Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, ZLS-UPB2), 3.,7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 66/06, 92/06 in 5/07) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 11. redni seji dne 13. 12. 2007 sprejel

Ta odlok ureja na območju Občine Podčetrtek (v nadaljnjem besedilu: občina) način opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja storitev javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja storitev javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje storitev javne službe.

Pojmi uporabljeni v tem odloku,imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.
Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
2. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi in ustreza zakonskim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
3. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.
4. Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Tehnološke odpadne vode so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.
5. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode,ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
6. Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
7. Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je kanalizacijska cev, ki poteka od zbirnega jaška objekta, ki se priključuje in je priključena na revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju.
8. Priključitev je spojitev kanalizacijskega priključka na revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju.
9. Priključni jašek je revizijski jašek javnega kanalizacijskega omrežja, kjer se kanalizacijski priključek spoji z javnim kanalizacijskim omrežjem in je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja. Priključni jašek mora biti, kolikor je to mogoče, postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino.
10. Interna kanalizacija je kanalizacija z vsemi napravami v zgradbi in na zemljišču uporabnika do kanalizacijskega priključka.
11. Ponikanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla, brez namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda.
12. Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan.
13. Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so kot škodljive in nevarne snovi določene po predpisih,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku,
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno ministrstvo.
14. Mala čistilna naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav.
15. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov, presega 40%, merjeno s KPK.
16. Pristojni organ je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
17. Tehnični pravilnik je akt, ki ureja področje tehničnih normativov in postopkov pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

Javno službo zagotavlja občina v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
Z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda na celotnem območju Občine upravlja in gospodari OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001, ki vsebuje tudi program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga izdela izvajalec, skladno s pravilnikom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
Izvajanje storitve javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne občine. V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
3. prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in
4. prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave.
Kot posebno storitev javne službe zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja še:
1. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
2. prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
1. redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz njihove vsebine v komunalno čistilno napravo,
2. prevzem blata iz obstoječih greznic pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo v rokih, določenih s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju besedilu: pravilnik) in v programu izvajalca,
3. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo v rokih določenih v pravilniku in v programu izvajalca in
4. prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
5. izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne ali strehe stavb, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi

Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice ter male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.

Uporabniki javne službe iz tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice.
Za potrebe izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca.
Praviloma je uporabnik posestnik objekta. Posredni in neposredni posestnik (praviloma lastnik in uporabnik oziroma najemodajalec in najemnik) sta za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna.
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe se vzpostavi na način, določen v 13. členu tega odloka.

S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra financira občina v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami, za katere izvajalec izvaja storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami iz predhodnega odstavka in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov.
Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
V okvir javne službe iz tega odloka sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju.

Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini (v nadaljevanju Tehnični pravilnik).
Tehnični pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter druge pogoje za izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja in stroškovnik za pridobivanj teh informacij.

Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je javna infrastruktura zgrajena in ki se predajo v upravljanje izvajalcu, so v lasti občine. Infrastrukturni objekti in zemljišča se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine, služnostne pravice pa v korist občine in vsakokratnega upravljavca.
Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini omogočiti ustrezno služnostno ali drugo stvarnopravno pravico v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka. V nasprotnem primeru mora izvajalec o tem obvestiti občino, ki mora nemudoma pričeti postopek za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča.
Brez soglasja Občinskega sveta so omrežja, objekti, naprave in zemljišča iz prvega odstavka tega člena izven pravnega prometa, niso predmet hipoteke, na njih ni mogoča izvršba in jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen način pridobiti lastninske ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje kanalizacijskih, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena.

Omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca so:
1. magistralno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda medobčinskega pomena,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju.
2. primarno omrežje in naprave:
– primarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
3. sekundarno omrežje in naprave:
– sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem del. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
4. male čistilne naprave:
– komunalne čistilne naprave opredeljene v predpisu, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so:
1. interna kanalizacija,
2. del priključka stavbe (kanalizacijski priključek), ki leži na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki jim priključek služi,
3. nepretočne greznice,
4. obstoječe greznice,
5. male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
6. vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
7. merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekti iz prvega odstavka tega člena so v upravljanju upravljalcev stavb ali lastnikov stavb.
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena morajo samo zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo,
– redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti priključkov na javno kanalizacijo, septičnih jam ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let.
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe.
Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:
– k lokacijskim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom;
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
– za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje;
– za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje;
– za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči;
– v drugih primerih določenih z zakonom.
Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.

