Na podlagi četrtega odstavka 19.a in prvega odstavka 27. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa merila za sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti, splošne pogoje za pogodbeno opravljanje službe v Civilni zaščiti, postopke popolnjevanja, pravice in dolžnosti pripadnikov Civilne zaščite, ki so sklenili pogodbe o službi v Civilni zaščiti, plačilo za pripravljenost in dejansko opravljanje službe v Civilni zaščiti ter med usposabljanjem, nadomestila, druge prejemke in povračila ter razloge za prenehanje oziroma odpoved pogodbe o službi v Civilni zaščiti.

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. kandidat je oseba, ki vloži vlogo za pogodbeno opravljanje službe v Civilni zaščiti ali je izbrana za sklenitev pogodbe o službi v Civilni zaščiti na drug način;
2. pripadnik Civilne zaščite je državljan, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti ali je razporejen v Civilno zaščito na podlagi z zakonom določene državljanske dolžnosti;
3. pogodbeni pripadnik Civilne zaščite je pripadnik Civilne zaščite, ki je na podlagi prostovoljne odločitve s pristojnim ustanoviteljem organov vodenja, enot ali služb Civilne zaščite sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti;
4. ustanovitelj je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: uprava), državni organ, občina ali druga samoupravna lokalna skupnost, gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki v skladu z zakonom organizira organe vodenja, enote, službe ali druge operativne sestave Civilne zaščite;
5. dolžnost v Civilni zaščiti je skupina ali vrsta nalog, ki jih opravlja pripadnik Civilne zaščite na določeni formacijski dolžnosti v organu vodenja, enoti, službi ali drugi operativni sestavi Civilne zaščite in je določena s formacijo;
6. organ vodenja v Civilni zaščiti je poveljnik Civilne zaščite, njegov namestnik in štab Civilne zaščite oziroma poveljnik, njegov namestnik ali poveljstvo enote ali začasne sestave Civilne zaščite.

(1) Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se sklepajo zlasti za popolnitev organov vodenja, enot in služb Civilne zaščite, ki:
– morajo vzdrževati stalno visoko stopnjo pripravljenosti ali so namenjene za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, pri katerih je čas za aktiviranje kratek;
– so ustanovljene in namenjene za opravljanje specializiranih visoko strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči, za katere so potrebna posebna strokovna znanja ali posebna usposobljenost;
– so ustanovljene in namenjene za opravljanje posebej nevarnih nalog ali je njihovo izvajanje povezano z visoko stopnjo nevarnosti za tistega, ki take naloge opravlja;
– so namenjene za pomoč pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v regijah ali občinah na območju celotne države ali izven nje;
– so namenjene za pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah oziroma za izvajanje mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
(2) Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se lahko sklepajo tudi za popolnitev začasnih enot, služb in drugih operativnih sestav, ki so napotene v pomoč ob naravni ali drugi nesreči na območju države oziroma na pomoč drugi državi ob naravnih in drugih nesrečah oziroma na izvajanje mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
(3) Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena in prejšnji odstavek sklepajo tudi za popolnjevanje logističnih ali informacijskih centrov ter centrov za obveščanje za njihovo delovanje v času povečane nevarnosti nastanka naravne ali druge nesreče, ob naravnih ali drugih nesrečah oziroma v drugih razmerah, ko je ogrožena varnost ljudi in premoženja ter je treba povečati obseg delovanja navedenih centrov.
(4) Pogodbe o službi v Civilni zaščiti se ne sklepa za opravljanje dolžnosti državnega ali regijskih poveljnikov Civilne zaščite, njihovih namestnikov ter članov državnega in regijskih štabov Civilne zaščite, če so na te dolžnosti imenovani kot predstavniki določenega ministrstva ali vladne službe oziroma kot javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja.
(5) Enote, službe ali druge operativne sestave Civilne zaščite, ki se popolnjujejo s pogodbenimi pripadniki Civilne zaščite, se lahko popolnijo z do 20 odstotkov večjim številom pripadnikov Civilne zaščite, kot pa je število dolžnosti, določenih s formacijo za te enote, službe ali druge operativne sestave.
(6) O vrsti, obsegu in številu organov vodenja, enot in služb ter drugih operativnih sestav Civilne zaščite, ki se popolnjujejo s pogodbenimi pripadniki Civilne zaščite ter o njihovem številu, odloča ustanovitelj.

Pogodbe o službi v Civilni zaščiti lahko sklepajo uprava ali državni organi, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije za popolnitev organov vodenja, enot in služb Civilne zaščite, ki jih morajo ali jih organizirajo v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07), ocenami ogroženosti ter načrti zaščite in reševanja.

