Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1, 60/07), 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, RS, št. 26/90, 2/04-ZZdrI-A), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4)), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Komen (Uradni list RS, št. 98/00, 116/00, 86/02, 16/07) in 16. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 46/01) je Občinski svet Občine Komen na seji dne 20. 12. 2007 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Komen
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na območju Občine Komen.
Pokopališka in pogrebna dejavnost obsega pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanje prostorov za grobove v najem.
2. člen
Na območju Občine Komen so naslednja pokopališča:
– pokopališče Brestovica pri Komnu,
– pokopališče Gabrovica pri Komnu,
– pokopališče Gorjansko,
– pokopališče Hruševica,
– pokopališče Ivanji Grad,
– pokopališče Kobjeglava,
– pokopališče Kodreti,
– pokopališče Komen,
– pokopališče Sveto,
– pokopališče Škrbina,
– pokopališče Volčji Grad,
– pokopališče pri Devici Mariji,
– pokopališče na Sv. Gregorju.
Na teh pokopališčih se pokopavajo:
– vsi umrli prebivalci okoliša, za katerega je posamezno pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,
– osebe, ki so bile rojene v okolišu pokopališča, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katero je pokopališče namenjeno.
V izrednih primerih ter v soglasju z upravljavcem se pokopavajo tudi umrli iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujci, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega.
3. člen
Urejanje pokopališč ter oddajanje prostorov za grobove v najem opravlja na krajevno običajen način Občina Komen, lahko pa ti dejavnosti prenese na za to usposobljene in registrirane izvajalce s pogodbo ali podelitvijo koncesije (v besedilu odloka: upravljavec).
Pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem se opravljajo prosto na trgu. Izvajalec teh storitev mora opraviti pokop skladno z odlokom in v dogovoru z upravljavcem pokopališča, na katerem se vrši pokop.
4. člen
Pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem obsegajo:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz umrlega,
– upepelitev umrlega,
– čuvanje umrlega v mrliški vežici,
– prenos umrlega na pokopališče,
– izkop in zasutje jame ter zaščita sosednjih grobov,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– prva ureditev groba,
– prekop umrlega,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom ter v skladu s krajevnimi običaji.
5. člen
Oddajanje prostorov za grobove v najem obsega:
– oddajanje prostorov za grobove v najem,
– sklepanje najemnih pogodb,
– vodenje evidence o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega razdelitev pokopališč na posamezne zvrsti grobov, vzdrževanje in opustitev pokopališč ter dejanja v postopku za pokop ali prekop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov ter obsega naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov,
– vzdrževanje zelenih površin (košnja, obrezovanje, odstranjevanje plevela, gnojenje …),
– vzdrževanje poti in vmesnih prostorov med grobovi,
– vzdrževalna dela na objektih mrliških vežic ter na drugih objektih in napravah na območju pokopališč,
– vodenje katastra pokopališč, grobnih prostorov, najemnikov grobov, pokopanih oseb,
– izdajanje dokumentov v postopku za prekop ali pokop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
7. člen
Umrli do pokopa praviloma leži v poslovilnem objektu. V krajih, kjer ni poslovilnega objekta, je do pogreba dovoljeno čuvanje umrlih v domači hiši ali izjemoma v objektu namenjenemu za opravljanje verskih obredov.
Prevoz umrlega s kraja smrti, na kraj, kjer se čuva, je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
8. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
9. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljavcu pokopališča. Ta v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogrebni obred, določi točen čas pokopa in zvrst ter lokacijo groba.
10. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, se umrlega do pokopa izjemoma lahko položi tudi v drugi objekt zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
11. člen
Umrlega se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju organa, pristojnega za zadeve zdravstvenega varstva, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma, na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, zunaj pokopališča.
12. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
13. člen
Pokopi se lahko opravljajo vsak dan.
