Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, 19/01, 100/02 in 91/07) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 12. seji dne 19. decembra 2007 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta »Obrtna cona Slovenske Konjice«
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta Obrtna cona Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt).
(2) Spremeni se odlok o »Zazidalnem načrtu obrtna cona – spremembe in dopolnitve ZN Industrijska cona Slovenske Konjice – območje Konusa, ki ga je izdelal Razvojni center – Inštitut za urejanje prostora d.o.o. Celje, št. proj. 006/92 (Uradni list RS, št. 39/93), na območju predmetnega zazidalnega načrta.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z zazidalnim načrtom)
Z zazidalnim načrtom se predvidi prostorska ureditev, ki obravnavano območje opredeli kot območje za proizvodno dejavnost.
3. člen
(sestavni deli sprememb in dopolnitev)
Sestavni deli:
1. Kartografski del obsega
naslednje grafične načrte:
1.1 Načrt namenske rabe prostora – 1 : 5000
izrez iz ZN
1.2 Načrt parcele 1 : 1000
1.3 Načrt umestitve
načrtovaneureditve v prostor
1.3.1 Geodetsko kotirana situacija 1 : 1000
1.3.2 Situacija obstoječega stanja z 1 : 1000
mejo ureditvenega območja
1.3.3 Urbanistično arhitektonska 1 : 1000
situacija
1.3.4 Situacija energetske, komunalne 1 : 1000
in druge gospodarske
infrastrukture
1.3.5 Karakteristični prečni prerez 1 : 100
2. Priloge zazidalnega načrta so:
2.1 Povzetek za javnost
2.2 Izvleček iz strateškega
prostorskega akta
2.3 Obrazložitev zazidalnega načrta
2.4 Urbanistična zasnova
2.5 Smernice in mnenja nosilcev
urejanja prostora
2.6 Seznam sprejetih aktov o
zavarovanju in seznam sektorskih
aktov in predpisov, ki so bili
upoštevani pri pripravi
zazidalnega načrta
2.7 Spis postopka in sprejemanja
akta
II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA TER SEZNAM PARCEL
4. člen
(ureditveno območje)
(1) Izhodiščna točka opisa meje je severozahodni vogal obravnavanega območja.
(2) Opis meje topografsko
+-------------------+------------------------------------------+
|Smer neba |Opis |
+-------------------+------------------------------------------+
|na severu |meja poteka od izhodiščne točke opisa |
| |meje v severozahodnem vogalu |
| |obravnavanega območja v smeri jugovzhod |
| |južno od obstoječe stanovanjske pozidave |
| |do regionalne ceste R3 688 v skupni |
| |dolžini cca 497m |
+-------------------+------------------------------------------+
|na vzhodu |meja poteka po zahodnem delu regionalne |
| |ceste R3 688 v smeri proti jugu v skupni |
| |dolžini cca 380 m |
+-------------------+------------------------------------------+
|na jugu |meja poteka po severnem delu lokalne |
| |ceste LC 383071 v smeri proti zahodu v |
| |skupni dolžini cca 470 m |
+-------------------+------------------------------------------+
|na zahodu |meja poteka od lokalne ceste LC 383071 |
| |proti severu do izhodiščne točke opisa |
| |meja v skupni dolžini cca 357m |
+-------------------+------------------------------------------+
(3) Seznam parcel in velikost površine obravnavanega območja
Površina obravnavanega območja meri cca 81929m² in obsega parcele: 475/3-del, 479/41, 1364/37, 1610/12, 1364/39, 479/47, 1610/5, 479/48, 479/43, 479/44, 479/42, 475/1, 479/45, 479/50, 479/46, 479/49, 479/51, 1622-del (lokalna cesta), 477/17, 477/18, 477/21, 477/19, 477/20, 1610/4, 1610/1-del (regionalna cesta), vse parcele k.o. Slovenske Konjice.
(4) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
5. člen
(funkcija območja)
(1) Z urbanistično zasnovo je predlagano območje ureditve namenjeno proizvodni dejavnosti. In sicer poslovnim dejavnostim z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami: proizvodne (industrija in obrt) in storitvene dejavnosti ter drugi poslovni objekti (upravni prostori, pisarne, trgovina, manjši bife ipd., vezano na osnovno dejavnost v objektu).
