Na podlagi 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 11. seji dne 10. 12. 2007 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del območje urejanja ŠP 6/2 SKIP (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– načrt odstranitev objektov,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje zazidalnega načrta.

Z občinskim lokacijskim načrtom se predvidi prostorska ureditev območja, pogoji za odstranitev obstoječih objektov SKIP in drugih objektov, za gradnjo skladiščno-trgovskega objekta, gradnjo parkirišč, otroških igrišč, ureditev parkovnih in utrjenih površin in pešpoti, gradnjo prometne in komunalne infrastrukture ter gradnjo in urejanje stanovanjskih objektov.

I.       Besedilo odloka
II.      Kartografski del, ki obsega naslednje
         grafične načrte:
1.       Načrt namenske rabe prostora
1.1      Lega prostorske ureditve v širšem območju –
         Izsek iz Dolgoročnega plana (PKN)              M 1:5000
1.2      Načrt členitve površin s prikazom
         površin, namenjenih javnemu dobru              M 1:1000
2.       Načrt ureditvenega območja z načrtom
         parcelacije:
2.1      Geodetski načrt s prikazom ureditvenega
         območja občinskega lokacijskega načrta          M 1:500
2.2.     Katastrski načrt z načrtom ureditvenega
         območja občinskega lokacijskega načrta         M 1:1000
2.3.     Načrt ureditvenega območja                      M 1:500
2.4.     Načrt vplivnega območja na geodetskem načrtu    M 1:500
2.5      Načrt vplivnega območja na katastrskem načrtu  M 1:1000
2.6      Načrt obodne parcelacije, parcelacije
         zemljišč in zakoličbe objektov – I. faza        M 1:500
2.7      Načrt obodne parcelacije, parcelacije
         zemljišč in zakoličbe objektov                  M 1:500
         zakoličbe objektov – II. faza                   M 1:500
2.8      Načrt obodne parcelacije in gradbenih
         parcel na katastrskem načrtu – I. faza          M 1:500
2.9      Načrt obodne parcelacije in gradbenih
         parcel na katastrskem načrtu – II. faza         M 1:500
3.       Načrt umestitve načrtovane ureditve v
         prostor s prikazom vplivov in
         povezav s sosednjimi območji
3.1      Arhitektonsko zazidalna situacija –
         nivo pritličja in zunanja ureditev – I. faza    M 1:500
3.2      Arhitektonsko zazidalna situacija –
         nivo pritličja in zunanja ureditev – II. faza   M 1:500
3.3      Arhitektonsko zazidalna situacija –
         nivo kleti                                      M 1:500
3.4      Arhitektonsko zazidalna situacija –
         nivo nadstropja                                 M 1:500
3.5      Značilni prerezi in pogledi                     M 1:500
3.6      Prometno-tehnična situacija in višinska
         regulacija z načrtom
         intervencijskih poti – I. faza                  M 1:500
3.7      Prometno-tehnična situacija in
         višinska regulacija z načrtom
         intervencijskih poti – II. faza                 M 1:500
3.8      Zbirni načrt komunalno-energetskih
         napeljav – I. faza                              M 1:500
3.9      Zbirni načrt komunalno-energetskih
         napeljav – II. faza                             M 1:500
3.10     Načrt odstranitve objektov                    M 1:1000.

Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev občinskega lokacijskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam upoštevanih aktov in predpisov,
– idejne rešitve objektov,
– spis postopka priprave in sprejemanja akta,
– program opremljanja za gradnjo.

Občinski lokacijski načrt je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 5705 v januarju 2007.

