimi obveznostmi ali je odstopil od pogodbe, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 19. Prejemnik sredstev iz prejšnje točke ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja oziroma prejema zahtevka za vračilo sredstev ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 20. Ne glede na 18. točko tega odstavka, prejemnik sredstev ni dolžan vrniti vseh že pridobljenih sredstev, kadar gre za naslednje primere višje sile ali izrednih okoliščin: – dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo; – razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti; – huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva; – uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče; – kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen večji del. – smrt prejemnika sredstev (velja za fizične osebe). 21. O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. 22. Vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah: – Vlagatelj ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike). – Če je vlagatelj kmetija, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva poravnane vse obveznosti do države. 23. Upravičenec mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero prosi podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike). 24. Upravičenec mora izvesti naložbo v celoti, kot jo je prikazal z vlogo oziroma poslovnim načrtom. V primeru delne odobritve vloge mora vlagatelj zagotoviti lastna sredstva ter naložbo navedeno v prijavnem obrazcu oziroma poslovnem načrtu izvesti v celoti. 25. Dodatni pogoji, specifični za nosilca kmetijskega gospodarstva, kadar kot upravičenec nastopa kmetija: – Nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti vlagatelj. – Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva. V primerih, da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec. – Kolikor kmetija za naložbe uveljavlja višji delež podpore iz naslova mladega kmeta, potem morajo biti izpolnjeni pogoji iz Uredbe, Poglavje IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, navedena naložba pa mora biti načrtovana v poslovnem načrtu mladega kmeta, na podlagi katerega je mladi kmet prejel podporo za prevzem kmetije. Višje podpore bodo deležni tudi mladi kmetje, ki so prejeli pozitivne odločbe iz naslova ukrepov podpor mladim kmetom za prevzem kmetij, podprtih iz nacionalne sheme pomoči v letih 2005 in 2006, vendar samo za tiste naložbe, ki so jih navedli v takratni vlogi za pridobitev sredstev, in samo v obdobju prvih petih let od lastniškega prevzema kmetij. 26. Vlagatelj mora vse naložbe, za katere je prejel podporo po tem razpisu, označiti v skladu s Priročnikom za obveščanje javnosti in označevanje projektov za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, ki bo dosegljiv na spletni strani: www.mkgp.gov.si. IV/2. Specifični pogoji za dodelitev sredstev glede na vrsto upravičenih naložb oziroma sektor kmetijske pridelave: a) Nakup nove kmetijske mehanizacije in strojne opreme 1. Pri nakupu nove kmetijske mehanizacije in strojne opreme ni nobenih omejitev, če sta obstoječa kmetijska mehanizacija in strojna oprema mlajši od življenjske dobe, in sicer: – 10 let za za traktorje in ostale pogonske ter transportne stroje, – 8 let za traktorske priključke in ostalo opremo, kot tudi opremo namenjeno za prevoz kmetijskih proizvodov. 2. V primerih, ko je obstoječa kmetijska mehanizacija in strojna oprema starejša od navedene življenjske dobe, pa mora biti nova mehanizacija in strojna oprema za 25% zmogljivejša od obstoječe. 3. Pri nakupu kmetijske mehanizacije in strojne opreme se upošteva maksimalne priznane vrednosti po seznamu kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je naveden v razpisni dokumentaciji. 4. Kolikor vlagatelj uveljavlja podporo za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je ni na predloženem seznamu, mora pridobiti ponudbe najmanj treh različnih dobaviteljev, ki jih mora priložiti ob predložitvi zahtevka za izplačilo. 5. Za nakup transportne opreme namenjene lastni primarni kmetijski pridelavi se upošteva samo transportna oprema, ki je na seznamu kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je naveden v razpisni dokumentaciji. b) Nakup kmetijskih zemljišč 1. Nakup kmetijskega zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10% skupnih opravičljivih stroškov celotne naložbe. 2. Upravičenec mora pridobiti potrdilo neodvisnega kvalificiranega cenilca, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti kmetijskih zemljišč. c) Prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči in sadik, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 2. Za ekstenzivni travniški sadovnjak se šteje vsak sadovnjak, za katerega so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007-2013. 