(2) Namenska raba prostora je opredeljena v prostorskem planu. Znotraj območja se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe.
(3) Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem aktom. Znotraj območja je dovoljena gradnja objektov in naprav komunalne, energetske in prometne infrastrukture.
(4) Dopustne so tiste dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi. Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
(5) Predvideni so naslednji posegi:
– gradnja objektov za potrebe proizvodnih in storitvenih dejavnosti in drugih poslovnih objektov,
– izgradnja vseh potrebnih infrastrukturnih priključkov ter
– celovita zunanja ureditev (dovozi, dostopi, utrjene površine ob objektu, zelene površine).
(6) V območju ni dovoljeno postavljati bencinskih servisov, rezervoarjev, silosov in skladišč nevarnih snovi, diskotek, zabavišč, športnih objektov in trgovin, ki niso vezane na osnovno dejavnost v obrtni coni.
Vrste inženirskih objektov:
– V območju je dovoljena gradnja samo tistih inženirskih objektov, ki so potrebni, za delovanje predvidenih dejavnosti.
(7) Vrste gradenj
Dovoljene so gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije ter gradnja prizidkov in nadzidav do maksimalne gradbene linije in spremembe namembnosti ob upoštevanju določil tega odloka.
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(zasnova območja)
(1) Urbanistična zasnova območja je pogojena z zasnovo celotnega območja in prostorskim planom. Zasnova urbanistične ureditve upošteva že realizirano parcelacijo in cestno omrežje, ki tvori območje obrtne cone. Prometno hrbtenico cone tvori osrednja napajalna cesta »a«, ki se priključuje na regionalno in lokalno cesto. Ob njej so severno in južno umeščene gradbene parcele, in sicer 8 območij.
(2) Meja gradbene parcele je jasno prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsake gradbene parcele so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju novih gradbenih parcel pa so s pomočjo gradbenih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja umeščanja objektov) s prikazom možne postavitve predvidenih objektov, površine namenjene parkiranju, dostopu … (utrjene funkcionalne površine) ter drugi posebni ali dodatni pogoji.
(3) Območje umeščanja objektov znotraj vsake gradbene parcele je opredeljeno kot območje, znotraj katerega je možno postavljati objekte in je hkrati tudi največja možna skupna tlorisna površina objekta znotraj ene gradbene parcele. Grafično je prikazana samo ena, načeloma optimalna možna postavitev objektov znotraj teh območij. Tolerance postavitve objektov so znotraj območij umeščanja objekta. Gradnja objektov zunaj območij ni dovoljena. Nezapolnjene površine znotraj območja umeščanja objektov se lahko uporabljajo kot manipulacijske površine in površine za parkiranje ali zelenice.
(4) Glavni dovoz do območja je iz regionalne ceste. Možen je dovoz iz južne strani. Smeri dovozov do poslovnih in drugih območji so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza se določi v PGD projektih. Glavni dostopi do območij se oblikujejo ob dovozih. Dostopi za pešce se lahko oblikujejo tudi iz drugih smeri, upoštevajoč zasnovo infrastrukture.
Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
7. člen
(pogoji za oblikovanje)
Gabariti in pogoji za oblikovanje:
(1) Tlorisni gabariti:
– oblika pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni;
– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov;
– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel;
– polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni;
– odprte nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev dejavnosti, morajo biti arhitekturno usklajene z ostalimi objekti znotraj območja.
(2) Etažnost:
– brez kleti; izjemoma ob predhodnem mnenju hidro-geološkega mnenja;
– maksimalni višinski gabarit 10 m–11 m, oziroma 15 m (za severni del vstopnega objekta pod oznako 5);
– etažnost poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita.
(3) Streha:
– ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki; mogoča je izvedba v naklonu z ustrezno izvedbo maske venca, da daje vtis ravne strehe;
– strešna kritina je obvezno rdeče barve skladno s strategijo občine.
(4) Materiali in barve:
– obveznost enotna barva – kovinsko sive barve, svetlih pastelnih tonov v kombinaciji z drugimi materiali;
– materiali; omet, les, beton, steklo, jeklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov.
(5) Pozidanost gradbene parcele:
– max. do 70% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.).
(6) Kota pritličja objektov se določi na osnovi kote prometnih površin.