1. Obseg:
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta (v nadaljevanju ureditveno območje) zajema del območja urejanja ŠP 6/2 SKIP ter se delno nahaja v katastrski občini Vižmarje in delno v katastrski občini Stanežiče.
Seznam parcel, ki so zajete v občinskem lokacijskem načrtu:
Seznam parcel v katastrski občini Vižmarje: 1722, 1723 del, 1724 del, 1725, 1726, 1727/1, 1727/2, 1728, 1729, 1730, 1731, 1732, 1733/1 del, 1733/2, 1733/3, 1734/1 del, 1734/2, 1734/3, 1735, 1736, 1737, 1738, 1739, 1740, 1741, 1742 del, 1743, 1744, 1745, 1746/1, 1748/3, 1748/4, 1749/1.
Seznam parcel v katastrski občini Stanežiče: 335/1.
2. Meja ureditvenega območja:
Opis meje ureditvenega območja se prične na severozahodnem delu območja, v točki št. 1, ki se nahaja v območju urejanja ŠP 6/2 na zahodni meji parcele št. 1731 v katastrski občini Vižmarje od koder poteka proti jugovzhodu po meji državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze do točke št. 8 preko parcel št. 1731, 1730, 1732, 1734/1 in 1733/1. V točki št. 8 meja ureditvenega območja obrne smer proti jugu in sledi meji državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze do točke št. 18 pri čemer poteka preko parcel št. 1733/1, 1733/2 ter delno po severni in vzhodni meji parcele št. 1733/3 in v nadaljevanju prečka Rovšnikovo ulico, parcela št. 1746/1. Od tu meja ureditvenega območja poteka proti jugu po meji območja urejanja ŠP 6/2 SKIP do točke št. 23, pri čemer poteka preko parcel št. 1746/1, 1748/4, 1737, 1739, 1748/3 in 1749/1. Med točkama št. 23 in 26 meja ureditvenega območja poteka po meji med območjema urejanja ŠP 6/2 SKIP in ŠG 6/1 proti zahodu, in sicer preko parcel št. 1749/1, 1744, 1743, 1742, 1724 in 1723. V točki št. 26 meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti severu po meji območja urejanja ŠP 6/2 SKIP do točke št. 29 po parceli št 1723, kjer meja ureditvenega območja spremeni smer proti zahodu in poteka po južni meji parcele št. 335/1 v katastrski občini Stanežiče do točke št. 30 od koder poteka proti severu do točke št. 36 po parceli št. 335/1 še v katastrski občini Stanežiče. Od točke št. 36 meja ureditvenega območja poteka proti vzhodu preko parcele št. 335/1 in po severni meji parcele št. 335/1 v katastrski občini Stanežiče in po severni meji parcele št. 1722, ki se že nahaja v katastrski občini Vižmarje do točke št. 37. V tej točki meja ureditvenega območja ponovno spremeni smer in poteka proti severu po zahodnih mejah parcel št. 1725, 1729 in 1731 v katastrski občini Vižmarje do izhodiščne točke št. 1.
Meja ureditvenega območja je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije. Površina ureditvenega območja znaša 2ha 59 ar 80 m².
Meja poteka ureditvenega območja je razvidna iz grafičnih načrtov 2.6. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov – I. faza, 2.7. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov – II. faza, 2.8. Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu – I. faza in 2.9. Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu – II. faza v merilu 1:500.

Začasne ureditve so predvidene v delu ureditvenega območja, kjer je v drugi etapi ob izgradnji štiripasovne Celovške ceste predvidena prestavitev priključka Rovšnikove na Celovško cesto.
Razmejitev trajnih in začasnih ureditev je podrobneje razvidna iz grafičnih načrtov 3.1. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev – I. faza in 3.2. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev – II. faza.

Vplivno območje v času gradnje obsega iste parcele kot ureditveno območje, ki so navedene v 6. členu odloka, poleg teh pa še zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 336/3, 335/5, 335/6, 335/7, 336/15, 336/18, 336/19, vse k.o. Stanežiče, in 1717/1, 1717/2, 1718, 1720,1721/1, 1723, vse k.o. Vižmarje.
V času obratovanja prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega lokacijskega načrta obsegalo ista zemljišča kot ureditveno območje. Parcele so navedene v 6. členu odloka.
Vplivno območje je podrobneje razvidno iz grafičnega načrta 2.4. Načrt vplivnega območja na geodetskem načrtu in 2.5 Načrt vplivnega območja na katastrskem načrtu.

