Na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (UPB1, Uradni list RS, št. 51/06), 3. in 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (UPB1, Uradni list RS, št. 3/07), 2. in 6. člena Zakona o gasilstvu (UPB1, Uradni list RS, št. 113/05), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 23/07) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 11. seji dne 20. decembra 2007 sprejel

Ta Odlok ureja naloge, organizacijo in status gasilstva v Mestni občini Murska Sobota.

Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja občina.
Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu in je za ogrožene in prizadete uporabnike ob nesreči brezplačna.

Naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve opravljajo gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev. Opravljanje storitev ne sme onemogočati opravljanja temeljnih nalog gasilstva.
Operativnih nalog gasilstva ni mogoče opravljati kot pridobitno dejavnost.

Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva.
Na podlagi načrta varstva pred požarom občina zagotavlja sredstva za:
– redno delovanje gasilskih enot,
– gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje,
– vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme,
– izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot,
– gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva,
– povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva,
– povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva, iz prvega odstavka 3. člena tega odloka,
– opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.
Občina zagotavlja opravljanje nalog gasilstva preko prostovoljnih gasilskih društev.

Gasilske enote v Mestni občini Murska Sobota so prostovoljne, glede na območje delovanja pa teritorialne in industrijske.
Gasilske enote opravljajo svoje naloge v skladu s pravili stroke in pravili gasilske službe.

Osnovna merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot:
a) za naselja so:
– število prebivalcev,
– tip naselja glede na gostoto in način pozidave, stopnjo razvitosti ter storitvene, oskrbovalne, proizvodne in kmetijske dejavnosti;
b) za gospodarske družbe, zavode in druge organizacije so:
– požarna ali eksplozijska nevarnost tehnološkega procesa,
– število zaposlenih,
– površina in razmejitev objektov,
– oddaljenost ustrezne gasilske enote;
c) za gozdove:
– površina in vrsta gozdov;
d) za vodne površine:
– velikost in vrsta vodnih površin.
Za organiziranje in opremljanje gasilskih enot se morajo upoštevati merila Vlade Republike Slovenije za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.

Organizacija gasilstva v občini se določi na podlagi meril iz prejšnjega člena in v skladu z načrtom varstva pred požarom občine.

Gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev opravljajo javno gasilsko službo skladno s tem odlokom. Za opravljanje javne gasilske službe mora gasilska enote skleniti pogodbo o opravljanju javne gasilske službe z občino. S pogodbo se določijo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju javne gasilske službe.
Za opravljanje javne gasilske službe v občini se lahko določi le gasilska enota, ki je povezana v Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota. Pogodbo o izvajanju javne gasilske službe sopodpiše tudi Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota.
V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v skladu s tem odlokom se določi zlasti:
– obseg in način opravljanja javne gasilske službe;
– začetek ali obdobje opravljanja javne gasilske službe;
– organizacijo javne gasilske službe;
– nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe.
Obseg in način opravljanja javne gasilske službe se določi zlasti v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, časi, določenimi za prihod gasilskih enot na kraj nesreče, merili za požarno pokrivanje posameznih vrst objektov, načrtom varstva pred požarom ter načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah občine.
V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe se za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja pristojna občina za opravljanje javne gasilske službe, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, plačevanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ter za druge pravice iz delovnega razmerja oziroma pravice, ki jih zakon določa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih občina namenja za usposabljanje gasilske mladine in druge društvene dejavnosti.
V opravljanje javne gasilske službe v skladu s tem odlokom se lahko, na podlagi odločitve župana in pogodbe o opravljanju javne gasilske službe, vključi tudi industrijska gasilska enota, če ne glede na to gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, v kateri taka gasilska enota deluje, izpolnjuje obveznosti glede lastne gasilske službe, organizirane v skladu z merili za organizacijo in opremljanje gasilskih enot.

Požarno stražo in požarno varovanje objektov, drugega premoženja ter javnih prireditev opravljajo na območju občine tisti gasilci in gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko službo v skladu s tem odlokom, če z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom ni določeno drugače. Stroški izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem členu bremenijo lastnika ali upravljavca objekta in premoženja oziroma organizatorja javne prireditve.

Za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini se ustanovi gasilsko poveljstvo gasilske zveze občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih gasilskih enot na območju občine. Gasilski poveljnik občine vodi gasilsko poveljstvo občine in večje gasilske intervencije. Gasilski poveljnik občine je član štaba Civilne zaščite občine.