Izvajalec ima, poleg javnih pooblastil iz prejšnjega člena, tudi, skladno s 7. členom tega odloka, javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem odloku.
V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o:
– objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja,
– komunalnih in skupnih čistilnih napravah,
– priključkih stavb na javno kanalizacijo.

Na območju, kjer se zgradi javna kanalizacija je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih po tem, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan urediti z izgradnjo nepretočne greznice oziroma male čistilne naprave, skladno s predpisi.
Ne glede na določila prvega odstavka tega člena priključitev na javno kanalizacijsko omrežje prav tako ni obvezna v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo čistilno napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi.
V primeru spora o tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec c izdati v skladu z določili tega odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967.
Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov.
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda izvajalec na zahtevo uporabnika.

Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo.
Če priključitev ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna pritožba.
Ob usposobitvi nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo priključka.
Izvajalec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka v skladu s Tehničnim pravilnikom. V enostavnih primerih in po dogovoru z upravljavcem je ta rešitev lahko tudi tipska.

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec oziroma za to usposobljena oseba pod nadzorom izvajalca.
Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah, določenih v 10. členu tega odloka.
Vsa dela na javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku ter interni kanalizaciji nadzira izvajalec oziroma s strani izvajalca v skladu z veljavno zakonodajo pooblaščena oseba.

V postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvajalec določa projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim rešitvam. Postopek določanja projektnih pogojev ter dajanja soglasij, roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje stroškov in druga s temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč področne predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku.

Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena tega odloka, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku.
Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično ukine priključek.

Investitor javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora po končani gradnji, skladno s pogodbo, prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje izvajalcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izvajalcu izročiti tudi vso projektno in tehnično dokumentacijo ter vsa predpisana upravna dovoljenja.
Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje mora biti izvajalcu izročena vsa dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.

Odvedena odpadna in očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov in ki so priključeni na sistem javne kanalizacije, plačujejo stroške odvedene odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom (merilno napravo). Obračunski vodomer (merilno napravo) je dolžan zgraditi uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo in ostalimi veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena voda uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na podlagi kriterijev iz tarifnega pravilnika o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in očiščene vode bistveno odstopa od količine pitne oziroma tehnološke vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene odpadne in očiščene vode. Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne naprave, se količina odvedene odpadne in očiščene vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi.
Plačila storitev javne službe se oprostijo osebe, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen morajo za merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestiti obračunski vodomer (merilno napravo).

Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.
Plačila storitev javne službe se oprosti uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekala v kanalizacijo in sicer za tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobjih 12 mesecev pred nastankom okvare.

Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
1. voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
2. dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
3. dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter
4. izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.

Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
Pogostost meritev mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.

Vse stroške odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode plača uporabnik javne kanalizacije.
V primeru, da se v objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode.

Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode, so dolžni plačati ceno za enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje.
Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije in se plačuje ter obračunava v skladu z veljavnimi predpisi.

V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste tehnološke odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje tehnoloških odpadnih voda, ki vsebujejo tudi neraztopljene snovi (aluminij, železo, amonijev dušik in vsota tenzidov) se izvajalec in uporabnik dogovorita s posebno pogodbo.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede na krivdo odškodninsko odgovoren za vso v posledici takšnega ravnanja morebiti nastalo škodo.
Uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.

Meritve stopnje onesnaženosti tehnoloških odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik.
V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi.
Izvajalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot vsakih šest mesecev.

Posebno pogodbo z izvajalcem morajo skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo:
1. nadpovprečne količine odpadne vode,
2. nadpovprečna nihanja količin odpadne vode,
3. nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov,
4. za odvajanje vseh tehnoloških odpadnih voda.

Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

Padavinsko vodo je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla.
Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ali se po operativnem programu ne predvideva gradnja javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno izvedeno malo čistilno napravo.
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, h kateremu mora biti priloženo soglasje, ki ga izda pristojni organ.
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
Obstoječe greznice, ki niso vodotesne so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe v roku določenem v pravilniku. Greznice, ki niso vodotesne je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat ali vodotesnimi greznicami.
Lastnik stavbe na območjih iz prvega odstavka tega člena je dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju greznice oziroma odvozu blata iz male čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan skleniti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav).
Praznjenje greznic je obvezno in se opravlja v rokih, določenih v pravilniku in v programu izvajalca. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic s specialnimi vozili. Izvajalec izda potrdilo o praznjenju greznice, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice, ki je bila pripeljana na čistilno napravo ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
Vsebina greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
Glede plačila storitve iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določila tretjega in četrtega odstavka 44. člena tega odloka.
Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine praznjenja je upravljavec dolžan uskladiti z uporabnikom.

Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih:
– če je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi,
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave,
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas, do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.

Izvajalec ima pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
1. za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
2. za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
3. v primerih višje sile.
Izvajalec. mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, in sicer vsaj en (1) teden pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela.
V primerih iz tretje točke prvega odstavka lahko izvajalec postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za upravljavca ni obvezna.

Uporabniki javne službe so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, izda izvajalec račun upravniku objekta. Izvajalec lahko izda račun za stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi posameznim uporabnikom objekta na podlagi pisnega dogovora z upravnikom objekta ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so uporabniki dolžni sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaje račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov na interni napeljavi.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno po popolnega plačila dolga.

Račun mora uporabnik plačati v roku navedenem na položnici ali računu.
Uporabnik lahko izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po postopku določenem s tem in odlokom, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo.

Uporabniku, ki po preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj.
Če celotni znesek računa niti v 15 dneh po vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega odstavka tega člena ni plačan, lahko izvajalec uporabniku začasno prekine dobavo vode.

Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– dolžnostjo sklenitve pogodbe, če so za to izpolnjeni pogoji;
– možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil;
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca;
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov;
– drugimi predpisi.

Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ki mu ta pravica pripada, zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe s katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je kršena in naloži izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno ravnanje.
Izvajalec mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 8 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.

Viri financiranja gospodarske javne službe so:
a) plačila uporabnikov za storitve javne službe,
b) plačilo stroškov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
c) druga plačila uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil (stroški projektnih pogojev, soglasij …),
d) sredstva občinskega proračuna,
e) sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
f) druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.
Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon.
Podrobnejši način obračunavanja storitev javne službe se določi v tarifnem pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki ga sprejme občinski svet občine.

Plačila uporabnikov za storitve javne službe so izražena v eurih za porabljeni kubični meter vode. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali izven gospodinjski nameni, posebne kategorije gospodarskih subjektov).
Za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, predstavlja plačilo (v smislu točke a. prvega odstavka 43. člena tega odloka) izvajalcu gospodarske javne službe za naslednje storitve:
– praznjenje nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz pretočnih greznic v rokih, določenih v pravilniku in programu izvajalca,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v rokih, določenih v pravilniku in programu izvajalca in
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje.
Kolikor je storitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka potrebno opraviti v pogostejših časovnih intervalih, kot so opredeljeni v prejšnjem odstavku, je izvajalec gospodarske javne službe vsako nadaljnjo izvedbo teh storitev upravičen zaračunati po tarifnem pravilniku. Ne glede na to, ali je storitev iz tretjega odstavka naročena, jo je uporabnik (iz tretjega odstavka) dolžan plačati.

Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje.
Stroški priključitve iz prvega odstavka tega člena vsebujejo predvsem stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev uporabnika na kanalizacijsko omrežje. Stroški priključitve se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo.
Stroške priključitve iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna upravljavec z računom, glede katerega smiselno veljajo določila 39. in 40. člena tega odloka.

Druge storitve javne službe so tiste, ki so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo vsebino javne službe, tako tudi določene v tarifi javne službe in jih lahko opravlja samo izvajalec (na primer: trajni in začasni priklop in odklop priključka, izdajanje soglasij v okviru javnih pooblastil in podobno).
Tarifa storitev iz prvega odstavka mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo.

Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu.
Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 3. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.

Izvajalec ima pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene odpadne vode,
3. redno kontrolira sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
6. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
7. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
8. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov,
10. izdela načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile (36. člen),
11. organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim občinskim službam,
12. pripravlja predloge za načrtovanje, planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema, skladno s predpisi, ki urejajo investicije v infrastrukturo,
13. kontrolira in izvaja praznjenje greznic,
14. vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere pripravlja plan za redno praznjenje,
15. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov,
16. pristojnemu organu v rokih iz 47. člena tega odloka predloži predlog letnega ter dolgoročnega progama izvajanja javne službe, ki je predmet tega odloka, ter poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe.

Uporabnik javne kanalizacije ima naslednje obveznosti:
1. na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca,
2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 12 mesecih po izgradnji le te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili izvajalca,
3. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
4. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s projektno dokumentacijo in Tehničnim pravilnikom,
5. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim priključkom in lokalno čistilno napravo ter voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
6. omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
7. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
8. redno oziroma po potrebi naročiti praznjenje greznic in izvajati vzdrževalna dela,
9. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih parametrov,
10. prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode,
11. redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
12. pisno obveščati izvajalca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
13. javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije izvajalcu,
14. pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
15. ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
16. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno uporabo.
Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.