(1) Pogodbo o službi v Civilni zaščiti lahko sklenejo moški in ženske, ki so v skladu z zakonom obvezniki Civilne zaščite od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 55 let, moški 63 let, in če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
1. so državljani Republike Slovenije;
2. imajo splošno delovno sposobnost;
3. imajo ustrezno izobrazbo in
4. niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno zaporno kazen več kot 6 mesecev oziroma da zoper njih ne teče kazenski postopek za tako kaznivo dejanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pogodbeni pripadnik Civilne zaščite ne more postati oseba:
1. ki psihofizično in zdravstveno ni sposobna za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči v Civilni zaščiti;
2. ki je razporejena na obrambno dolžnost, razen če s tem soglaša upravni organ, ki je državljana razporedil na obrambno dolžnost;
3. ki jo je delodajalec napotil na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v drugo državo za dalj kot za tri mesece in ni povezano s službo v Civilni zaščiti.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pogodbo o službi v Civilni zaščiti na podlagi prostovoljne odločitve lahko sklene tudi nosečnica, mati in samohranilec z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
(4) Pogodb o službi v Civilni zaščiti praviloma ne morejo skleniti poklicni ali pogodbeni pripadniki stalne ali rezervne oziroma pomožne sestave policije ali vojske, razen za popolnitev začasnih sestav, pri čemer pa morajo predložiti soglasje predstojnika oziroma pristojnega poveljstva. Poklicni gasilci in zaposleni v službi nujne medicinske pomoči ter javni uslužbenci lahko pogodbe o službi v Civilni zaščiti sklenejo, če predložijo soglasje delodajalca oziroma javni uslužbenci soglasje predstojnika.
(5) Javni uslužbenci, ki poklicno delajo na področju zaščite in reševanja, ne glede na prejšnji odstavek ne morejo skleniti pogodbe o službi v Civilni zaščiti za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju države, lahko pa jo sklenejo s soglasjem predstojnika za popolnitev enot, služb ali začasnih sestav, ki so napotene na pomoč ob naravni ali drugi nesreči drugi državi ali za opravljanje mednarodnih obveznosti države, ki jih je država prevzela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
(6) Splošna delovna sposobnost kandidatov iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja po merilih, ki so predpisana za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev; zdravstvena sposobnost kandidatov za opravljanje zahtevnih nalog v zvezi z varstvom pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, radiološko biološko ali kemijsko zaščito in podobnih nalog, pri katerih je obvezna uporaba dihalnih aparatov, se ugotavlja po merilih, predpisanih za operativne gasilce, ki uporabljajo izolirne dihalne aparate, s Pravilnikom o ugotavljanju zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev (Uradni list RS, št. 65/07).

(1) Kandidate za sklenitev pogodb o službi v Civilni zaščiti lahko ustanovitelj zbere z razpisom, objavo, iz razporejenih v Civilno zaščito oziroma obveznikov Civilne zaščite, z neposrednim povabilom, na predlog državljana oziroma na drug primeren način.
(2) Kandidat za sklenitev pogodbe o službi v Civilni zaščiti praviloma vloži vlogo pri upravi oziroma pristojni službi državnega organa, občinski strokovni službi, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, oziroma pri pristojni službi gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije odvisno od tega, kdo je ustanovitelj organov vodenja, enot ali služb Civilne zaščite, ki se popolnjujejo.
(3) Vloga mora obsegati kratek življenjepis, enotno matično številko kandidata, osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o izobrazbi in spričevalu najvišje končane šole, poklicu, telefonu in elektronskem naslovu ter imenu in naslovu gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, pri kateri je kandidat zaposlen.
(4) Vlogi iz drugega odstavka tega člena lahko kandidat priloži tudi priporočila šole, delodajalca, nevladnih organizacij, potrdilo o dodatnem izobraževanju in usposabljanju ter izrazi željo, v kateri enoti ali službi oziroma katero dolžnost v Civilni zaščiti bi rad opravljal.

(1) O primernosti in izbiri kandidata za opravljanje službe v Civilni zaščiti na podlagi zbrane dokumentacije odloča komisija, ki jo imenuje generalni direktor uprave ali predstojnik pristojne strokovne službe državnega organa, župan oziroma predstojnik gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije odvisno od tega, kdo je ustanovitelj organa vodenja, enot ali službe Civilne zaščite, ki se popolnjuje. O izbiri kandidatov, ki se povabijo k sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti z neposrednim povabilom, odloča generalni direktor uprave, predstojnik pristojne strokovne službe, župan oziroma druga pooblaščena oseba ustanovitelja.
(2) Pri izbiri kandidatov, s katerimi se bodo sklenile pogodbe o službi v Civilni zaščiti, komisija iz prejšnjega odstavka prednostno upošteva tiste kandidate, ki so že razporejeni na dolžnost v Civilno zaščito ali opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, oziroma tiste, ki imajo potrebno znanje, usposobljenost ali izkušnje. Komisija po potrebi s kandidati opravi tudi razgovore.
(3) Ustanovitelj mora pred zaključkom izbire preveriti pri upravi v evidenci Civilne zaščite oziroma drugih zbirkah podatkov, ki jih vodi uprava, obstoj morebitnega zadržka, zaradi katerega kandidat ne bi mogel skleniti pogodbe o službi v Civilni zaščiti, kot so poklicno delo v vojski ali policiji, sklenjena pogodba o službi v rezervni sestavi vojske in drugi. Kandidate se o izbiri pisno obvesti.