Gasilska zaščitna in reševalna oprema, gasilski domovi in orodišča ne morejo biti predmet izvršbe ali stečaja.
Gasilske domove in orodišča, gasilsko zaščitno in reševalno opremo ob prenehanju prostovoljnega gasilskega društva, ki je te nepremičnine oziroma opremo uporabljalo, prevzame občina.
Gasilsko zaščitno in reševalno opremo prostovoljnega industrijskega gasilskega društva, ki je prenehalo delovati, prednostno lahko prevzame občina, proti plačilu dejanske vrednosti te opreme gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, v kateri je društvo delovalo, če je ta financirala nabavo te opreme.
Gasilsko društvo ne sme brez poprejšnjega soglasja gasilske zveze odtujiti gasilske zaščitne in reševalne opreme ter objektov, namenjenih za opravljanje nalog gasilstva, razen če župan ne odloči drugače.

Kadar se ugotovi, da prostovoljno gasilsko društvo ne opravlja javne gasilske službe v skladu s tem odlokom in pod pogoji iz 8. člena tega odloka, župan o tem opozori prostovoljno gasilsko društvo ter Gasilsko zvezo občine in določi rok, ko mora društvo odpraviti pomanjkljivosti. Če prostovoljno gasilsko društvo ne odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se mu opravljanje javne gasilske službe ustrezno omeji ali odvzame.

Gasilec, ki prostovoljno opravlja operativne naloge v gasilstvu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni gasilec), je oseba, ki:
– je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca;
– ima opravljen predpisan preizkus znanja, preizkus psihofizičnih sposobnosti in je zdravstveno sposobna za opravljanje gasilske službe;
– ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje;
– je star od 18 do 63 let – moški oziroma 18 do 55 let – ženske.

Na podlagi ocene požarnih in drugih nevarnosti ustanovijo občani prostovoljno gasilsko društvo, ki opravlja predvsem naslednje naloge:
– preventivne naloge varstva pred požarom ter druge preventivne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih ter ob naravnih in drugih nesrečah;
– vzgojo gasilske mladine;
– pomoč občanom na področju varstva pred požarom;
– druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva.

Prostovoljna gasilska enota v skladu s pogodbo in sklepom župana o opravljanju javne gasilske službe opravlja preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom ter zaščito in reševanjem na območju ali delu območja občine, za katero je bila ustanovljena.
Prostovoljna gasilska enota mora imeti predpisano število operativnih gasilcev, določeno z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, potrebno gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter orodišče.
Evidenco o prostovoljnih gasilskih enotah in o prostovoljnih gasilcih vodijo Gasilska zveza Slovenije ter prostovoljna gasilska društva za svoje potrebe in mora biti usklajena z evidenco Uprave RS za zaščito in reševanje.

V prostovoljnih gasilskih enotah se lahko v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot ter načrtom varstva pred požarom ustanovi poklicno jedro s poklicnimi gasilci kot sestavni del prostovoljne gasilske enote. O ustanovitvi poklicnega jedra mora prostovoljno gasilsko društvo obvestiti župana. Poklicna jedra iz prvega odstavka tega člena se lahko organizirajo tudi pri gasilski zvezi, če tako odločijo člani gasilske zveze in občina.

Poveljnik prostovoljne gasilske enote organizira in vodi strokovno delo enote.
Poveljnik prostovoljne gasilske enote zlasti:
– skrbi za njeno intervencijsko pripravljenost in jo vodi med intervencijo;
– organizira in nadzira strokovno usposabljanje, urjenje in kondicijsko pripravljenost pripadnikov enote;
– skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme.
Način izbire, naloge in pristojnosti poveljnikov prostovoljnih gasilskih enot in njihovih namestnikov so določene s pravili Gasilske zveze Slovenije.

Prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače pripada prostovoljnemu gasilcu tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine.
Če traja intervencija več kot štiri ure, imajo udeleženci pravico do brezplačne prehrane.
Prostovoljnega gasilca, zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju, delodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati.

Prostovoljni gasilec, ki se med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje ali zaradi opravljanja nalog med intervencijo zboli, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Prostovoljnemu gasilcu, ki ni zaposlen ali za katerega je to ugodneje, pripada nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi poškodbe pri delu iz prejšnjega odstavka v višini 100% povprečne mesečne plače na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe.
Čas in kraj nastanka poškodbe ugotovi vodja intervencije, na kateri se je gasilec poškodoval, prijavi pa se mestni upravi.
Če je prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem izgubil življenje, imajo njegovi družinski člani pravico do:
– pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
– enkratne denarne pomoči;
– povračila stroškov prevoza in pogreba.
Če se prostovoljni gasilec med intervencijo ali med strokovnim usposabljanjem poškoduje brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20%, ima pravico do enkratne denarne pomoči po predpisih o vojaških invalidih.
Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne sme biti manjša od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih, ter višino povračil.
Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale v nesreči pri gašenju in reševanju, na vajah ali med šolanjem.