(7) Pri dimenzioniranju tlorisnega gabarita se je potrebno izogniti stare struge Mlinščice, oziroma pridobiti ustrezne geološke pogoje gradnje (objekt 2 in 3).
8. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje)
(1) Predlog zazidave:
– določen je odmik gradbene linije od prometnic;
– nizki, členjeni gabariti objektov;
– členitev fasade je mogoča do maksimalne gradbene linije;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov, novi objekti ne smejo znatno presegati višine obstoječih sosednjih objektov;
– v poslovnih, servisnih in trgovskih objektih morajo biti urejeni dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
– parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce bodo urejena v sklopu gradbene parcele;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
– lokacija objektov v neposredni bližini naselja in ob regionalni cesti pogojuje primerno arhitektonsko oblikovanje objektov in členjenje uličnih fasad;
– fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali; omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov;
– obvezna je zasaditev drevoredov ob glavnih prometnicah in parkirišču. Obvezna je izvedba zelenic in zasaditev dreves ob parkiriščih na posamezni gradbeni parceli investitorja, kar mora biti obdelano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– obvezna je zasaditev zelenega tampona na zahodnem delu ureditvenega območja in neformalnih skupin dreves ter pokrovnega grmičevja na ostalih zelenicah;
– za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
(2) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili zazidalnega načrta potrdi občinska služba za okolje in prostor.
9. člen
(gradbene parcele, parcelacija)
(1) Gradbene parcele je možno združevati in zmanjšati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo) tako, da se upošteva vse ostale omejitve in da zaradi neustrezne členitve ne ostanejo neuporabne površine. Možno je opuščanje oziroma zmanjševanje števila uvozov. Gradbene parcele bodo urejene kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane ali tlakovane (travne plošče).
(2) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno enotno z izvedbo mrež v višini max. 1.80–2.00 m. Ograje so postavljene na parcelno mejo, enotne tipske iz žičnega pletiva v kovinsko-sivi barvi. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu z predpisi.
10. člen
(zelene površine)
(1) Obvezna je zasaditev drevoredov ob glavnih prometnicah in parkiriščih; ter ostale zelene površine. Obvezna je izvedba zelenic in zasaditev dreves ob parkiriščih na posamezni gradbeni parceli investitorja, kar mora biti obdelano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Obvezna je zasaditev zelenega tampona na zahodnem delu ureditvenega območja Zeleni zaščitni pas je dodatni zaščitni pas, ki se oblikuje kot dodatna vizualna in protihrupna zaščita. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in so tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.).
11. člen
(oprema)
Celotno območje se opremi z enotno ulično opremo (javna razsvetljava, klopi, koši za smeti, reklamni napisi ipd. Oprema je lahko tipska vendar primerna za obravnavani prostor.
Veliki reklamni napisi naj bodo enotno oblikovani. Za njihovo umeščanje v obcestni prostor je potrebno posebno soglasje upravljavcev.
IV. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
12. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Izdelana je bila študija »Preučitev visokovodnih razmer in predlog rešitve poplavne varnosti območja »obrtna cona Slovenske Konjice«, izdelal Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., št. presoje 28/07-AS, z dne 23. 4. 2007.
(2) Študija v zaključku povzema, da ima bodoča obrtna cona Slovenske Konjice ob dobro vzdrževanem pretočnem profilu Dravinje (brez zarasti, naplavin in zasipavanja struge) in ohranjeni niveleti ceste, ki teče vzdolž Dravinje na južni strani (desni breg) zagotovljeno varnost pred 100-letnimi visokimi vodami Dravinje.
(3) Struga opuščene Mlinščice po izdelani oceni ni problematična, saj v strugo ni več nobenega dotoka vod, prav tako ni v strugo speljana padavinska ali komunalna kanalizacija iz obstoječih stanovanjskih hiš na severnem obrobju bodoče cone, zato se obstoječa struga lahko zasiplje, oziroma prestavi na severni rob območja ali na sredino cone, kjer služi kot drenaža ali odvodnik meteornih vod.
(4) Neonesnažene meteorne vode iz strešin se vodijo po interni meteorni kanalizaciji do zbirnega jaška, kamor se priključijo tudi meteorne vode iz povoznih površin. Odpadne meteorne vode iz povoznih površin je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti v lovilcih olj. Lovilci olj se izdelajo skladno z Odlokom o odvajanju odpadne in padavinske vode Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 55/97).