Pri odvajanju tehnoloških odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje obveznosti:
1. v roku 12 meseca od pričetka odvajanja tehnološke odpadne vode urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi,
2. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate dostavljati izvajalcu,
3. pridobiti soglasje izvajalca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode.

Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor ter upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti izvajalca.
V primeru, ko do poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma sporočiti izvajalcu javne kanalizacije in mu poravnati stroške popravila.

Izvajalec ne odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne kanalizacije, do katerih pride v naslednjih primerih:
– zaradi naravnih in drugih nesreč,
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih voda,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.

Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja nadzorni organ občine.
Pooblaščeni delavci izvajalca so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve dokumentirati.

Po poteku letna dni od rokov iz prvega odstavka 14. člena oziroma 60. člena tega odloka se uporabniku začnejo zaračunavati stroški po tarifi, ki velja za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje ne glede na to, ali je bila priključitev na javni kanalizacijski sistem izvedena ali ne in ne glede na to, ali je bila priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi ki onemogočajo priključitev na javno kanalizacijo in ki niso na strani izvajalca, uporabnika ne opravičujejo dolžnosti plačila.

Z globo 1.200 EUR se kaznuje izvajalec, če:
1. ne zagotovi izvajanja določil iz 4. člena,
2. ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja, kot to določa 7. člen odloka,
3. priključi objekt, ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje četrti odstavek 14. člena,
4. z uporabnikom ne sklene pogodbe iz petega odstavka 14. člena, kljub temu, da so izpolnjeni pogoji za priključitev,
5. ne dopusti priključitve, kot to določa prvi odstavek 15. člena,
6. ne izvaja nadzora nad deli pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, kot to določa drugi odstavek 16. člena,
7. ne evidentira uporabnika, kot to določa tretji odstavek 16. člena,
8. ne izpolnjuje predpisanih obveznosti iz drugega, tretjega ali petega odstavka 34. člena,
9. ne zahteva prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode v primerih, kot to določa prvi odstavek 35. člena,
10. če uporabniku prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa za to niso podani razlogi iz prvega odstavka 35. člena,
11. ne odpravi prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev, kot to določa drugi odstavek 35. člena,
12. povzroči motnjo odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom (drugi odstavek 36. člena) in je zato povzročena škoda, ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 48. členu tega odloka.
Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca.

(1) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
1. objekte in naprave iz prvega odstavka 11. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v tretjem odstavku 11. člena,
2. se ne priključi na javno kanalizacijo v roku, kot ga določa prvi odstavek 14. člena oziroma 60. člen,
3. ne uporablja javne kanalizacije, kot to določa šesti odstavek 14. člena,
4. ne vgradi obračunskih vodomerov (merilnih naprav), kot to določa drugi odstavek 22. člena,
5. ne izvede merilnega mesta, če to od njega zahteva drugi odstavek 24. člena, ali ravna z merilnim mestom v nasprotju z določili tretjega odstavka 24. člena,
6. v javno kanalizacijo izpušča tako tehnološko odpadno vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in ravna v nasprotju z 28. členom,
7. ne zagotovi meritev stopnje onesnaženosti tehnološke odpadne vode iz prvega odstavka 29. člena,
8. v primeru potrebe po posebni pogodbi iz 30. člena ne sklene posebne pogodbe z upravljavcem,
9. ne obvešča upravljavca, kot je določeno v 31. členu,
10. padavinsko vodo brez soglasja upravljavca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma jo odvaja na ceste ali ostale javne površine (32. člen),
11. na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 34. člen,
12. ne zagotovi rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda, kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek 34. člena,
13. ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 49. členu tega odloka,
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 1.400 EUR.
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR.

Z globo 1.400 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. ne prenese objektov in naprav v upravljanje upravljavcu (prvi odstavek 21. člena),
2. pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti upravljavca (prvi odstavek 51. člena).
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Posameznik se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 400 EUR.

Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 7. člena tega odloka mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.

Predlog Tehničnega pravilnika iz 8. člena tega odloka in Pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije pripravi izvajalec v sodelovanju s pristojnim organom pripravi najkasneje v 6 (šestih) mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in tretjega odstavka 14. člena tega odloka.

Uporabniki so medsebojne sporazume iz drugega odstavka 26. člena tega odloka dolžni skleniti in jih izvajalcu javne službe posredovati v dvanajstih mesecih od dne uveljavitve tega odloka.
O v času uveljavitve tega odloka že obstoječih medsebojnih sporazumih iz drugega odstavka 26. člena tega odloka, so uporabniki dolžni pisno obvestiti izvajalca javne službe najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.