Občina krije izgubljeni zaslužek in nadomestilo plač, stroške za prehrano iz 18. člena tega odloka ter prispevke in stroške iz 19. člena.

Občina lahko pooblasti gospodarsko družbo, zavod in drugo organizacijo, v kateri je primerna gasilska enota, za opravljanje nalog gasilstva na območju ali delu območja občine pod pogoji, ki jih določa zakon o gasilstvu za prostovoljne gasilske enote.

Način in vsebino temeljnega in dopolnilnega usposabljanja prostovoljnih gasilcev in opravljanje izpitov prostovoljnih gasilcev se izvaja v skladu z navodili, ki jih izda minister v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije.

Prostovoljna gasilska društva v občini se povezujejo v Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota.
Gasilska zveza opravlja organizacijske in strokovne naloge gasilstva zlasti v zvezi z:
– načrtnim kadrovanjem in usposabljanjem gasilcev;
– načrtnim in usklajenim razvojem ter opremljanjem gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili;
– načrtovanjem in usklajevanjem uporabe gasilskih enot gasilskih organizacij, ki so članice zveze;
– povezovanjem med članicami gasilske zveze in občino;
– izvajanjem nalog, ki jih na njih prenese občina;
– drugimi organizacijskimi in razvojnimi nalogami gasilstva.
Gasilska zveza imenuje poveljnika gasilske zveze, ki je član Občinskega štaba za Civilno zaščito Mestne občine Murska Sobota.
Poveljnik gasilske zveze skrbi za pripravljenost, organiziranost, opremljenost in usposobljenost gasilskih enot, izvajanje določenih programov usposabljanja ter vodi večje in zahtevnejše intervencije.
Način izbire in pristojnosti poveljnika gasilske zveze drugih gasilskih poveljnikov in njihovih namestnikov se izvede v skladu s pravili gasilske službe.

Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota, v katero se povezujejo prostovoljna gasilska društva v občini, daje:
– mnenje k letnim programom usposabljanja operativnih gasilcev in gasilskih enot prostovoljnih gasilskih društev;
– mnenje k letnim programom opremljanja prostovoljnih gasilskih enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo.
Gasilska zveza lahko za posamezno leto določi oblike usposabljanja, ki jih prostovoljna gasilska društva vključijo v svoje letne programe, če je to potrebno zaradi usklajenega razvoja, ustrezne pripravljenosti in drugih razlogov, utemeljenih z ocenami ogroženosti občine pred požarom ali drugimi nesrečami.
Sredstev iz proračuna Republike Slovenije ni mogoče uporabiti za financiranje programov usposabljanja ali nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme, če za izvedbo usposabljanja oziroma nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme ni bilo dano pozitivno mnenje gasilske zveze občine.
Pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena ima Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota le ob članstvu v Gasilski zvezi Slovenije.

V občini se zagotavlja enotno obveščanje in aktiviranje gasilskih enot v skladu z operativnim gasilskim načrtom občine, katerega sestavni del je tudi načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot. Operativni gasilski načrt občine izdela gasilsko poveljstvo občine, potrdi pa ga župan oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot, ki ga potrdi župan oziroma oseba, ki jo on pooblasti, mora občina predložiti regijskemu centru za obveščanje, pristojnemu za aktiviranje gasilcev v občini.
Kadar gre gasilska enota občine na intervencijo zaradi požara ali druge nesreče, mora vodja gasilske enote ali intervencije o tem obvestiti pristojni center za obveščanje.
Za obveščanje in aktiviranje v primeru gasilskih intervencij veljajo predpisi, ki urejajo opazovanje in obveščanje na področju zaščite in reševanja.
Aktiviranje gasilskih enot iz več občin se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite, če z državnim načrtom aktiviranje gasilskih enot ni predvideno. Pri tem se mora zagotoviti, da v občini, na katero se odločitev nanaša, ostanejo gasilske enote v takem obsegu, ki zagotavlja nujno intervencijsko pripravljenost v občini.
Gasilske enote uporabljajo zveze v sistemu zaščite in reševanja.

Delodajalec je dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih operativnemu gasilcu, ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči zaradi požara ali druge nesreče v skladu z načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot iz prejšnjega člena in je član gasilske enote, ki opravlja javno gasilsko službo.
Poziv preko tehničnih sredstev zvez ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje ali pisni poziv občine, se šteje kot poziv k opravljanju dolžnosti zaščite in reševanja, na podlagi katerega delodajalec opraviči operativnemu gasilcu odsotnost z dela. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora poveljnik gasilske zveze občine ali poveljnik Civilne zaščite občine, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela operativnega gasilca najkasneje v sedmih dneh po končani intervenciji. Nadomestilo za čas odsotnosti z dela povrne za operativnega gasilca njegovemu delodajalcu občina v skladu s tem odlokom in predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za primer odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja, h katerim je bil operativni gasilec v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pisno pozvan.

