Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) ter 8. in 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06) je Občinski svet Občine Bovec na 11. redni seji dne 21. 12. 2007 sprejel
O D L O K
o razglasitvi enote dediščine Soča – Domačija Soča 51 za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine: Soča – Domačija Soča 51 (sinonim: V mlinu, Pri mlinarju), EŠD 9966.
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Bovec, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena, z lastnostmi etnološkega in tehniškega spomenika.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
V 1. polovici 20. stoletja dokončno oblikovana domačija V mlinu leži na platoju, na desnem bregu Vrsnice, tik pred izlivom v reko Sočo. V sklopu domačije je več objektov: stanovanjska hiša, preužitkarska hiša, drvarnica, žaga, lopa in viseči most, bovško-trentarskega stavbnega tipa. Domačija je zgovorna priča o stavbni tipiki v dolini Trente nasploh, saj vsebuje vse tiste prvine, ki jih danes srečujemo le še v fragmentih. Stavbarstvo je opredeljeno z zahtevami življenja, ki so jih determinirale naravne, predvsem podnebne razmere in gradivo, ki je bilo na voljo.
Lepota trentarske domačije oziroma objekta je v njeni funkciji in smotrnosti, saj so tu ljudje vedno živeli na robu pomanjkanja – ta trdota pa se je izrazila v arhitekturi in življenju z naravo.
Iz najstarejše razpoložljive dokumentacije je razvidno, da so že v sredini 19. stoletja vodno silo Vrsnice izkoriščali za pogon žage, od leta 1853 dalje pa tudi za mlin. Leta 1929 sta žaga in mlin pogorela. Okrog leta 1935 so lastniki žago obnovili, na lokaciji mlina pa leta 1937 zgradili stanovanjsko hišo.
3. člen
Spomenik in njegovo vplivno območje zajemata območje s parcelnimi številkami 391/23 (del), 391/2 (cela), 500/4 (cela), 500/5 (cela), 1247/1 (del), 503/2 (cela), 391/22 (cela), k.o. Soča leva.
Meje spomenika in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in preglednem katastrskem načrtu, ki sta sestavni del odloka.
4. člen
Za zavarovano domačijo je določen prvi varstveni režim, ki določa varstvo spomenika v izvirni oziroma zatečeni obliki, njegove gabarite, gradiva in konstrukcije, inventar in detajle ter namembnost. Možna je funkcionalna preureditev preužitkarske kajže ob načrtovanju drugačne namembnosti od prvotne.
Dovoljeni so konservatorski posegi in obnovitveni posegi z upoštevanjem izvirne oblike.
5. člen
Vsi posegi so možni le ob soglasju pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi konservatorskega programa in predhodnih kulturno varstvenih pogojev njegove območne enote Nova Gorica.
6. člen
Uprava Občine Bovec v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izda lastnikom spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in v skladu z zakonom poda zemljiškoknjižni predlog za zaznambo kulturnega spomenika v zemljiški knjigi.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8. člen
Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe Zakona o varstvu kulturne dediščine.
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 061-01/2006-11.redna
Bovec, dne 24. decembra 2007
Župan
Občine Bovec
Danijel Krivec l.r.