1. Zazidalna zasnova
Ureditveno območje je razdeljeno v sedem prostorskih enot.
V prostorski enoti P1 je predviden skladiščno-trgovski objekt, ki se deli na dva dela. V severnem delu je poslovno-trgovsko-gostinski program, v južnem delu pa prodajno skladišče. Streha prodajnega skladišča je urejena kot vrtni center s steklenim paviljonom. V kletni etaži so parkirne površine za obiskovalce. Glavni vhod v objekt je na severovzhodni strani.
V prostorskih enotah P2 in P3 so stanovanjski objekti.
Prostorska enota C1 obsega del Rovšnikove ulice.
V prostorski enoti C2 je predvidena javna pešpot od Poti na Gradišče do južne meje ureditvenega območja, po kateri poteka dostop do rekreacijskih površin na Šentviškem hribu.
2. Namembnost
Prostorska enota P1:
Namembnost objekta je poslovna, skladiščna, trgovska in gostinska, dopustne so tudi storitvene dejavnosti. Dovoljene so spremembe namembnosti v okviru dovoljenih namembnosti.
Prostorski enoti P2 in P3:
Namembnost objektov je stanovanjska in poslovna. V objektih so dovoljene spremembe namembnosti v okviru dovoljenih.
Prostorski enoti C1 in C2:
Predvidena je prometna namembnost.
3. Zasnova zunanje ureditve
Na večjem delu nezazidanih površin prostorske enote P1 bo parkirišče, urgentni dostop, dostop do podzemnih parkirišč in manipulacijska površina z zunanjim skladiščem. Na obodu prostorske enote so predvidene ozelenitve, otroško igrišče in rezervat za širjenje Celovške ceste, kjer bo v prvi fazi urejena zelenica. Ob zahodnem robu območja je predvidena javna pešpot, ki vodi na smučišče in na rekreacijske površine na Šentviškem hribu. Na skrajnem zahodnem koncu območja je parkirišče, namenjeno obiskovalcem smučišča. Parkirišče je dostopno preko dveh uvozov s Poti na Gradišče.
V stanovanjskih območjih P2 in P3 je predvidena dopolnilna gradnja ter urejanje prostih površin.

V prostorski enoti P1 so dovoljeni naslednji enostavni objekti:
– nadstreški nad vhodi in uvoznimi rampami,
– stolp z logotipom investitorja,
– javna telefonska govorilnica, pritrjena na steno ali samostojna,
– varovalne ograje,
– sezonski gostinski vrt,
– otok za vozičke,
– kolesarnica z nadstreškom,
– urbana oprema,
– skulpture ali druge prostorske inštalacije,
– zapornice na parkirišču.
Ob meji med obstoječimi objekti in novim trgovskim objektom je dopustno postaviti protihrupno ograjo in oporni zid.
V prostorski enoti P2 in P3 je dovoljena gradnja in ureditve objektov za lastne potrebe in ograj v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, ki se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

Oblikovanje objektov
Oblikovanje nove skladiščno-trgovske stavbe v prostorski enoti P1 bo oblikovno v skladu s tipskimi trgovskimi centri investitorja, iz kvalitetnih in trajnih materialov. Fasade so delno ozelenjene.
Streha nad osnovnim delom objekta se izvede kot ravna ali skrita za vencem z naklonom največ 10%.
Ravna streha nad pokrito manipulacijsko površino in nad delom skladiščnih površin se oblikuje kot pohodna zelena površina oziroma kot odprt vrtni center s steklenim paviljonom.
Vsi enostavni objekti morajo biti oblikovani enotno. Oporni zidovi morajo imeti oblikovno strukturirano površino in naj bodo ozelenjeni. Protihrupne ograje naj bodo v vsem območju urejanja enake in izdelane iz trajnih materialov.
Fasade objektov v prostorskih enotah P2 in P3 morajo biti iz kvalitetnih trajnih materialov.
Strehe obstoječih in rekonstruiranih objektov oziroma prizidkov so eno- ali večkapne z naklonom do 40 stopinj.