Gasilske enote si morajo ob večjih požarih ali drugih nesrečah medsebojno pomagati. Gasilske enote lahko pomagajo le, če zagotovijo ustrezno intervencijsko pripravljenost na območju, za katerega so ustanovljene.
Pomoč iz prejšnjega odstavka odredi vodja intervencije, lahko pa tudi pristojni poveljnik civilne zaščite.

Intervencije vodi poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča (vodja intervencije) v skladu z zakonom in pravili gasilske službe. Vodja intervencije je lahko tudi poveljujoči določeni formacijski sestavi, vodja izmene, gasilec, posebej usposobljen za vodenje določenih intervencij, oziroma gasilec, ki ga pooblasti poveljnik gasilske enote. Ukazi in navodila vodje intervencije so obvezni za vse gasilce, ki sodelujejo v intervenciji. Posameznik lahko izvršitev ukaza ali navodila odkloni le, če bi s tem storil kaznivo dejanje oziroma če mu je naložena naloga, za katero ni usposobljen niti opremljen in je zato neposredno ogroženo njegovo življenje.
Intervencije, pri katerih sodeluje več gasilskih enot, vodi poveljnik oziroma v skladu s prejšnjim odstavkom vodja intervencije iz gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča. Ob prihodu poveljnika višje kategorizirane enote ali višjega po činu mu preda vodenje intervencije, če se ne sporazumeta drugače. Vsi poveljujoči gasilskih enot in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije.
Poveljnik višje kategorizirane enote ali višji po činu, ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, prevzame vodenje intervencije, če je očitno, da vodja intervencije vodi intervencijo napačno ali bistveno v nasprotju s pravili gasilske službe.
V primeru velikih požarov in drugih nesreč vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z usmeritvami Občinskega štaba za Civilno zaščito.

Vodja intervencije iz prejšnjega člena ima pravico in dolžnost, da:
– prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in promet mimo tega kraja;
– odredi vstop v stanovanje oziroma drug zaprt prostor, če je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženje v takem prostoru;
– odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;
– odredi prekinitev električnega toka, dovajanje plina ali drugih vnetljivih tekočin;
– odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je požar;
– odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev;
– odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;
– odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo oziroma odvzem vode za gašenje;
– odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti;
– odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebne gasilske zaščitne in reševalne opreme;
– odredi, da vse sposobne osebe, ki so v neposredni bližini požarišča ali druge nesreče, pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi, z vozili, orodjem in drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje;
– odredi delno ali popolno rušitev objekta, po katerem bi se utegnil požar razširiti in tega ni mogoče drugače preprečiti;
– odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko vodja intervencije odredi le, če ne more na drug način zagotoviti zaščite in reševanja ljudi in premoženja, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
Vodja intervencije mora najkasneje v petih dneh po intervenciji izdelati in predložiti poročilo Regijskemu centru za obveščanje Murska Sobota.

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, stavb in drugih objektov morajo ob požaru ali drugi nesreči gasilcem in drugim v intervenciji sodelujočim dovoliti:
– prehod preko zemljišč, stavb in drugih objektov ter njihovo uporabo za gasilska in reševalna dela;
– uporabo njihovih zalog vode za gašenje in reševanje.
Lastniki oziroma uporabniki morajo dopustiti izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki jih odredi vodja intervencije, imajo pa pravico do povrnitve nastale škode.
Povračilo škode, povzročene lastnikom oziroma uporabnikom v času intervencije, bremeni občino izvedbe intervencije.

Stroške intervencije, ki izhajajo iz nalog gasilstva v skladu s tem odlokom krije občina.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena stroške intervencije krije:
– povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti;
– kdor opusti predpisane varnostne ukrepe pri prevozu, skladiščenju ali drugih opravilih z nevarnimi snovmi;
– kdor ne organizira požarne straže v skladu s predpisi;
– kdor namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto.
Stroške intervencij v skladu s prejšnjim odstavkom izterja občina na podlagi sklepa župana.
Stroški intervencije gasilskih enot, nastali med intervencijo izven območja občine, za katero so ustanovljene, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, če je bila intervencija izvršena na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite.

Dejavnosti gasilskih enot se financirajo iz:
– proračuna občine;
– sredstev zavarovalnic in podjetij;
– dohodkov iz lastnih dejavnosti;
– prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb;
– proračuna Republike Slovenije.
V skladu s tem odlokom se financirajo iz virov iz prejšnjega odstavka tudi dejavnosti gasilskih društev in zvez, ki so pomembne za razvoj gasilstva.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.