Uporabo poslovilnih objektov in njihov obratovalni čas določa upravljavec. V času, ko so poslovilni objekti zaprti, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljavca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
14. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, ima javni značaj in se mora opraviti z vso pieteto do umrlega.
Pokop se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev oziroma osebe, ki poravna stroške pokopa.
15. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop.
O pokopu upravljavec pokopališča praviloma obvesti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali vaške skupnosti.
16. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika s poslovilnega odra.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke.
Pogrebna svečanost se v primeru verskega pogrebnega obreda prične z obredom verske skupnosti, če pa pri njej sodeluje tudi godba oziroma pevci, le-ti še pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo oziroma zapojejo žalostinko, sledijo pa lahko še poslovilni govori.
Pogrebni sprevod se odvija s kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
17. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja:
Na čelu pogrebnega sprevoda gresta zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom in vodja pogreba, v primeru verskega pogrebnega obreda pa še nosilec verskega znamenja. Za njimi se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, godba, pevci, nosilci vencev, v primeru verskega pogrebnega obreda dostojanstvenik verske skupnosti, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oziroma naročnika pogreba izvede tudi drugače.
Pri pokopu umrlega, ki ni slovenski državljan, se v pogrebnem sprevodu državna zastava praviloma ne uporablja.
18. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, državna zastava ter prapori, nosilci odlikovanj in priznanj, v primeru verskega pogrebnega obreda pa tudi dostojanstvenik verske skupnosti in nosilec verskega znamenja.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi obred verske skupnosti, če gre za verski pogrebni obred. Temu sledijo še nastop godbe oziroma pevcev in poslovilni govori, obred pa se zaključi na krajevno običajen način.
19. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika, pri tem pa mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
20. člen
Če se pri pogrebu tudi zvoni, lahko zvonjenje traja v skladu s predpisi verske skupnosti. Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne sme zvoniti.
21. člen
Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je izvajalec pogrebnih storitev dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
Najemnik grobnega prostora mora najpozneje v 15 dneh po pogrebu poskrbeti za odstranitev vencev in odvečnega cvetja z groba.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
22. člen
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, trojni, otroški grobovi ter grobnice),
– žarni grobovi,
– skupna grobišča.
23. člen
Upravljavec pokopališča mora za vsako pokopališče:
– izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami in o tem voditi ustrezno evidenco z vrisanimi objekti in komunalnimi priključki,
– izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, z datumom pokopa.
24. člen
Vse zvrsti grobov iz 22. člena tega odloka so lahko razvrščene kot vrstni grobovi ali posamično.
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih, ki so določeni v načrtu pokopališča.
25. člen
Žare se shranjujejo v žarnih grobovih in v klasičnih grobovih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
26. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere po preteku mirovalne dobe ni podaljšana najemna pogodba.
27. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,8 m. Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,2 m. Širina dvojnega groba je do 1,6 m, dolžina do 2,2 m. Dimenzije grobov se meri od zunanjega roba grobnega prostora oziroma spomenika, grobne ograje ali robnika. Za otroške grobove določi upravljavec ustrezno manjše mere. Poglobitev klasičnih grobov je dovoljena, tako, da znaša plast zemlje nad zgornjo krsto najmanj 1,5 m.
Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina in dolžina pa do 1 m. Žarni grob se sme poglobiti.
Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,4 m, poti med vrstami grobov pa morajo biti široke najmanj 0,4 m, vendar ne več kot 1 m. Spomeniki, nagrobne ograje, druga znamenja ter vegetacija ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,3 m.
Na obstoječih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
28. člen
Prekop pokojnika oziroma ponoven pokop v isti grob po oddaji groba drugemu najemniku je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
29. člen
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le po preteku 5 let od pokopa, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem pismenem soglasju najemnika groba, in sicer le z dovoljenjem upravljavca pokopališča.
Ekshumacije (prekopi zaradi sodne preiskave), ki so odrejene na zahtevo pravosodnih organov, se opravljajo ob vsakem času.