3. Kot prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov se razume zamenjavo obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave. 4. Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije oziroma sorte, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007-2013, kadar gre za ekstenzivne travniške sadovnjake. 5. Upravičenec je upravičen do podpore za prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov tudi v primeru, da sadi sadno vrsto, ki je ni v navedenem sadnem izboru, če za to sorto pridobi pozitivno mnenje Kmetijskega inštituta Slovenije. 6. Pri naložbah v prestrukturiranje intenzivnih obstoječih sadovnjakov in oljčnikov, se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti: – pečkarji: 16 let, – koščičarji: 12 let, – jagodičje: 15 let, – lupinarji: 33 let, – oljke: 33 let. 7. Pri naložbah v prestrukturiranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov ki so starejši od navedenih vrednosti: – slive: 30 let, – jablane: 40 let, – hruške: 50 let, – mešani nasadi: 30 let. 8. Pogoj iz predhodnih dveh točk ne velja v primeru, ko je prestrukturiranje obstoječih sadovnjakov in oljčnikov posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se ne bodo sofinancirali po drugih predpisih. 9. Ob zaključku naložbe morata biti sadovnjak oziroma oljčnik, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, v evidenco GERK. 10. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju sadovnjakov in oljčnikov v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za sadjarstvo oziroma oljkarstvo. d) Prva postavitev oziroma prestrukturiranje hmeljišč 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča, (rušitvena dela, zemeljska dela), prva postavitev oziroma obnova obstoječe hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada. 2. V primeru prve postavitve oziroma prestrukturiranja je v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, dovoljeno saditi certificirane sadike A, certificirane sadike B, standardne sadike in sadike iz uradno pregledanih proizvodnih hmeljišč, ki so pridelane v Republiki Sloveniji ter certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije. Za sadike hmelja pridelane v Republiki Sloveniji mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije mora biti izdan rastlinski potni list iz katerega je razvidna kategorija sadik. 3. Kot prestrukturiranje hmeljišč se razume: – zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj primernimi sortami hmelja oziroma – zamenjava obstoječega necertificiranega sadilnega materiala s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja oziroma – izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi oziroma – sprememba tehnologije pridelave hmelja oziroma – zamenjava obstoječih lesenih ali betonskih hmeljskih žičnic zaradi zagotavljanja večje stabilnosti konstrukcije ali zaradi spremembe tehnologije pridelave ali zaradi poškodovanja žičnice kot posledice naravne nesreče ali izjemnega pojava. 4. Kot tržno bolj primerne sorte hmelja se štejejo sadike sort hmelja, ki jih je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 5. Za zamenjavo obstoječega necertificiranega sadilnega materiala se šteje zamenjavo necertificiranega sadilnega materiala posajenega pred letom 2003 s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 6. Za izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi se šteje, če se obstoječi sadilni material, ki je starejši od vključno 12 let zamenja s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Obstoječi sadilni material je lahko mlajši od 12 let, če je prestrukturiranje posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov. 7. Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilnim material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 8. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je prejel sredstva za nakup certificiranih sadik A, pridelanih v Republiki Sloveniji, se je z izjavo dolžan obvezati, da bo novi nasad najmanj pet let po zasaditvi vzdrževal vsaj kot standardni matični nasad in ga najmanj pet let po zasaditvi sadik prijavljal v uradno potrditev vsaj standardnega matičnega hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 9. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, sadi certificirane sadike B oziroma standardne sadike iz lastne pridelave, mora priložiti kopijo potrdila o potrditvi za certifikate sadike B oziroma kopijo potrdila o pridelavi standardnih sadik, ki jo je izdala ustrezna institucija. 10. Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja sadi sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča, se ne prizna stroškov nabave sadilnega materiala. Ne glede na to, pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva za te sadike priložiti potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča. 11. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju hmeljišč v obliki lastnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih polnoletnih članov kmetije oziroma v obliki zagotavljanja lastnega materiala (leseni drogovi in lesena sidra) se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. e) Postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi 1. Najnižja obtežba pašnika je 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin na območju celotne Slovenije, razen v kraškem območju (v okviru Območij s posebnimi omejitvami, v sklopu OMD območij 2. osi PRP 2007–2013), kjer je lahko najnižja obtežba pašnika 0,3 GVŽ/ha kmetijskih površin. 2. Vlagatelj mora priložiti načrt pašnika s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, opisom tehnologije paše ter skico pašnika na orto foto posnetku GERKa. 3. Kolikor se naložba nanaša na skupni pašnik, mora biti skupni pašnik vpisan v registru skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota. 4. Kolikor se naložba za postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjad nanaša na pašnik, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. 5. Za ureditev obore za gojeno divjad je potrebno priložiti še projekt gojitve gojene divjadi, pravnomočno odločbo o izvedbi del in tehnični dokument v skladu s predpisi o ohranjanju narave. 6. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za travništvo ali živinorejo. f) Naložbe v namakanje in izvedba agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, v okviru izvedenih komasacij oziroma komasacij, ki so v fazi izvedbe 1. Vsa agromelioracijska dela morajo biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. 2. Pridobljeno mora biti dovoljenje o operativni izvedbi komasacije, ki je postalo pravnomočno s 1. 1. 2000 ali kasneje. 3. Agromelioracijska dela morajo biti skladna z potrjeno idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. 4. Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme, mora nova oprema za namakanje zagotavljati 25% manjšo porabo vode. Kolikor naložba v novo opremo za namakanje terja tudi spremembo obstoječega namakalnega sistema, se ti dodatni stroški priznajo le, če so v skladu s predloženim projektantskim predračunom. g) Ureditev cestne in vodne infrastrukture, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v izgradnjo ali obnovo cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, ki leži na območju kmetijskega gospodarstva. 2. Predmet podpore so naslednje vrste naložb: – Izgradnja ali obnova cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, s katero se kmetijsko gospodarstvo povezuje na javno infrastrukturo. V takem primeru mora upravičenec pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. – Izgradnja ali obnova ostalih oblik cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, skladno s predpisom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, namenjenih za kmetijske namene. 3. Ne glede na določilo iz prve točke pa se kot upravičeni strošek prizna tudi ureditev cestne ali vodovodne infrastrukture, ki leži na drugem kmetijskem gospodarstvu, kolikor je namenjena za služnostno rabo tega kmetijskega gospodarstva, vendar pa pod naslednjimi pogoji: – pridobljeno mora biti soglasje lastnika tega zemljišča in – služnostna raba se mora vpisati v zemljiško knjigo. 4. Kadar gre za naložbo v ureditev pitne vode na planinah, ki so v zasebni lasti, mora planina izpolnjevati pogoje, ki so določeni v predpisu, ki ureja kmetijsko okoljski program, in se nanašajo na izvajanje planinske paše. 5. Javne poti in ostala javna infrastruktura niso predmet podpore po tem ukrepu. 6. Kadar gre za naložbe v objekte iz 2. točke, za katere ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje (enostavni objekti), se vlagatelju lahko prizna prispevek v naravi v višini do 50% celotne priznane vrednosti naložbe v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih članov kmetijskega gospodarstva oziroma zagotavljanju lastnega materiala, vendar samo v primeru, če je opravljen nadzor nad opravljenim delom. Nadzor nad opravljenim delom lahko izvede kmetijski svetovalec specialist za živinorejo (gradnje), gradbeni projektant ali cenilec gradbene stroke. h) Naložbe, namenjene uporabi obnovljivih virov energije za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v uporabo obnovljivih virov energije na kmetijskih gospodarstvih za potrebe kmetijskega gospodarstva, od tega se mora vsaj 70% rabe energije nanašati neposredno na primarno kmetijsko pridelavo, kot opravičljivi stroški, pa se priznajo le stroški v tem sorazmernem deležu. 