Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o varstvenem dodatku (ZVarDod)
Razglašam Zakon o varstvenem dodatku (ZVarDod), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. januarja 2008.
Št. 003-02-15/2008
Ljubljana, dne 30. januarja 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O VARSTVENEM DODATKU (ZVarDod)
1. člen
(namen zakona)
S tem zakonom se zaradi zagotovitve socialne varnosti ureja pravica do varstvenega dodatka, upravičenci, pogoji za pridobitev in uživanje pravice, način odmere in usklajevanja ter postopek za priznanje pravice.
2. člen
(pomen izrazov)
Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
– varstveni dodatek: mesečni denarni dodatek k pokojnini, nižji od mejnega zneska, ki se prizna pod pogojem, da uživalec oziroma uživalka pokojnine (v nadaljnjem besedilu: uživalec pokojnine) izpolnjuje dohodkovni in premoženjski cenzus;
– najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se v skladu s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju odmeri pokojnina v primeru, če je bila zavarovanka oziroma zavarovanec (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) zavarovan od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki uživalcu pokojnine zagotavlja ustrezno socialno varnost;
– mejni znesek: znesek, ki predstavlja mejno vrednost za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in znaša 81,6% najnižje pokojninske osnove;
– pokojnina: redni mesečni prejemek iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
– uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu z zakonom ali mednarodnim sporazumom pravico do uživanja starostne pokojnine, invalidske pokojnine, vdovske pokojnine ali družinske pokojnine.
3. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za izplačevanje varstvenega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.
4. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenci do varstvenega dodatka so uživalci starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in iz Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo), če so bili pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic in če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: upravičenci).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uživalci predčasne pokojnine, dokler se jim izplačuje pokojnina z zmanjšanjem, uživalci pokojnine, ki jim predpisi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso zagotavljali pravice do varstvenega dodatka ter uživalci starostne oziroma invalidske pokojnine, ki se jim hkrati izplačuje del vdovske pokojnine, nimajo pravice do varstvenega dodatka.
(3) Upravičenci do varstvenega dodatka so tudi uživalci dodatka iz 1. člena Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZSV), če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.
5. člen
(pogoji za pridobitev)
Upravičenec pridobi pravico do varstvenega dodatka, če njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje.
6. člen
(družinski člani)
(1) Družinski člani, katerih dohodki sestavljajo dohodek družine, so ob pogoju skupnega stalnega prebivališča uživalec pokojnine, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, prevzemnik kmetije, na kateri ima uživalec pokojnine stalno prebivališče in otroci ter drugi družinski člani, pri katerih obstaja dolžnost preživljanja.
(2) Poleg oseb iz prejšnjega odstavka se za družinske člane štejejo tudi souživalci družinske pokojnine in starši otroka – uživalca družinske pokojnine.
7. člen
(višina varstvenega dodatka)
Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, k vdovski oziroma družinski pokojnini pa od števila uživalcev teh pokojnin.
8. člen
(dohodkovni cenzus)
(1) Dohodkovni cenzus na družinskega člana, veljaven v posameznem koledarskem letu, je enak mesečnemu povprečju mejnega zneska, veljavnega v preteklem letu.
(2) Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se vštevajo vsi prejemki, ki jih imajo uživalec pokojnine in družinski člani iz delovnega razmerja, dohodek iz samostojne dejavnosti, dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini ter vojaška invalidnina iz tujine, invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, prejemki iz prostovoljnega zavarovanja, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine ter drugi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
(3) Dohodek iz samostojne dejavnosti samozaposlenega, ki se mu ugotavlja dobiček, se med skupne dohodke uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov všteva tako, da se upošteva čisti dobiček, kot ga ugotovi pristojni davčni organ, brez upoštevanja investicij in olajšav po davčnih predpisih.
(4) Dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč se všteva med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov z upoštevanjem oprostitev, brez upoštevanja olajšav po predpisih o dohodnini.
(5) Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se ne vštevajo dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnina in letni dodatek po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(6) Uživalcu pokojnine, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se pri ugotavljanju pogoja premoženjskega cenzusa namesto plače iz preteklega leta upošteva znesek pokojnine ob odmeri, če je to zanj ugodnejše. Znesek pokojnine ob odmeri se upošteva tudi uživalcu pokojnine, ki v preteklem letu ni imel plače.
(7) Mejni znesek in znesek dohodkovnega cenzusa iz prvega odstavka tega člena ugotovi in objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
9. člen
(premoženjski cenzus)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena uživalec pokojnine ne more pridobiti pravice do varstvenega dodatka, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ker premoženje uživalca pokojnine in premoženje njegovih družinskih članov presega 22.407,55 eurov.