Drugi prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperature ozračja ne presegajo +10 °C. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
30. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec, z najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– trajanje najema oziroma uporabe groba,
– polje, vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– način plačevanja letne najemnine,
– obveznost najemnika glede urejanja groba,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
V primeru dajanja novega grobnega mesta v najem, ko gre za pokop umrlih, ki so bili rojeni v okolišu pokopališča, živeli pa drugod in umrlih iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujcev, mora upravljavec predhodno pridobiti soglasje vseh odborov vaških skupnosti, za katere je posamezno pokopališče namenjeno.
Upravljavec lahko odkloni dajanje grobnega mesta v najem, ko gre za pokop umrlih, ki so bili rojeni v okolišu pokopališča, živeli pa drugod, umrlih iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujcev, iz objektivnih ali operativnih razlogov. Kot objektivni razlog se lahko šteje pomanjkanje prostora na pokopališču.
31. člen
Prostore z obstoječimi grobovi, za katere še ni sklenjena najemna pogodba in prostor za novi grob se daje v najem za določen čas najmanj za 10 let. Po preteku te dobe se najemna pogodba lahko podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec pisno obvestiti najemnika o prenehanju veljavnosti pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata oziroma niti ne skleneta najemne pogodbe za prostor z obstoječim grobom, je najemnik oziroma dosedanji koristnik groba dolžan odstraniti, robnike, spomenik in drugo opremo groba, v roku 60 dni po preteku in razveljavitvi najemne pogodbe oziroma v roku 60 dni po pisno podani zahtevi upravljavca.
Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške oziroma stroške koristnika groba, grob oziroma prostor za grob pa lahko odda drugemu najemniku.
V času od odstranitve opreme z groba do ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, se smatra grobni prostor kot opuščen grob. Za njegovo minimalno vzdrževanje poskrbi upravljavec na svoje stroške.
32. člen
V primeru razveljavitve najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se lahko prekoplje in odda drugemu najemniku.
Enako se postopa tudi v primeru, da se v času mirovalne dobe ne sklene najemna pogodba za prostor z obstoječim grobom.
33. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli enojni grobni prostor.
Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in skupnih naprav.
34. člen
Upravljavec pisno razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik, kljub opozorilu, ne vzdržuje groba in je ta tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti),
– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena,
– če najemnik ne izpolnjuje ostalih obveznosti, določenih v pogodbi,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Upravljavec mora robnike, spomenik in drugo opremo z groba hraniti na določenem prostoru najmanj šest mesecev.
35. člen
Višina najemnin za grobove se zaračunavajo po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
36. člen
Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– razmetavanje sveč, vencev, cvetja in drugih predmetov,
– trganje cvetja in zelenja na grobovih,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,
– poškodovanje poslovilnega objekta, grobov, nasadov in naprav ter predmetov na območju pokopališča,
– postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez soglasja upravljavca pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in objekte v območju pokopališča,
– vstop in vožnja s kolesi ali drugimi prevoznimi sredstvi,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališča.
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču.
V neposredni bližini območja pokopališča, v času pogrebnih svečanosti, niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne svečanosti.
37. člen
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
38. člen
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– vzdrževati grobove,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
39. člen
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če krši določila 37. člena odloka.
Z globo 50 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z globo 50 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila 36. in 38. člena tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Uresničevanje tega odloka nadzoruje občinski inšpektorat in občinsko redarstvo ter ostale inšpekcijske službe, vsak v okviru svojih pristojnosti.
41. člen
Upravljavec pokopališča mora izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča iz 23. člena v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
42. člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka se v Občini Komen preneha uporabljati določila Odloka o pogrebnih svečanostih (Uradne objave Primorske novice, št. 7/77, 37/89) in Odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Sežana (Uradne objave Primorske novice, št. 1/86, 23/88).
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-03/2007-7
Komen, dne 20. decembra 2007
Župan
Občine Komen
Uroš Slamič l.r.