Zasnova odprtih in zelenih površin
Prostorska enota P1:
Med parkiriščem in novo Celovško se predvidi drevored. Na ostalih zelenicah, na parkirišču in ob objektu se predvidi visoka ozelenitev in grmovnice. Na zelenici ob pešpoti do južnega roba območja se predvidi manjše otroško igrišče za obiskovalce, ki je obdano s transparentno ograjo višine 1,00 m. Zelene površine ob južnem robu prostorske enote P1 se hortikulturno uredi.
Prostorska enota C2:
Pešpot se uredi v peščeni ali tlakovani izvedbi. Obrobje se zasadi z prostorastočimi grmovnicami in visokoraslimi avtohtonimi vrstami dreves.
Vse glavne poti v ureditvenem območju, dostopi do objektov in objekti morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem.
Za preprečevanje parkiranja izven parkirnih površin se uporabi ustrezna sredstva, kot so zasaditve in višinske ovire, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve.
Ureditev zunanjih površin je prikazana na grafičnih načrtih 3.1. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev – I. faza in 3.2. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev – II. faza.

1. Vrste posegov
Prostorska enota P1
Dovoljena je gradnja skladiščno-trgovskega objekta in pripadajoče funkcionalne ureditve ter gradnja komunalnih vodov in naprav.
Prostorski enoti P2 in P3:
Dovoljene so novogradnje enodružinskih stanovanjskih objektov na gradbenih parcelah, večjih od 500 m2. Dovoljene so rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov ob pogoju, da posegi ne zahtevajo povečanja priključne moči komunalnih in energetskih priključkov. Dovoljena so tudi investicijsko-vzdrževalna dela. Dovoljena je gradnja komunalnih vodov in naprav ter sanacija obstoječih komunalnih vodov. Dovoljena je gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin.
2. Vodoravni gabariti
Prostorska enota P1:
Tlorisne dimenzije kleti: 125,00 x 81,00 m.
Tlorisne dimenzije pritličja: 110,60 m x 54,35 m in 51,00-63,20 x 43,50m.
Tlorisne dimenzije nadstropja: 110,00 x 54,35 m.
Oblikovni poudarek nad vhodom: 9,50 x 7,50 m.
Izven vodoravnega gabarita stavbe lahko segajo nadstreški nad vhodi, ki ne presegajo 10% njene površine, in oblikovni poudarki posameznih fasad.
Prostorski enoti P2 in P3:
Maksimalne dimenzije novogradenj so lahko 12,00 m x 9,00 m.
Izven vodoravnega gabarita stavbe lahko segajo nadstreški nad vhodi, ki ne presegajo 10% njene površine, in oblikovni poudarki posameznih fasad.
Tlorisna bruto površina obstoječih objektov se lahko poveča za največ 20%.
3. Navpični gabariti
Prostorska enota P1:
etažnost objekta – severni del je do K+P+1, višina venca 11,5 m,
etažnost objekta – južni del je do K+P, višina venca 6,0 m,
nadstreški: višina slemena strehe 6,0 m.
Nad višino venca objekta je dovoljena le izvedba strešne konstrukcije ter tehničnih naprav in instalacij.
Prostorski enoti P2 in P3:
Maksimalna etažnost objektov je K+P+1+M.
4. Kapacitete območja
Površina ureditvenega območja OLN: 25.980 m2.
Površina prostorske enote P1: 18.217 m2.
Površina prostorske enote P2: 6.350 m2.
Površina prostorske enote P3: 562 m2.
Bruto tlorisna površina (BTP) P1 nad terenom: 13.197 m2.
Bruto tlorisna površina (BTP) P1 kleti: 8.400 m2.
Predvideni faktor izrabe na gradbeno parcelo P1 (FSI): 0,7.
Faktor izrabe FSI je količnik med bruto etažnimi površinami objektov nad terenom in površino prostorske enote.
Izračunani BTP in FSI so podani brez upoštevanja toleranc.
Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo so razvidni iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja – I. faza«, št. 3.2. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja – II. faza«, št. 3.3. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo kleti« ter št. 3.4. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo nadstropja«.

Odstranitve objektov
V ureditvenem območju je v prostorski enoti P1 predvidena odstranitev vseh obstoječih objektov, kot je razvidno iz grafičnega načrta 3.10. Načrt odstranitve objektov.
V prostorskih enotah P2 in P3 so dovoljene odstranitve obstoječih objektov.