(2) V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje lastništvo delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug, stanovanje ali stanovanjska hiša, ki služi kot prebivališče uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, in kmetijska ter gozdna zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(3) Ministrica oziroma minister, pristojen za delo, določi katero premoženje se upošteva po prvem odstavku tega člena, način ugotavljanja vrednosti in valorizacije vrednosti premoženja iz prvega odstavka tega člena.
10. člen
(odmera varstvenega dodatka k starostni pokojnini)
Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med mejnim zneskom in pokojnino (v nadaljnjem besedilu: osnova za odmero varstvenega dodatka) in znaša 60% osnove za odmero varstvenega dodatka pri uživalcu pokojnine s pokojninsko dobo 15 let ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se višina varstvenega dodatka poveča za 2%, s tem, da ne presega 100% osnove za odmero varstvenega dodatka.
----------------------------------------------------------------
Pokojninska doba Delež osnove (%)
----------------------------------------------------------------
15 let 60
----------------------------------------------------------------
16 let 62
----------------------------------------------------------------
17 let 64
----------------------------------------------------------------
18 let 66
----------------------------------------------------------------
19 let 68
----------------------------------------------------------------
20 let 70
----------------------------------------------------------------
21 let 72
----------------------------------------------------------------
22 let 74
----------------------------------------------------------------
23 let 76
----------------------------------------------------------------
24 let 78
----------------------------------------------------------------
25 let 80
----------------------------------------------------------------
26 let 82
----------------------------------------------------------------
27 let 84
----------------------------------------------------------------
28 let 86
----------------------------------------------------------------
29 let 88
----------------------------------------------------------------
30 let 90
----------------------------------------------------------------
31 let 92
----------------------------------------------------------------
32 let 94
----------------------------------------------------------------
33 let 96
----------------------------------------------------------------
34 let 98
----------------------------------------------------------------
35 let 100
----------------------------------------------------------------
11. člen
(odmera varstvenega dodatka k invalidski pokojnini)
(1) Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, znaša za uživalca pokojnine s pokojninsko dobo 20 let ali manj najmanj 70% osnove za odmero varstvenega dodatka.
(2) Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2%, s tem da ne presega 100% osnove za odmero varstvenega dodatka.
(3) Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, odmerjeni v sorazmernih delih glede na vzrok za nastanek invalidnosti, se odmeri v sorazmernih delih od razlike med mejnim zneskom in skupnim zneskom odmerjene pokojnine. Skupni znesek varstvenega dodatka ne sme presegati zneska osnove za odmero varstvenega dodatka.
12. člen
(odmera varstvenega dodatka k vdovski ali družinski pokojnini)
(1) Varstveni dodatek k pokojnini po umrlem zavarovancu se odmeri od razlike med mejnim zneskom in pokojnino, odmerjeno po umrlem zavarovancu, in znaša 70% za enega uživalca pokojnine, 80% za dva, 90% za tri in 100% razlike za štiri ali več uživalcev pokojnine.
(2) Otroku, ki uživa poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju, se odmeri varstveni dodatek po prejšnjem odstavku. Del družinske pokojnine po drugem roditelju pa se upošteva med skupnimi dohodki uživalca pokojnine in družinskih članov, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka.
(3) Če nekateri od souživalcev pokojnine po umrlem zavarovancu izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, drugi pa ne, se varstveni dodatek določi in razdeli, kot da bi vsi izpolnjevali pogoje, nato pa se tako določeni deli varstvenega dodatka izplačujejo samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje zanj.
(4) Če uživajo pokojnino po umrlem zavarovancu člani ožje in širše družine in vsi izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, se odmeri tisti del varstvenega dodatka, ki pripada članom ožje družine, po prvem odstavku tega člena, članom širše družine pa gre ostanek do mejnega zneska.
(5) Za člane ožje družine se štejejo vdova oziroma vdovec, zunajzakonski partner, otroci in posvojenci, za člane širše družine pa pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, bratje in sestre, starši in posvojitelji pod pogoji, določenimi s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(6) Vdovi oziroma vdovcu ali zunajzakonskemu partnerju, ki ima po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg pravice do samostojne starostne ali samostojne invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine, je vdovska pokojnina zagotovljena najmanj v višini mejnega zneska, določenega s tem zakonom.
13. člen
(odmera varstvenega dodatka uživalcu pokojnine, ki uživa tudi pokojnino iz tujine)
Uživalcu pokojnine, ki uživa tudi pokojnino, uveljavljeno v tujini, se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka ter pri njegovi odmeri upošteva seštevek vseh pokojnin.
14. člen
(pridobitev pravice do varstvenega dodatka)
(1) Pravica do varstvenega dodatka gre uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.
