Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št 129/06) je na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana Občinski svet Občine Ig na 9. redni seji z dne 19. 12. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoti dediščine:
– Iška – Žaga domačije Iška 14 (EŠD 20447)
– Iška – Jez in mlinščica potoka Iška (EŠD 20448).
Enota ima zaradi kulturnih, tehniških, etnoloških in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za širše lokalno območje Občine Ig. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: objekt žage je tipična žaga venecianka, takozvana samica, kakršne so uporabljali tudi drugod v Sloveniji. Žaga datira verjetno v sredino 19. stoletja, lahko pa je še starejša. Njena posebnost je v tem, da je edina ohranjena na mlinščici potoka Iška, ki ima le majhen padec. Rešitev je lastnik našel z vgradnjo lopatastega vretena, ki sicer izkorišča nizek padec, pa vendarle širok in izdaten izliv vode. Prav ta nenavadni pogon za izkoriščanje nizkih padcev vode daje žagi še posebno vrednost zaradi njene redkosti. Ostali mehanizem in naprave so v bistvu klasični elementi žage venecianke, ki so razmeroma dobro ohranjeni in primerno konservirani oziroma obnovljeni.
Poleg same žage kot objekta varujemo v prostoru tudi jez in mlinščico, kot temeljna elementa za ohranitev in delovanje žage. Gre za zbiralnik (jez) in nosilec pogonske energije (mlinščico) brez katerih žaga ne more delovati in obstajati. Kot taka sta oba dodatna elementa vitalnega pomena za ohranitev same žage.

Spomenik EŠD 20447 Iška – Žaga domačije Iška 14 obsega stavbno parcelo številka 11/2, k.o. Iška vas, spomenik EŠD 20448 Iška – Jez in mlinščica potoka Iška pa del parcele številka 1642/8, k.o. Iška vas. Vplivno območje žage obsega osemmetrski pas okoli objekta merjeno v vse smeri.
Meje spomenikov so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:2880. Meje spomenikov in vplivnega območja so na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Strokovne podlage odlokov hrani Ministrstvo za kulturo ter Zavod.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, tehniških, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– ohranjanje samega objekta zajema tako varovanje same žage venecianke v delujočem stanju, kot tudi zunanje in notranje vzdrževanje same zgradbe, predvsem strehe, pa tudi mlinščice, vodnega korita v celoti in jezu z zapornicami in akumulacijskega jezu na potoku Iški ter ožje okolice spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika;
– dovoljena so rekonstrukcijska dela ter redna in nujna vzdrževalna dela na spomeniku (žagi, mlinščici in jezu).
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, tehniške, etnološke, arhitekturne in zgodovinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče ter v vplivno območje spomenika so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.