(1) Z izbranimi kandidati ustanovitelj sklene pogodbo o službi v Civilni zaščiti.
(2) Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene v pisni obliki in mora vsebovati podatke o dnevu nastopa službe v Civilni zaščiti, organu vodenja, enoti ali službi, v katero se pripadnik Civilne zaščite razporeja, ali dolžnosti v Civilni zaščiti, za katero se sklepa pogodba, višini plačila za pripravljenost in za opravljanje službe, usposabljanju, pogojih opravljanja službe, času trajanja pogodbe, razlogih za odpoved pogodbe in dolžini odpovednih rokov.
(3) V pogodbah o službi v Civilni zaščiti, ki jih sklepajo uprava ali državni organi, lahko pa tudi v pogodbah, ki jih sklepa občina ali drug ustanovitelj, mora biti določena tudi možnost opravljanja službe na območju celotne države oziroma izven države, zaradi pomoči drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah ali zaradi izvrševanja mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Tudi če v pogodbah o službi v Civilni zaščiti ni določbe o možnosti opravljanja službe v Civilni zaščiti izven matične občine, to ne preprečuje uporabe enote, za katero so take pogodbe sklenjene, na območju države v primeru potrebe v skladu z odločitvami pristojnih organov vodenja.
(4) Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene praviloma za najmanj 5 let in se lahko podaljšuje za enako ali daljše časovno obdobje. Pogodba se lahko sklene tudi za nedoločen čas, vendar ne dalj, kot je z zakonom določena starostna omejitev za sodelovanje državljanov v Civilni zaščiti.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o službi v Civilni zaščiti za popolnitev začasne enote, službe ali druge operativne sestave oziroma za pomoč drugi državi ob naravni ali drugi nesreči oziroma za izvrševanje mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, sklene za toliko časa, kolikor je predvideno delovanje takšne enote, službe ali druge operativne sestave oziroma kolikor je načrtovano opravljanje nalog izven države ali za izvrševanje mednarodnih obveznosti države. Namesto posebne pogodbe o službi v Civilni zaščiti za opravljanje službe izven države se lahko sklene tudi ustrezen dodatek k pogodbi o službi v Civilni zaščiti iz tretjega odstavka tega člena, v skladu s to uredbo.
(6) Pogodb o službi v Civilni zaščiti se ne glede na prejšnji odstavek ne sklepa za nudenje pomoči na območju druge države v obmejnem območju v primeru naravne ali druge nesreče, ki se izvaja na podlagi odločitve pristojnih lokalnih organov, če ustanovitelj ne odloči drugače.
(7) Po sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti pogodbenega pripadnika Civilne zaščite vpiše v evidenco Civilne zaščite uprava neposredno ali na predlog ustanovitelja, če v evidenco še ni vpisan, in mu izda osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite skladno s predpisi. V evidenco se vpiše organ vodenja, enota ali služba, za katero je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti, oziroma se v evidenco vpiše tudi dolžnost, ki jo bo pogodbeni pripadnik Civilne zaščite opravljal v Civilni zaščiti.
(8) Ustanovitelj o sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti pisno obvesti delodajalca, pri katerem je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite zaposlen.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se po sklenitvi pogodbe o službi v Civilni zaščiti razporedi na dolžnost v organu vodenja, enoti, službi ali drugi operativni sestavi Civilne zaščite, ki je določena s pogodbo, oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti, za katero je sklenil pogodbo. Razporeditev opravi ustanovitelj, ki o tem obvesti upravo zaradi vpisa v evidenco Civilne zaščite.
(2) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se lahko zaradi potreb popolnitve enot in služb Civilne zaščite na predlog ustanovitelja razporedi na drugo dolžnost ali v drugo enoto ali službo, če izpolnjuje splošne in druge pogoje za opravljanje te dolžnosti. Ustanovitelj o teh spremembah obvešča upravo, ki jih vpiše v evidenco Civilne zaščite.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite službo v Civilni zaščiti opravlja v uniformi Civilne zaščite in nosi oznako pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije. Gasilec oziroma pripadnik druge reševalne službe, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči izven države ali za opravljanje mednarodnih obveznosti države, ki jih je sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, službo lahko opravlja v svoji predpisani uniformi, nosi pa oznako pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenija. Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se izkazuje z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite.
(2) Pogodbeni pripadniki Civilne zaščite, ki so sklenili pogodbe za opravljanje službe v enotah ali službah Civilne zaščite, ki morajo vzdrževati visoko stopnjo pripravljenosti, oziroma drugi pogodbeni pripadniki Civilne zaščite, ki opravljajo določene dolžnosti v Civilni zaščiti, morajo v času povečane nevarnosti nastanka naravne ali druge nesreče, ob nesreči ali v drugih razmerah nositi pri sebi tehnične naprave, preko katerih se jih lahko obvešča ali aktivira. Pogodbene pripadnike Civilne zaščite oziroma dolžnosti po tej določbi določi pristojni poveljnik Civilne zaščite oziroma generalni direktor uprave oziroma pooblaščena oseba ustanovitelja.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se je med trajanjem pogodbe dolžan odzvati na podlagi poziva:
1. na zbor zaradi razporeditve, pregleda ali drugih razlogov;
2. k uvajalnemu, temeljnemu in dopolnilnemu usposabljanju;
3. k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravne ali druge nesreče;
4. k opravljanju nalog izven države v miru zaradi naravnih in drugih nesreč ali zaradi izvrševanja mednarodnih obveznosti države, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami;
5. k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v vojnem ali izrednem stanju;
6. na vaje in druge oblike praktičnega usposabljanja.
(2) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite mora na stroške ustanovitelja opraviti občasni pregled splošne delovne oziroma zdravstvene sposobnosti v skladu z merili, določenimi v šestem odstavku 5. člena te uredbe, razen pripadnikov Civilne zaščite, ki opravljajo naloge varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in na drugih dolžnostih, za katere je predpisano, da morajo pregled opraviti vsako leto. Pripadniki Civilne zaščite, ki opravljajo naloge varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, morajo vsako leto opraviti tudi psihološki pregled.
(3) Za poziv iz prvega odstavka tega člena se šteje katerikoli način, predpisan za pozivanje ali aktiviranje pripadnikov Civilne zaščite, le k uvajalnemu, temeljnemu in dopolnilnemu usposabljanju mora biti pripadnik Civilne zaščite pozvan s pisnim pozivom.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite mora ustanovitelju prijaviti:
1. zdravljenje zaradi bolezni ali poškodbe, daljše od trideset dni, v roku petnajst dni po podaljšanju zdravljenja nad trideset dni;
2. starševski dopust v roku petnajstih dni pred začetkom izrabe pravic starševskega dopusta;
3. napotitev na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v tujino, daljše od trideset dni, na katero ga je napotil delodajalec, v petnajstih dneh pred odhodom;
4. spremembo podatkov, ki se o njem vodijo v evidenci Civilne zaščite, v roku, določenem z zakonom.
(2) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite pravice in dolžnosti v Civilni zaščiti iz te uredbe mirujejo v času:
1. zdravljenja, daljšega od trideset dni, do največ enega leta;
2. koriščenja starševskega dopusta v skladu s predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih;
3. opravljanja dela, usposabljanja ali šolanja v drugi državi, ki ni povezano s službo v Civilni zaščiti, daljšega od trideset dni, toda ne več kot eno leto.
(3) Pravice in dolžnosti, določene s pogodbo o službi v Civilni zaščiti, ne glede na prejšnji odstavek mirujejo tudi v času nosečnosti.