(2) Če vloži uživalec pokojnine zahtevo po preteku roka iz prejšnjega odstavka ali pa šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva izpolnitve pogojev, vendar največ za šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
15. člen
(izguba pravice do varstvenega dodatka)
Pravica do varstvenega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca po prenehanju pogojev za njeno uživanje.
16. člen
(preverjanje pogojev za nadaljnje uživanje varstvenega dodatka)
(1) Zavod lahko po uradni dolžnosti preveri, če upravičenec še izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Če ugotovi spremembe, ki jih upravičenec ni javil, lahko od njega zahteva, da predloži dokazila in podatke, ki izkazujejo premoženjsko stanje upravičenca in njegovih družinskih članov po tem zakonu in jih zavod ne more pridobiti po uradni dolžnosti, v roku, ki ne sme biti krajši kot osem dni.
(2) Če upravičenec ne predloži zahtevanih dokazil v roku iz prejšnjega odstavka, izgubi pravico do varstvenega dodatka z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po dokončnosti odločbe.
(3) Uživalec pokojnine, ki v primeru iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do varstvenega dodatka, jo znova pridobi, če naknadno predloži zahtevana dokazila in zanjo izpolnjuje pogoje.
17. člen
(obveščanje o spremembah)
Upravičenec mora zavodu sporočiti vsako osebno ali dejansko okoliščino oziroma njeno spremembo, ki vpliva na pravico po tem zakonu, njen obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
18. člen
(izplačevanje varstvenega dodatka)
(1) Varstveni dodatek po tem zakonu izplačuje zavod v mesečnem znesku skupaj s pokojnino.
(2) Varstveni dodatek se ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.
19. člen
(odločanje o pravici do varstvenega dodatka)
(1) O pravici do varstvenega dodatka po tem zakonu odloča zavod.
(2) Za odločanje o pravici do varstvenega dodatka po tem zakonu se uporabljajo predpisi, ki urejajo uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
20. člen
(usklajevanje dodatka upravičencem do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ in preživnine po predpisih o preživninskem varstvu kmetov)
Na enak način kot se usklajuje višina najnižje pokojninske osnove po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se usklajuje dodatek iz 1. člena ZZSV ter preživnina iz 3. člena Zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79, 1/86 in 114/06 – ZUTPG).
KAZENSKA DOLOČBA
21. člen
Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje upravičenec, ki ne sporoči podatkov, na podlagi katerih mu pravica preneha ali se mu zmanjša (17. člen).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih)
(1) Pravica do varstvenega dodatka, pridobljena po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se zagotavlja pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uživalke pokojnine, ki jim je bil varstveni dodatek, po predpisih veljavnih do 31. 12. 1999, priznan in odmerjen v višjem odstotku, kot bi jim bil odmerjen za enako pokojninsko dobo po tem zakonu, obdržijo tudi po tem zakonu ugodnejšo odmero.
23. člen
(dohodkovni cenzus v letu 2008)
Ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona znaša v letu 2008 dohodkovni cenzus za uveljavitev varstvenega dodatka 81,6% najnižje pokojninske osnove iz leta 2007.
24. člen
(nadaljevanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo tega zakona)
(1) V postopku za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka, začetem pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka zavod po uradni dolžnosti odloči tudi o pravici do varstvenega dodatka pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
25. člen
(prenehanje veljavnosti določb zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo):
– preneha veljati tretja alineja točke c) prvega odstavka 4. člena;
– preneha veljati opredelitev pojma varstvenega dodatka v 8. členu;
– se črta besedilo »do varstvenega dodatka,« v osmem odstavku 34. člena;
– se v prvem odstavku 59. člena beseda »tem« nadomesti z besedo »posebnem«;
– se črta tretji odstavek 123. člena, dosedanji četrti, peti in šesti odstavek pa postanejo tretji, četrti in peti odstavek;
– se v prvem odstavku 129. člena za besedo »dodatka« doda besedilo »po posebnem zakonu«;
– se v tretjem odstavku 130. člena za besedo »dodatka« doda besedilo »po posebnem zakonu«;
– se črta besedilo »VI. poglavje Varstveni dodatek« in členi 132. do 136.a;
– se črta 168. člen;
– se črtata besedi »varstveni dodatek,« v tretjem odstavku 186. člena.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati četrta, šesta in sedma alineja tretje točke drugega odstavka 3. člena in četrta alineja 5. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06).
26. člen
(uporaba prejšnjih podzakonskih aktov)
Podzakonski akti, ki so se uporabljali do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo še naprej, do uveljavitve novih, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
27. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati 1. februarja 2008.
Št. 172-01/08-10/1
Ljubljana, dne 22. januarja 2008
EPA 1839-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