2. Razmejitev stroškov za potrebe primarne kmetijske pridelave in za potrebe druge nekmetijske dejavnosti morajo biti razvidna iz tehnične dokumentacije te naložbe. 3. Kolikor namerava vlagatelj pri izvedbi naložbe uveljavljati višje priznane stroške iz naslova uporabe obnovljivih virov energije oziroma energetske varčnosti, mora priložiti analizo energetske učinkovitosti nameravane naložbe, ki mora biti izdelana s strani pristojne institucije (energetska pisarna). i) Naložbe v neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah 1. Do naložb v novogradnjo ali obnovo objektov oziroma prostorov vključno s pripadajočo opremo namenjenih za neposredno prodajo so upravičene le kmetije, ki prodajajo kmetijske proizvode iz lastne primarne pridelave neposredno na eni izmed lokacij kmetije. j) Prispevki v naravi 1. Pri izvedbi naložbe se kot opravičljiv strošek prizna tudi prispevke v naravi upravičenca, in sicer nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – prispevki vključujejo zagotavljanje opreme ali surovin ali neplačanega prostovoljnega dela, – vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti. 2. V primeru lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela, se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo, po normativih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. 3. Prispevki v naravi ne smejo presegati 50% vseh upravičenih stroškov, za tiste naložbe, kjer se bo priznal prispevek v naravi. 4. Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. k) Naložbe na področju živinoreje 1. Kmetijsko gospodarstvo mora ob predložitvi vloge zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, objavljeni v Uradnem listu, št. 84/05 (v nadaljevanju: Uredba o mejnih vrednostih) oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali se upošteva tabele iz Priloge 2 k Uredbi o mejnih vrednostih. 2. Kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora vlagatelj zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. 3. Pri naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali. l) Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic 1. Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele ter registracijo za vzrejevalca čebeljih matic avtohtone kranjske čebele v predhodnem letu. 2. Kadar gre za naložbe v postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) mora imeti čebeljnjak kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev. 3. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave kontejnerjev šteje kot upravičen samo, če ima kontejner minimalno kapaciteto vsaj 12 panjev za proizvodne čebelje družine 4. Kadar gre za naložbe v nakup prikolic za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev, se strošek nakupa šteje kot upravičen samo, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg. 5. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2. 6. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena samo kmetijska gospodarstva, ki imajo ob predložitve vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin. 7. Strošek lastne izdelave čebeljih panjev, plemenilnikov in kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev se šteje kot upravičen samo, če ima vlagatelj, ki jih je izdelal, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat NPK za čebelarja. 8. Upravičenec mora imeti registrirane vse čebelje družine v skladu s predpisano zakonodajo. m) Naložbe na področju rastlinske pridelave. 1. Kadar gre za naložbe na področju pridelave semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin se podpirajo samo naložbe v pridelavo certificiranega semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin. 2. Pri naložbah v rastlinsko pridelavo, morajo biti upoštevani vsi predpisi s področja fito sanitarnega varstva kmetijskih rastlin. 3. V okviru prve postavitve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.), se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup sadik, stroški sajenja ter oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve špargljišča oziroma nasada artičok. 4. V okviru ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materala kmetijskih rastlin, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči in sadik matičnjakov, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo matičnjakov) v prvem letu ureditve. 5. Vlagatelj mora priložiti načrt prve postavitve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.) oziroma načrt ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materala kmetijskih rastlin, s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, ter skico nasadov na orto foto posnetku GERKa. 6. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.) oziroma pri ureditvi drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materala kmetijskih rastlin, v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za vrtnarstvo, sadjarstvo ali vinogradništvo. V. Upravičeni stroški 1. Upravičeni stroški za naložbe iz poglavja III. Predmet podpore javnega razpisa vključujejo: – stroške nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroške novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme; – pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in transport) prevoz in njihove montaže ali stroški izvedbe del na mestu samem (stroški materiala, transporta in opravljenih del); – pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces; – nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme namenjene primarni kmetijski pridelavi oziroma opravljanju storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenju in trženju kmetijskih proizvodov in opreme, nakup računalniške programske opreme ter stroški povezani z aktiviranjem opreme v tehnološki proces (stroški transporta, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja); – nakup kmetijskih zemljišč v višini do 10% vrednosti celotne naložbe, vključno s pravnimi honorarji in stroški vpisa zemljišča v zemljiško knjigo; – stroške prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov, oljčnikov ter hmeljišč; – nakup in postavitev zavarovanih prostorov; – nakup in postavitev mrež proti toči; – stroške postavitve pašnikov vključno z nakupom materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroške postavitve obor z vključno z nakupom materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi; – stroške prve postavitve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.) ter stroške ureditve drevesnic, trsnic oziroma ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materala kmetijskih rastlin; – stroške izvedbe agromeliorativnih del na kmetijskem gospodarstvu, – nakup namakalne opreme; – stroške ureditve ogrevanja z obnovljivimi virI energije na kmetijskih gospodarstvih; – prispevek v naravi; – stroške povezane z vodenjem kmetijskega gospodarstva in nakupom pripadajoče računalniške programske in strojne opreme; – splošne stroške za izvedbo projekta, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta, v deležu opravičljivih stroškov za naložbe iz naslova tega ukrepa, določenem v razpisni dokumentaciji, ki pa ne presegajo 15% vseh upravičenih izdatkov načrtovanih naložb iz naslova tega javnega razpisa. 2. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2010. V primeru, da je naložba že začeta v predhodnem obdobju se priznajo stroški, nastali od 1. 1. 2007 dalje. Splošni stroški so lahko nastali tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007. 3. Ne glede na predhodna določila, naložba ne sme biti zaključena pred izdajo odločbe, razen v primeru nakupa kmetijske mehanizacije in opreme ter naložb v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov. 4. Ne glede na predhodna določila, so do nakupa nepremičnin, razen ko gre za nakup kmetijskih zemljišč, upravičeni le mladi kmetje, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega njene tržne vrednosti. Kadar se nakup nepremičnine nanaša na gospodarsko poslopje oziroma objekt namenjen za izvajanje kmetijske dejavnosti, se kot zgornja priznana vrednost nakupa in morebitne adaptacije tega objekta šteje vrednost, ki velja za novogradnjo tega objekta. 5. Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). 6. Naložba mora biti v celoti zaključena pred zadnjim izplačilom sredstev. V okviru tega javnega razpisa, kadar gre za zahtevne naložbe, lahko vlagatelj vloži največ dva zahtevka, v primeru enostavnih naložb pa samo en zahtevek. Kadar vlagatelj vlaga dva zahtevka, mora posamezni zahtevek zajemati posamezen predmet podpore v celoti in mora predložiti ustrezna dokazila, ki se zahtevajo glede zaključka tega dela naložbe. Kot zaključek naložbe se šteje uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo ali vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne ter transportne opreme v proizvodni proces ali izvedba agromelioracijskih del ali postavitev pašnikov oziroma obor ali izgradnja cestne in vodovodne infrastrukture ter izgradnja pomožnih komunalnih in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ali vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov, hmeljišč ter čebeljih družin, nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega matirala kmetijskih rastlin v ustrezne registre (register kmetijskih gospodarstev,v evidenco GERK, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev) ali vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo. 7. Kot kmetijska mehanizacija se štejejo vsi stroji in naprave, ki so namenjene primarni pridelavi kmetijskih proizvodov oziroma so namenjene opravljanju storitev za namen primarne pridelave kmetijskih proizvodov in so v Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) uvrščeni v okviru poglavja 29.3 »Kmetijski in gozdarski stroji«. 