(1) Usposabljanje pogodbenih pripadnikov Civilne zaščite se praviloma organizira in izvaja v več krajših terminih. Skupaj usposabljanje v enem letu praviloma ne sme biti daljše od enega meseca.
(2) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite je v posameznem letu lahko ne glede na prejšnji odstavek napoten na usposabljanje, ki traja do tri mesece in ki se všteva v pokojninsko dobo v skladu z zakonom. Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite mora dati soglasje za napotitev na tako usposabljanje in predložiti soglasje delodajalca, pri katerem je zaposlen.

(1) Usposabljanje pogodbenih pripadnikov Civilne zaščite v posameznem letu se določi z letnim načrtom usposabljanja, ki mora biti sprejet do 1. decembra v tekočem letu za prihodnje leto in s katerim morajo biti pogodbeni pripadniki Civilne zaščite seznanjeni. Ustanovitelj posamezne termine usposabljanja uskladi z željami pogodbenih pripadnikov Civilne zaščite, če je to mogoče.
(2) Na usposabljanje pogodbenega pripadnika Civilne zaščite vpokliče uprava na predlog ustanovitelja, na način in po postopku, predpisanem za pozivanje pripadnikov Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predlagatelj mora predlagati vpoklic pogodbenega pripadnika Civilne zaščite na usposabljanje najmanj 45 dni pred začetkom usposabljanja, poziv pa mu mora biti poslan najpozneje 30 dni pred začetkom usposabljanja.