(5) Odpadne fekalne in meteorne vode se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje z ločenima hišnima priključkoma.
V. PROMETNA, KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
13. člen
(splošno)
(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljalcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, zemeljski plin in telefon. V primeru izgradnje topolovodnega omrežja je obvezno priključevanje na le tega.
(5) Vse objekte je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
14. člen
(cestno omrežje)
(1) Skozi območje je predvidena izgradnja notranje napajalne ceste »a« z novim priključkom na regionalno cesto R3 688 in navezavo na lokalno cesto LC 383071.
(2) Manipulativne površine, dostopi, uvozi in vstopi v objekte so predvideni s strani notranje napajalne ceste z izjemo objekta 3, ki ima urejen dostop s severne strani. Objekta 5 in 6 imata urejena dva dostopa, in sicer preko notranje napajalne ceste ter preko priključka na lokalno cesto LC 383071. Ob prehodni prostorski preveritvi je kot toleranca mogoča ukinitev priključkov na LC 383071.
(3) Ob severnem robu notranje napajalne ceste je predvidena izgradnja pločnika za pešce, ob južnem robu notranje napajalne ceste pa je predvidena zasaditev drevoreda v zelenem pasu ob cesti.
Pločnik za pešce je predviden tudi ob severnem robu lokalne ceste LC 383071.
(4) Predvidena je ureditev novega cestnega priključka iz regionalne ceste na mestu že nakazanega za katerega je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v Celju na osnovi predhodno pridobljenih projektnih pogojev. Nov cestni priključek mora biti na regionalni cesti opremljen z levim zavijalnim pasom min. dolžine 20.00 m.
(5) Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča regionalne ceste. Odmik osi tras komunalnih vodov mora znašati min. 5.00 m od roba asfalta regionalne ceste oziroma 2.00 m od zunanjega roba pločnika.
Morebitna prečkanja regionalne ceste se morajo izvesti z prevrtanjem pravokotno (± 15º) na os regionalne ceste v minimalni globini 1.20 m (teme zaščitne cevi), zaščitna cev pa mora segati min. 2.00 m od zunanjega roba pločnika bodočega rekonstruiranega cestišča regionalne ceste.
Minimalni odmik objektov od zunanjega roba regionalne ceste mora znašati 8.00 m, parkirišč, ograj, manipulativnih površin i.p. pa 5.00 m oziroma 2.00 m od zunanjega roba pločnika.
(6) Vsa parkirišča morajo biti ustrezno dimenzionirana in morajo omogočati manipulacijo vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto skladno z 28. členom Zakona o varstvu cestnega prometa.
(7) Pri nadaljnem načrtovanju prometne, komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture je potrebno upoštevati prerez preko ceste »a«, ki je od juga proti severu naslednji: zelenica 3.50 m, orobničena cesta »a« 6.00 m, pločnik 1.60 m, zelenica 1.90 m, prav tako je potrebno upoštevati lego vseh vodov v tem prerezu.
15. člen
(vodovod)
(1) V bližini predvidenega območja pozidave v Slovenskih Konjicah poteka vodovod DN 300 mm in DN 200 mm na katerega se bo priključilo interno vodovodno omrežje predvidene pozidave. Ker na območju predvidene pozidave ni izvedenega ustreznega vodovodnega omrežja, je potrebno izgraditi novo vodovodno omrežje v obliki hidravlične zanke ustreznih dimenzij, s katero bo dana možnost oskrbe območja nove pozidave s pitno vodo in zagotovitev požarne varnosti z vgraditvijo odgovarjajočega števila NH. Premer novega vodovodnega odseka (hidravlične zanke) se določi glede na predvideno porabo vode.
(2) Posameznim investitorjem se nalaga vgraditev ločenih vodomerov, posebej za vsako enoto oziroma poslovno dejavnost. Vodomeri se vgradijo na dostopnem mestu, po navodilu upravljalca javnega vodovoda.
(3) Pred pričetkom del je potrebna prestavitev že obstoječega DN 200, ki prečka parcelo na jugo – vzhodnem delu obravnavanega območja.
