Na podlagi 5., 6. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 12. seji dne 20. 12. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Sodna palača (EŠD 18657).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih vrednot poseben pomen za Mestno občino Ljubljana. Zato se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostnozgodovinskega in arhitekturnega spomenika (v nadaljevanju: spomenik).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Sodna palača je monumentalna trinadstropna palača, ki z glavno fasado dominira in zaključuje severno stranico Miklošičevega trga. Zgrajena je bila med leti 1898–1902 in je zasnovana kot koridorski tip stavbe. Fasada palače je obdelana v neorenesančnem slogu. Palača je bila nadzidana v letu 1953 za eno nadstropje po načrtih iz leta 1947–49, arhitekta Josipa Costaperaria.
Ohranitev vseh navedenih lastnosti utemeljuje razglasitev za spomenik.

Spomenik obsega parcele št. 2393, 2394, 2395, 2396, 2397, 2399, 2400, 2401, 2402, 2403, vse k.o. Tabor.
Vplivno območje spomenika obsega prostor pred Sodno palačo in območje Miklošičevega trga s spomenikom Franu Miklošiču ter pripadajočim stavbnim fondom vzdolž vzhodne in zahodne stranice trga. Trg je bil leta 1900 zasnovan in urejen po načrtih Maksa Fabianija. Stavbni fond obsega hiše Dalmatinova 1, Cigaletova 1, 3 in 5 ter Miklošičeva 18, 20 in 22. Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 2398, 2425, 2468, 2469, 2470, 2471, 2472, 2480, 2481, 3767 (del), 3781 (del), 3794, 3795 (del), vse k.o. Tabor, ter parcele št. 2509, 2519, 2520, 2521, 2522, 2523, 2524, 2525, 3278 (del), vse k.o. Ajdovščina.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in katastrskem načrtu v merilu 1:1000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih vrednot v celoti, njegove nepremične in premične notranje opreme, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; v primeru okrnitve spomenika je potrebno zagotoviti povrnitev v prvotno stanje;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v palačo ohranjanju in strokovnemu vzdrževanju vseh prvin arhitekturne zasnove koridorskega tipa palače z dvoranami in reprezentančnimi stopnišči (gabarit, fasade, materiali, stavbno pohištvo, tlaki, štukature, arhitekturno dekorativni elementi, notranja oprema);
– omogočanje predstavitve celote spomenika in njegovih posameznih varovanih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in posameznih varovanih lastnosti.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje pretežno zgodovinske in arhitektonsko utemeljene namembnosti stavbnega fonda in odprtega prostora Miklošičevega trga;
– prepoved zazidave, zapiranja ali kakršnakoli druga privatizacija javnega uličnega prostora;
– varovanje značilne enotno načrtovane in utemeljene prereze trga ter značilnega zazidalnega sistema z arhitektonsko celostno zasnovanim stavbnim fondom;
– varovanje obstoječega obsega parka in koncepta ureditve in zasaditve ali vzpostavitev originalne zasnove;
– kompleksno reševanje problematike urbane opreme v skladu z zgodovinskourbanističnim značajem Miklošičevega trga;
– za vzdrževanje obstoječega stanja cestišča in njene infrastrukture na parcelah št. 3767 (del), 3781 (del), 3794, 3795 (del), k.o. Tabor, ter parceli št. 3278 (del), k.o. Ajdovščina, ni potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvenega soglasja.
Prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja v območju spomenika in njegovega vplivnega območja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne in arhitekturne vrednote spomenika ter poleg teh še urbanistične in vrtnoarhitekturne vrednote vplivnega območja;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Mestna uprava Mestne občine Ljubljana mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu za spomenik v skladu z zakonom.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.