(1) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite se na njegovo prošnjo lahko odloži usposabljanje:
1. če je bolan in predloži potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ali potrdilo osebnega zdravnika;
2. zaradi rojstva otroka;
3. v primeru smrti v ožji družini, pri čemer se za ožjo družino štejejo starši, zakonec oziroma zunajzakonski partner, s katerim pogodbeni pripadnik živi v skupnem gospodinjstvu, otroci, posvojenci in pastorki ter bratje in sestre;
4. zaradi nujne pomoči družini v primeru naravnih ali drugih nesreč;
5. zaradi udeležbe na izpitu, kolokviju ali drugih neodložljivih šolskih obveznosti.
(2) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite se lahko odloži usposabljanje na prošnjo delodajalca zaradi neodložljivega dela, ki ga je treba opraviti neposredno pred ali med usposabljanjem in ga ne more opraviti druga oseba.
(3) Prošnja za odložitev se mora vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva oziroma takoj, ko nastane razlog za odložitev usposabljanja. Prošnja se vloži pri upravi, ki od ustanovitelja po uradni dolžnosti pridobi podatke, potrebne za odločanje, če pripadniku Civilne zaščite ni izdala poziva na usposabljanje. Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite mora odloženo usposabljanje praviloma opraviti v naslednjem možnem terminu.
(4) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite se med usposabljanjem na njegovo prošnjo lahko odobri odsotnost z usposabljanja do treh dni zaradi razlogov, določenih v 2., 3. in 5. točki prvega odstavka tega člena.
(5) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite se usposabljanje prekine:
1. če ne opravi uspešno preizkusa znanj in usposobljenosti v skladu s programom usposabljanja;
2. zaradi nedovoljene odsotnosti med usposabljanjem;
3. zaradi hujše kršitve discipline med usposabljanjem;
4. iz zdravstvenih razlogov, ne glede na vrsto bolezni ali poškodbe, če zaradi odsotnosti ne bi mogel uspešno zaključiti usposabljanja.
(6) O odsotnosti pogodbenega pripadnika Civilne zaščite iz četrtega odstavka tega člena in prekinitvi usposabljanja iz prejšnjega odstavka odloča izvajalec usposabljanja.

(1) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite pripada za vsak dan pripravljenosti za morebitni vpoklic k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, plačilo za pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja znesek bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji in se izplačuje mesečno do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec.
(2) Plačilo za pripravljenost, določeno od osnove iz prejšnjega odstavka, znaša 0,8 odstotka na dan, dokler pogodbeni pripadnik Civilne zaščite ne opravi uvajalnega in temeljnega usposabljanja, po uspešno opravljenem usposabljanju pa 1 odstotek na dan.
(3) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite ne pripada plačilo za pripravljenost v času opravljanja službe v Civilni zaščiti, zdravljenja nad 30 dni, dela, usposabljanja ali šolanja v tujini nad 30 dni, ki ni povezano s službo v Civilni zaščiti, ter v času koriščenja starševskega dopusta ali nosečnosti.
(4) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, generalni direktor uprave ali župan lahko za določene dolžnosti v Civilni zaščiti določi, da se plačilo za pripravljenost poveča do 50 odstotkov od višine plačila iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ustanovitelj lahko določi nižje plačilo za pripravljenost pogodbenim pripadnikom Civilne zaščite, vendar ne manj kot 50 odstotkov od višine, določene v drugem odstavku tega člena.

(1) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite pripada v času usposabljanja v Civilni zaščiti nadomestilo plače, plačilo za udeležbo na usposabljanju in povračilo stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestila, povračila in druge prejemke pripadnikov Civilne zaščite.
(2) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite pripada plačilo za udeležbo na usposabljanju, ki znaša ob delovnih dneh 75 odstotkov, ob sobotah 100 odstotkov ter ob nedeljah in dela prostih dnevih 150 odstotkov od dnevne osnove plačila za pripravljenost, določene v drugem odstavku prejšnjega člena. Nezaposleni imajo pravico do 100 odstotkov plačila od navedene osnove za udeležbo na usposabljanju tudi ob delovnih dneh.
(3) V primeru znižanega plačila za pripravljenost v skladu s to uredbo, se plačilo za udeležbo na usposabljanju računa od znižane osnove v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena.
(4) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena pripada pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite, ki za čas odsotnosti z dela zaradi usposabljanja ne uveljavlja nadomestila plače oziroma drugih prejemkov, povečano plačilo za usposabljanje, ki se določi na podlagi bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji v času usposabljanja. Dnevni znesek povečanega plačila za usposabljanje znaša 2,5 odstotka bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji na dan.
(5) Za dan usposabljanja v Civilni zaščiti se šteje usposabljanje, ki traja najmanj štiri in največ šest ur brez prekinitev oziroma najmanj šest in največ devet ur dnevno z najmanj polurnim odmorom. Usposabljanje lahko obsega tudi bivanje v enoti ali na določenem mestu, kjer se usposabljanje izvaja. Če traja usposabljanje manj kot štiri ure dnevno, se dnevno izplačilo iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 odstotkov.
(6) Za usposabljanje v Civilni zaščiti po tej uredbi se štejejo uvajalno, temeljno in dopolnilno usposabljanje, vaje in druge aktivnosti v državi ali izven nje, na katere je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite vpoklican ali napoten.

Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se k opravljanju službe v Civilni zaščiti pozove pisno, s pozivom preko tehničnih sredstev, preko sistema za javno alarmiranje oziroma na drug način, predpisan za pozivanje pripadnikov Civilne zaščite. Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se mora k opravljanju službe v Civilni zaščiti odzvati tudi brez poziva, če je nastala naravna ali druga nesreča, pri kateri je dolžan sodelovati z opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v organu vodenja, enoti ali službi, za katero je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti.

(1) Opravljanje službe v Civilni zaščiti obsega opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na območju države, za katerega je ustanovljen organ vodenja, enota ali služba Civilne zaščite, v katero je razporejen pogodbeni pripadnik Civilne zaščite, ter opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči izven države oziroma za izvajanje mednarodnih obveznosti države, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
(2) Za en dan opravljanja službe v Civilni zaščiti se šteje opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v trajanju najmanj osmih ur s polurnim odmorom.
(3) Za razporeditev delovnega časa, delo v manj ugodnih delovnih pogojih in druga vprašanja med opravljanjem službe v Civilni zaščiti se uporabljajo predpisi o javnih uslužbencih na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite in reševanja.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite ima v času opravljanja službe v Civilni zaščiti pravico do nadomestila plače ter drugih prejemkov in povračil, ki so predpisani za pripadnike Civilne zaščite, ter plačila za opravljanje službe v Civilni zaščiti, če je vpoklican v službo v Civilni zaščiti do 14 dni oziroma s soglasjem delodajalca do 30 dni.
(2) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite ima v primeru iz prejšnjega odstavka pravico do plačila za opravljanje službe v Civilni zaščiti, ki znaša 4 odstotke od bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji na dan, če gre za opravljanje službe v Civilni zaščiti na območju države.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite, ki je vpoklican v službo v Civilni zaščiti za dalj, kot je določeno v prvem odstavku prejšnjega člena, ima pravico med opravljanjem službe v Civilni zaščiti do plače, delovno razmerje z delodajalcem pa miruje. V času opravljanja službe v Civilni zaščiti je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite zaposlen pri ustanovitelju organa vodenja, enote, službe ali druge operativne sestave Civilne zaščite.
(2) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite iz prejšnjega odstavka se plača določi kot povprečje trimesečnih plač v najmanj treh poklicnih gasilskih enotah v državi približno enakega obsega, in sicer:
– v višini plače gasilca specialista za opravljanje dolžnosti v Civilni zaščiti, za katero se s formacijo zahteva srednja strokovna izobrazba;
– v višini plače poveljnika gasilske taktične enote za opravljanje dolžnosti v Civilni zaščiti, za katero se s formacijo zahteva višja strokovna izobrazba;
– v višini plače poveljnika operative pri gasilcih za opravljanje dolžnosti v Civilni zaščiti, za katero se s formacijo zahteva univerzitetna strokovna izobrazba.
(3) Višino plač iz prejšnjega odstavka ugotavlja uprava in jih objavlja na svoji spletni strani. Višina plač po tem odstavku se ugotavlja vsakih šest mesecev.
(4) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite se lahko v posameznem letu vpokliče v službo v Civilni zaščiti za največ sedem mesecev, razen v izrednem ali vojnem stanju, kjer ni omejitev.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite, ki je napoten na opravljanje službe v Civilni zaščiti izven države, ima pravico do plače, ki se jo določi od osnove, ki jo predstavlja primerljiva plača na formacijskih dolžnostih enake zahtevnosti, kot je določena v drugem odstavku prejšnjega člena s smiselno uporabo predpisov, ki urejajo plače pripadnikov Slovenske vojske za opravljanje vojaške službe izven države.
(2) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite, ki je napoten na opravljanje službe v Civilni zaščiti izven države v skladu s prvim odstavkom 20. člena te uredbe do 14 dni oziroma s soglasjem delodajalca do 30 dni, v tem času pripada nadomestilo plače in razlika med nadomestilom plače in višino plače, odmerjene po prejšnjem odstavku za opravljanje službe v Civilni zaščiti izven države.
(3) Za opravljanje službe v Civilni zaščiti izven države do 14 oziroma s soglasjem delodajalca do 30 dni oziroma daljše opravljanje službe v Civilni zaščiti izven države se plača in drugi prejemki ter povračila lahko določijo v pogodbi o službi v Civilni zaščiti za opravljanje službe izven države oziroma v ustreznem dodatku k pogodbi o službi v Civilni zaščiti, ki jo je sklenil pred tem pogodbeni pripadnik Civilne zaščite. Posebna pogodba o službi v Civilni zaščiti mora biti sklenjena, če se popolnjuje začasna sestava oziroma če gre za javne uslužbence, ki poklicno delajo na področju zaščite in reševanja.
(4) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite mora biti med usposabljanjem, vajami in opravljanjem službe v Civilni zaščiti v državi in izven države v skladu z zakonom posebej zavarovan za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo.