8. Podpore se ne dodelijo za naslednje izdatke: – DDV, – obresti za dolgove, – nakup kmetijskega zemljišča, katerega strošek presega 10% vseh upravičenih izdatkov celotne naložbe, – plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, – stroške tekočega poslovanja pri opravljanju dejavnosti (stroški vzdrževanja in najema itd.), – bančne stroške in stroške garancij, – stroške promocije. 9. Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb: – nakupi pravic kmetijske proizvodnje, – nakup živali, – nakup enoletnih rastlin in njihovo sajenje, – naložbe na ravni trgovine izven podprtih dejavnosti, – nakup rabljene opreme in kmetijske mehanizacije, – naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih, – naložbe, ki spadajo v okvir ukrepov za podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepov za preprečevanje bolezni živali, – preproste nadomestne naložbe. Kot preproste nadomestne naložbe se štejejo naložbe, ki preprosto nadomestijo obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25% ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Za nadomestno naložbo se ne štejeta popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem ali popolna prenova kmetijskega poslopja. Prenova se šteje za popolno, kadar stroški zanjo dosežejo najmanj 50% vrednosti nove stavbe. VI. Merila za izbor Vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga bo ocenjena na podlagi meril za izbor. Ta merila so opredeljena skladno z načeli opredeljenimi v 23. členu Uredbe: – vpliv na kakovost (kakovost in varnost kmetijskih proizvodov in živil), – usposobljenost kmetijskega gospodarstva (izobrazba upravičenca, starost upravičenca), – pomen kmetijske dejavnosti za kmetijsko gospodarstvo (prihodek iz kmetijske dejavnosti, velikost kmetijskega gospodarstva glede na zagotavljanje delovnih mest), – vpliv na okolje (okoljska sprejemljivost projekta oziroma kmetijskega gospodarstva), – območje izvajanja naložbe (razvojne regije, območja s posebnimi omejitvami), – prilagajanje podnebnim spremembam. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! V primeru, da posamezno merilo ne bo opisano oziroma utemeljeno, se bo v tem delu vloga ocenila z minimalnim številom 0 točk. Na podlagi ocenitve projekta z merili za izbor bo projekt dosegel določeno število točk. Odobrile se bodo samo tiste vloge, ki bodo pri ocenjevanju prejele 15 točk ali več. VII. Finančni pogoji dodeljevanja sredstev 1. Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je sledeča: od 40% do 60% se zagotovi iz javnih virov, od tega 3/4 zagotovi EU (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in 1/4 zagotovi Republika Slovenija, od 40% do 60% zagotovi končni prejemnik. 2. Najvišja stopnja pomoči znaša 40% priznane vrednosti naložbe, razen za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije. 3. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, delež sofinanciranja znaša 50% priznane vrednosti naložbe. 4. Kadar upravičenec uveljavlja podporo za naložbe iz naslova mladega kmeta v skladu z določili iz ukrepa št. 112: Prevzem kmetij s strani mladih kmetov, delež sofinanciranja znaša 60% priznane vrednosti za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 oziroma 50% za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo izven območij iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005. 5. V primeru nakupa kmetijske mehanizacije, znaša delež podpore 30% upravičenih izdatkov naložbe, ne glede na status upravičenca. V primeru nakupa specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovsko gorskih območij, znaša delež podpore 40% priznane vrednosti naložbe. Seznam specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovsko gorskih območjih se nahaja v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 6. Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 3.500 EUR/vlogo, najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 1.000.000 EUR/vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ 2.000.000 EUR javne pomoči. 7. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo, v kateri je določena višina sredstev. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto za posamezno vrsto naložbe. Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto naložbe se nahaja v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 8. V primerih, ko za posamezne vrste naložb niso opredeljene najvišje priznane vrednosti na enoto, mora vlagatelj pridobiti vsaj tri ponudbe različnih dobaviteljev oziroma izvajalcev del, ki jih mora priložiti zahtevku za izplačilo. 9. Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in začasno oziroma končno gradbeno situacijo v primeru gradbenih del, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca. Kolikor se pri pregledu upravičenosti zahtevka za plačilo ugotovijo nižji zneski za 3% ali več, se višina zahtevka za plačilo zmanjša za ugotovljeno razliko. 10. Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt osebni oziroma transakcijski račun v Republiki Sloveniji. VIII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija za javni razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2007 vsebuje: – Povabilo k oddaji vloge; – Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge; – Postopek za izbor upravičencev; – Vzorec pogodbe; – Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog; – Seznam opravičljivih stroškov in najvišji priznani delež prispevka v naravi; – Seznam najvišjih priznanih naložbenih vrednosti na enoto glede na posamezne upravičene naložbe; – Prijavni obrazec: – osnovni podatki o vlagatelju; – dokazila končnega prejemnika. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu s razpisno dokumentacijo. Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na ARSKTRP, tel. 01/580-77-92, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi v popoldanskem času, od 14. do 16. ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si ali preko foruma, kjer bodo objavljeni tudi odgovori, na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si ter www.mkgp.gov.si. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno zadnjega dneva objave razpisa, na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. IX. Rok in način prijave Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (velja poštni žig), od 5. novembra 2007, od 8. ure dalje, do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na enak način, kot je bil objavljen javni razpis. Kolikor bo vloga na pošti oddana pred 8. uro dne 5. novembra 2007, se bo kot datum in čas vložitve štelo 5. november 2007 ob 8. uri. Vloga se vlaga na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti in oštevilčeni po zaporedni številki od skupnega števila vloženih strani v mapah ter mora biti priložen natančen seznam vstavljene dokumentacije podpisan s strani vlagatelja. Na ovojnici vloge mora biti razviden datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na pošti, označen s strani pošte, naslov vlagatelja in ime, priimek ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja za naložbo: Ne odpiraj – Vloga na javni razpis: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leti 2007 in 2008/enostavne naložbe /zahtevne naložbe. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se vrnejo vlagateljem v originalnih ovojnicah. X. Obravnava vlog in postopek odobritve ARSKTRP odpira in obravnava vloge po vrstnem redu oddaje vlog, oziroma po vrstnem redu popolnosti vlog do porabe razpisanih sredstev. V primeru, da je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, se v primeru, da imata na končnem mestu liste prejetih vlog, dve ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa (ura, minuta) oddaje, Agencija izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja se obvesti vlagatelje pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje ter osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP, izmed javnih uslužbencev zaposlenih na ARSKTRP. Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjenih listkih, ki se jih z žigom agencije overovi v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listke z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zapre v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v prisotnosti vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge in Izžrebani listek takoj odda komisiji. Z žrebom se določi vrstni red vlog. O žrebanju se napiše zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje in prisotni vlagatelji. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih tudi oceni. Po odprtju vloge, se le-ta pregleda glede na popolnost. Če vloga ni popolna, se vlagatelja najkasneje v roku 3 mesecev od prejema vloge pisno pozove na dopolnitev. Kolikor ARSKTRP v roku 30 dni od prejema vloge, ki je nepopolna, vlagatelja ne pozove na dopolnitev, se šteje, da je bil vlagatelj pozvan 30. dan po prejemu vloge na ARSKTRP. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vsaka dopolnjena vloga dobi status nove vloge in se uvrsti na konec liste prejetih vlog. Za datum prispetja vloge se šteje datum in čas (ura, minuta) oddaje po pošti. Z dopolnitvijo vloge se dokazuje stanje na dan objave razpisa oziroma na dan oddaje vloge na pošti. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP, se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnosti ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne. Popolna vloga se uvrsti na listo popolnih vlog in dobi zaporedno številko. V primeru, da nepopolna vloga ni bila pozvana na dopolnitev v roku 30 dni od prejema, se jo datumsko uvrsti na listo popolnih vlog tako, da se 30. dnevu od prejetja vloge prišteje dneve dejanske dopolnitve. Ne glede na določila predhodnih dveh odstavkov, poziv na dopolnitev vloge zaradi manjkajočega pečata na vlogi, številk uradnih dokumentov ali evidenc, ne vpliva na uvrstitev na listo prejetih ali popolnih vlog. Preverjanje izpolnjevanja pogojev javnega razpisa in vsebinske ustreznosti vlog se izvede po vrstnem redu uvrščene vloge na listi popolnih vlog. Agencija lahko odstopi pregled vloge na vsebinsko ustreznost zunanjim strokovnjakom, ki so bili predhodno izbrani z javnim naročilom. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril. Odobri se le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev za ta javni razpis. Vlogo, ki je ustrezna za odobritev, vendar pa razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za sofinanciranje kritja upravičenih stroškov se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj strinja in zagotovi, da bo izvedel naložbo ali aktivnost v celoti. V nasprotnem primeru se vloga zavrne in ponovi postopek iz tega odstavka z naslednjo vlogo, na listi popolnih vlog. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo, v kateri je na podlagi predloženih dokazil o predračunski vrednosti naložb, določena višina sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP. Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbo je potrebno poslati priporočeno po pošti na ARSKTRP. Na podlagi odločb o odobrenih sredstvih ARSKTRP sklene z upravičenci pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. Pogodba mora vsebovati najmanj: 1. naziv in naslov ARSKTRP; 2. KMG MID; 3. davčno in matično številko; 4. naziv, naslov in račun upravičenca; 5. navedbo pravnih podlag in javnega razpisa, ki je podlaga za sklenitev pogodbe; 6. navedbo glede spoštovanja pravil državnih pomoči, kolikor je predmet podpore priglašena državna pomoč; 7. terminski plan izvedbe projekta; 8. rok začetka in dokončanja projekta; 9. navedbo obdobja upravičenosti stroškov; 10. specifikacijo namena, za katerega so sredstva dodeljena; 11. višino odobrenih sredstev in navedba naslednjih deležev sofinanciranja: a) delež prispevka skupnosti v celotnih upravičenih javnih izdatkih, b) razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje, c) stopnja intenzivnosti državne pomoči, kolikor je predmet podpore priglašena državna pomoč; 12. navedbo proračunskih postavk, iz katerih se pogodba sofinancira; 13. datum vložitve zahtevkov in obveznosti upravičenca v skladu z 116. členom Uredbe; 14. način nadzora nad namensko porabo sredstev, ki vključuje tudi pregled na kraju samem; 15. spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik; 16. poročila o poteku ali najmanj zaključno poročilo; 17. dolžnost ARSKTRP, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe; 18. določilo, da mora prejemnik sredstev ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi; 19. določilo, da mora prejemnik sredstev obrazložiti, utemeljiti in pridobiti soglasje ARSKTRP za vsako finančno, časovno ali drugo spremembo projekta, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do porabe sredstev; 20. druge obvezne sestavine pogodbe o sofinanciranju, ki jih določajo drugi predpisi in usmeritev MKGP glede obvezne vsebine pogodb; 21. zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti za upravičence; 22. zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu ARSKTRP, MKGP, organu za potrjevanje, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom; 23. omejitve glede sprememb na projektu v skladu s 72. členom Uredbe 1698/05/ES. 24. določilo o varovanju podatkov; 25. posledice glede ugotovitve o dvojnem financiranju posameznega projekta oziroma, da je višina sofinanciranja projekta presegla najvišjo dovoljeno stopnjo; 26. skrbnike pogodbe na strani ARSKTRP in upravičenca; 27. način hrambe dokumentacije. Brez predhodnega soglasja ARSKTRP, se odstopanje od pogodbenih določil ali poslovnega načrta oziroma naložbenega programa s strani upravičenca, lahko šteje kot odstop od pogodbe. V primeru odstopa od pogodbe, mora upravičenec prejeta sredstva vrniti v roku 8 dni od dneva zahtevka za vračilo sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma naziv podjetja in kraj), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev, bodo objavljeni na spletni strani MKGP. Upravičenec je dolžan na zahtevo ARSKTRP, poročati še pet let od prejema sredstev. Seznam INFO točk po Sloveniji za obveščanje in informiranje o ukrepih EKSRP Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!