16. člen
(kanalizacija)
(1) Na območju predvidenega ZN Obrtne cone Slovenske Konjice je izgrajen ločen sistem javne kanalizacije, to je meteorni kanal MK1 premerov DN 300, 600, 800 in 1200 mm ter sanitarni kanal štev. 2000 premerov DN 200, 300 in 400 mm. Oba kanala potekata ob LC 383071 in dalje ob R3 688.
(2) Za potrebe posameznih investitorjev je potrebno znotraj zazidalnega načrta zgraditi zbirni padavinski kanal, ki bo potekal v osi notranje napajalne ceste ''a'', ter zbirni fekalni kanal, ki bo potekal v pločniku ob cesti ''a''.
(4) Znotraj območja ZN Obrtne cone Slovenske Konjice so dolžni posamezni investitorji izgraditi ločen sistem interne kanalizacije. V predhodnem obdobju, to je do izgradnje CČN Slovenske Konjice, je potrebno fekalne odpadne vode predvidene pozidave pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti v pretočnih troprekatnih greznicah, ki jih posamezni investitorji izvedejo na lastnih zemljiščih in na dostopnih mestih za potrebe črpanja grezničnih gošč. Po izgradnji CČN Slovenske Konjice so posamezni investitorji dolžni na lastne stroške izločiti greznice iz uporabe po navodilih upravljalca javne kanalizacije.
(5) Neonesnažene meteorne vode iz strešin se vodijo po interni meteorni kanalizaciji do zbirnega jaška, kamor se priključijo tudi meteorne vode iz povoznih površin. Odpadne meteorne vode iz povoznih površin je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti v lovilcih olj. Lovilci olj se izdelajo skladno z Odlokom o odvajanju odpadne in padavinske vode Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 55/97).
(6) Odpadne fekalne in meteorne vode se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje z ločenima hišnima priključkoma. Meteorne vode je potrebno priključevati preko internega zadrževalnika padavinskih voda na vsaki posamezni gradbeni parceli. Vse tehnološke odpadne vode se pred priključitvijo na javno kanalizacijo ustrezno prečistijo. Vsi iztoki odpadnih vod iz objektov predčiščenja morajo po kvaliteti ustrezati zakonsko določenim minimalnim kriterijem kvaliteta iztoka za izpuste v javno kanalizacijo. Objekte predčiščenja izgradijo posamezni investitorji na lastne stroške na svojem zemljišču.
17. člen
(elektro omrežje)
(1) Elektro omrežje bo izvedeno skladno s smernicami Elektra Maribor d.d. Pred pričetkom gradnje objektov št. 3, 4 in 5 ter ceste ''a'' bo potrebno prestaviti obstoječi srednjenapetostni 20kV kablovod TP Slovenske Konjice Prenova – TP Tiskarna Petrič. Za prestavitev kablovoda bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo, ki se mora glasiti na Elektro Maribor d.d. Prav tako bo potrebno pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča po katerih bo potekala trasa prestavljenega kablovoda.
(2) Za napajanje objektov z električno energijo je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo v osrednjem delu območja in nizkonapetostne razvode do posameznih objektov. Vsi kablovodi znotraj zazidalnega načrta morajo potekati v kabelski kanalizaciji.
(3) Ob notranji napajalni cesti »a« je predvidena javna razsvetljava.
18. člen
(telefonsko omrežje)
(1) Telefonsko omrežje bo izvedeno skladno s smernicami Telekoma Slovenije, OE Celje.
(2) Razvode TK omrežja znotraj meje zazidalnega načrta je potrebno izvesti v kabelski kanalizaciji. Priključitev na javno TK mrežo, se izvede v jašku TK kanalizacije ob zahodni meji zazidalnega načrta (pri objektu Konus).
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Plinifikacija območja bo izvedena skladno s smernicami upravljalca plinske infrastrukture v Občini Slovenske Konjice – Petrol Plin d.o.o. Ljubljana.
(2) Pri načrtovanju novih komunalnih vodov je potrebno upoštevati tudi koridor za plinovod.
(3) Za ogrevanje objektov se lahko uporabljajo alternativni viri ogrevanja (sončna elektrarna na strehah objektov, geotermalno ogrevanje ...).
20. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojniki in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Slovenske Konjice. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja posameznih dejavnosti in ustrezno zavarovani.