(1) Delodajalcu ob odhodu pogodbenega pripadnika Civilne zaščite na opravljanje službe v Civilni zaščiti v miru za več kot en mesec pripada povračilo stroškov za enkratno objavo oglasa ali razpisa, s katerim išče začasno zamenjavo za pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, v višini največ petih mesečnih neto plačil za pripravljenost.
(2) Zahtevek za povračilo stroškov iz prejšnjega odstavka z dokazili se pošlje upravi oziroma drugemu ustanovitelju, ki je pogodbenega pripadnika Civilne zaščite vpoklical na opravljanje službe v Civilni zaščiti.

(1) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti za najmanj pet let, pripada pri vsakem podaljšanju pogodbe o službi v Civilni zaščiti enkratni dodatek za stalnost v višini treh zadnjih mesečnih plačil za pripravljenost.
(2) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite, ki podaljšano pogodbo o službi v Civilni zaščiti predčasno odpove, mora vrniti sorazmeren del dodatka za stalnost iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od odpovedi pogodbe o službi v Civilni zaščiti.

(1) Uprava zagotovi brezplačno pravno pomoč pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite, ki ga delodajalec ne sprejme na prejšnje delo po vrnitvi z opravljanja službe v Civilni zaščiti ali ga postavi v manj ugoden položaj zaradi opravljanja službe v Civilni zaščiti.
(2) Uprava zagotovi brezplačno pravno pomoč tudi pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite, zoper katerega se uveljavlja odškodninska ali kazenska odgovornost zaradi njegovega ravnanja pri opravljanju službe v Civilni zaščiti, če je pripadnik ravnal v skladu s predpisi in merili stroke.

Pogodba o službi v Civilni zaščiti preneha veljati:
1. s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;
2. s smrtjo pogodbenega pripadnika Civilne zaščite;
3. če pogodbeni pripadnik Civilne zaščite preneha izpolnjevati pogoje, predpisane za pripadnike Civilne zaščite in službo v Civilni zaščiti;
4. če se pogodbeni pripadnik Civilne zaščite zaposli kot policist, vojak, javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja, gasilec ali v službi nujne medicinske pomoči oziroma če sklene pogodbo o službi v rezervni sestavi vojske ali policije.

(1) Uprava oziroma drug ustanovitelj lahko enostransko odpove pogodbo o službi v Civilni zaščiti, če pogodbeni pripadnik Civilne zaščite:
1. preneha izpolnjevati splošne pogoje iz 5. člena te uredbe;
2. najpozneje v treh letih od sklenitve pogodbe o službi v Civilni zaščiti ne opravi uvajalnega in temeljnega usposabljanja;
3. ne opravi uspešno ustreznega usposabljanja;
4. brez opravičenega razloga ne pride na opravljanje službe v Civilni zaščiti oziroma na usposabljanje, na katero je bil vpoklican;
5. med službo v Civilni zaščiti grobo krši disciplino in mu je izrečen disciplinski ukrep zaradi hujših kršitev discipline oziroma je storil kaznivo dejanje ali obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
6. odide na delo ali šolanje oziroma usposabljanje, ki ni povezano s službo v Civilni zaščiti, v tujino za dalj kot tri mesece;
7. ne soglaša z imenovanjem na dolžnost v skladu s potrebami popolnitve Civilne zaščite.
(2) Ustanovitelj lahko pogodbo o službi v Civilni zaščiti enostransko odpove brez utemeljitve pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite, ki je bil imenovan v organ vodenja, če pristojni organ imenuje nov organ vodenja oziroma novo sestavo organa vodenja.
(3) Ustanovitelj lahko pogodbo o službi v Civilni zaščiti enostransko odpove tudi, če je bila enota, služba ali druga operativna sestava, za katero je bila pogodba o službi v Civilni zaščiti sklenjena, ukinjena ali reorganizirana oziroma če so bile naloge zaščite, reševanja in pomoči predčasno opravljene.
(4) Šteje se, da se pogodbeni pripadnik Civilne zaščite brez upravičenega razloga ni odzval na opravljanje službe v Civilni zaščiti oziroma na usposabljanje, na katero je bil vpoklican, če v 48 urah po preteku časa, ko bi se moral zglasiti pri opravljanju službe oziroma usposabljanja, ni opravičil izostanka oziroma če v petih dneh ne predloži ustreznega zdravstvenega potrdila, če je izostal zaradi zdravstvenih razlogov.

(1) V primeru odpovedi pogodbe iz 2., 3., 4. in 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite dolžan upravi oziroma ustanovitelju, s katerim je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti, povrniti v celoti plačilo za pripravljenost za zadnjih 12 mesecev in sorazmeren del stroškov, nastalih v času vseh usposabljanj, razen stroškov za zdravstvene in druge preglede, s katerimi se ugotavlja sposobnost kandidata oziroma pripadnika za službo v Civilni zaščiti. Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite je dolžan vrniti plačilo za pripravljenost in sorazmeren del stroškov usposabljanja v skladu s tem členom tudi, če mu je pogodba prenehala zaradi pravnomočne obsodbe iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe oziroma če pogodbo o službi v Civilni zaščiti odpove pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, pa ne zaradi zdravstvenih razlogov. V skladu s to določbo je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite dolžan povrniti ustanovitelju plačilo za pripravljenost in sorazmeren del stroškov usposabljanja tudi v primeru odpovedi pogodbe, ki je bila podaljšana.
(2) Sorazmerni del stroškov, nastalih v času vseh usposabljanj, se izračuna tako, da se izplačana plačila za usposabljanja, prevozni stroški in dodatki zmanjšajo za odstotek enak odstotku že realiziranega časa trajanja pogodbe. V primeru odpovedi podaljšane pogodbe, je pogodbeni pripadnik Civilne zaščite dolžan ustanovitelju povrniti plačila iz tega odstavka samo po podaljšani pogodbi.
(3) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite iz prvega odstavka tega člena, mora upravi oziroma drugemu ustanovitelju povrniti plačila in stroške iz prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti. Če v navedenem roku ne povrne stroškov, se zaračunajo zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za plačilo.
(4) Uprava oziroma drug ustanovitelj, s katerim ima pogodbeni pripadnik Civilne zaščite sklenjeno pogodbo o službi v Civilni zaščiti, na prošnjo pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ki ima mesečne prejemke manjše od minimalne plače, lahko odredi obročno vrnitev plačil iz drugega odstavka tega člena, vendar največ v dvanajstih obrokih. Mesečni obrok ne sme biti nižji od mesečnega plačila za pripravljenost v mesecu, v katerem je bila odpovedana pogodba o službi v Civilni zaščiti.

(1) Pogodbenemu pripadniku Civilne zaščite, ki pogodbo o službi v Civilni zaščiti odpove med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči, med naravno ali drugo nesrečo oziroma med izrednim ali vojnim stanjem, se odpovedni rok izteče, ko so naloge zaščite, reševanja in pomoči, h katerim je bil vpoklican, opravljene oziroma ko so vzpostavljeni osnovni življenjski pogoji oziroma ko preneha izredno ali vojno stanje. Z iztekom tega odpovednega roka oziroma prenehanjem izrednega ali vojnega stanja začnejo teči roki za vračilo plačil iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Če pogodbeni pripadnik Civilne zaščite pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka preneha opravljati službo v Civilni zaščiti, je dolžan v skladu z zakonom vrniti prejeta plačila in stroške, določene v prvem odstavku prejšnjega člena, v času dejanskega opravljanja službe pa ima pravico do ene tretjine plače, dogovorjene s pogodbo o službi v Civilni zaščiti.

(1) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti za nedoločen čas, lahko pogodbo odpove po preteku 20 let brez utemeljitve in z odpovednim rokom šestih mesecev.
(2) Pogodbeni pripadnik Civilne zaščite iz prejšnjega odstavka ni dolžan vrniti plačil in stroškov, določenih v prvem odstavku 28. člena te uredbe.

(1) Ustanovitelji lahko sklenejo pogodbe o službi v Civilni zaščiti s pripadniki Civilne zaščite, ki so bili ob uveljavitvi te uredbe razporejeni v organe vodenja, enote, službe ali druge operativne sestave Civilne zaščite, ne da bi ponovno preverjali izpolnjevanje splošnih pogojev za službo v Civilni zaščiti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora ustanovitelj zaprositi za soglasje za sklenitev pogodbe o službi v Civilni zaščiti delodajalce oziroma pristojni organ za tiste pripadnike Civilne zaščite, ki so zaposleni kot gasilci, v službi nujne medicinske pomoči oziroma javni uslužbenci.

Pri sklepanju pogodb o službi v Civilni zaščiti s pripadniki Civilne zaščite, ki so bili razporejeni v organe vodenja, enote in službe Civilne zaščite ob uveljavitvi te uredbe, se šteje, da so uspešno opravili uvajalno in temeljno usposabljanje, če so opravljali dolžnost v Civilni zaščiti najmanj tri leta.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.