(2) Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine in druge nenevarne odpadke zbira na ustrezen način vsaka dejavnost znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
(5) Investitorji so dolžni na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzioniran ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke oziroma pri individualnih hišah poskrbeti za namestitev zabojnika ustrezne velikosti za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
(6) Ureditev ekološkega otoka mora zadosti določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke (Uradni list RS, št. 75/04) in omogoči ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
21. člen
(varovanje objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine.
22. člen
(zaščita pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Predvidena je izgradnja vodovoda in hidrantnega omrežja.
(2) Zasnova upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
(3) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 9 m in preprečujejo širjenje požara.
(4) Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil. Izpolnjeni so pogoji za varen umik.
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
(5) Oskrba z vodo za gašenje se bo zagotovila z izvedbo hidrantnega omrežja.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je območje razvrščeno v IV. Stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne in nočne ravni hrupa 70 dBA.
(2) Ravni hrupa urejanja na stiku z obstoječo obrtno-stanovanjsko pozidavo ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za III. območje – mešano območje, to je mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne ravni hrupa 50 dBA.
24. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka, je kot energetski vir predviden plin.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
25. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljalca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.
Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi« (Uradni list SRS, št. 3/79).
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo preko internega zadrževalnika padavinskih voda na vsaki posamezni gradbeni parceli.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
26. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic.
Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1.20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infratsrukture.
(3) Investitorji so dolžni na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzioniran ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke oziroma pri individualnih hišah poskrbeti za namestitev zabojnika ustrezne velikosti za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov.
Ureditev ekološkega otoka mora zadosti določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke (Uradni list RS, št. 75/04) in omogoči ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.
VII. KONČNE DOLOČBE
27. člen
(etapnost izvajanja)
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem zazidalnem načrtu, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2) I. faza vključuje izgradnjo napajalne ceste »a« in križišča z levim zavijalnim pasom in vse pripadajoče primarne vode gospodarske javne infrastrukture,
(3) II. faza obsega izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo, znotraj posameznih območjih,
(4) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
28. člen
(tolerance)
(1) V grafičnih prilogah so z regulacijskim elementom – gradbeno črto določeni maksimalni tlorisni gabariti predvidenih objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti, oziroma gradbene meje.
(2) Dopustne tolerance:
– znotraj opredeljenih maksimalnih gradbenih linij je možna gradnja več objektov;
– možna izgradnja podzemne garaže ob predhodnem mnenju hidrogeološkega poročila;
– možna ureditev parkirišč tudi znotraj opredeljenih maksimalnih gradbenih linij. V primeru potreb po več parkirnih mest je možno opredeliti parkiranje na račun zmanjšanja objekta ali organizirati parkiranje v objektih. Obvezna je izvedba zelenic in zasaditev dreves ob parkiriščih na posamezni gradbeni parceli investitorja, kar mora biti obdelano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– možna umestitev silosov, za potrebe dejavnosti, višina lahko presega maksimalne gabarite;
– gradbene parcele je možno združevati, oziroma zmanjšati ob predhodni prostorski preveritvi;
– za infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev.
29. člen
(obveznosti investitorjev)
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k zazidalnem načrtu za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
30. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti zazidalnega načrta)
Po končani predvideni izvedbi so dopustna investicijsko vzdrževalna dela. Eventuelne spremembe so mogoče skladno z določili Odloka. Po prenehanju veljavnosti IPA, oziroma po realizaciji načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve za arhitektonsko in urbanistično urejanje.
31. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o Zazidalnem načrtu obrtna cona – spremembe in dopolnitve ZN Industrijska cona Slovenske Konjice – območje Konusa, ki ga je izdelal Razvojni center – Inštitut za urejanje prostora d.o.o. Celje, št. proj. 006/92 (Uradni list RS, št. 39/93), na območju predmetnega zazidalnega načrta.
32. člen
(drugi pogoji za izvedbo)
Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
33. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
34. člen
(vpogled v izvedbeni prostorski akt)
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Občini Slovenske Konjice,
– Upravni enoti Slovenske Konjice.
35. člen
(uveljavitev)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0024/2007-2
Slovenske Konjice, dne 19. decembra 2007
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek l.r.