1. Splošni pogoji
Vse prometne površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska.
Površine vozišč so asfaltirane in morajo biti utrjene z betonskim, kamnitim ali asfaltnim tlakovanjem.
Minimalni notranji radij uvoza v garaže je 8 m.
2. Prometna ureditev v prostorski enoti P1
Širina krožne poti znotraj prostorske enote P1 mora zagotoviti dovoz s tovornim vozilom do največje dolžine 16 m. V delih, kjer so predvidena parkirna mesta za obiskovalce, je treba s širino zagotoviti srečevanje osebnih, tovornih, urgentnih in komunalnih vozil. V delih, kjer horizontalni elementi krožne dovozne poti ne omogočajo srečavanje navedenih vozil, bo potekal promet enosmerno.
Za obiskovalce je treba zagotoviti peš dostope do vhoda v trgovski objekt in do parkirišč.
V južnem delu območja urejanja je predvideno parkirišče s 50 parkirnimi mesti za potrebe smučišča. Dovoz do parkirišča je predviden preko Poti na Gradišče.
3. Mirujoči promet
Število parkirnih mest se določi na podlagi naslednjega normativa:

Namembnost:            Število PM
-------------------------------------------------------------
trgovska               1PM/35 m2 neto etažnih površin (NEP)
skladiščna             1PM/100 m2 NEP
gostinska              1PM/4 sedeže NEP
pisarniška             1PM/30 m2 NEP
razstavna              1PM/100 m2 NEP
stanovanjska           2PM/stanovanje

Za zaposlene in obiskovalce v okviru prostorske enote P1 se na nivoju terena in v kletni etaži zagotovi najmanj 318 parkirnih mest, od tega 9 parkirnih mest za invalide.
Dovoz do kletne etaže in izvoz iz kletne etaže se uredi preko klančin. Klančine so lahko ogrevane in pokrite.
4. Ostale prometne ureditve
Od Poti na Gradišče se predvidi javna pešpot C2 širine min. 1,6 m do Šentviškega hriba.
Za objekte v prostorskih enotah P2 in P3 se zagotovijo parkirna mesta v okviru gradbene parcele posameznega objekta.
Prometne ureditve so podrobneje razvidne iz grafičnih načrtov 3.6. Prometno tehnična situacija in višinska regulacija z načrtom intervencijskih poti – faza I., 3.7. Prometno tehnična situacija in višinska regulacija z načrtom intervencijskih poti – faza II.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– za načrtovano gradnjo komunalne in energetske infrastrukture na obravnavanem območju je potrebno upoštevati že izdelane idejne zasnove oziroma ostale strokovne podloge, potrjene s strani pristojnih upravljavcev komunalnih vodov;
– objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno in elektroenergetsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo potekati tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so novogradnje infrastrukture zaradi dodatnih potreb oziroma komunalne sanacije objektov ob Rovšnikovi ulici;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v ureditvenem območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi možnostmi ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, v kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;
– obravnavano območje leži na robu ožjega vodovarstvenega območja z oznako VVO II B, za katerega velja manj strog vodovarstveni režim. Upoštevati je treba določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06) ter pridobiti oceno vpliva načrtovanih objektov na vodonosnik.
1. Kanalizacija
Vse objekte je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje za odvod komunalne odpadne vode.
Za ureditev odvoda komunalne odpadne vode iz trgovskega centra in odvoda čistih padavinskih vod s strešnih površin objekta in padavinskih odpadnih vod iz območja parkirnih in povoznih površin ob trgovskem centru je treba na obravnavanem območju zgraditi interno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu.
Komunalne odpadne vode iz trgovskega centra se preko internega kanala spelje v načrtovani mešani kanal DN 300 mm po Rovšnikovi cesti.
Vse padavinske vode iz območja parkirnih in povoznih površin ob trgovskem centru je treba preko lovilca olj ponikati v ponikovalnice, ki morajo biti locirane izven vplivnih območij povoznih površin. Lovilce olj je treba redno vzdrževati.
Vse padavinske vode s strešin je treba ponikati.
Na Rovšnikovi ulici se uredi mešani kanal za odpadno komunalno vodo iz obstoječih in načrtovanih objektov ob Rovšnikovi ulici in padavinsko vodo s cestišča Rovšnikove ulice. Kanal se priključi na obstoječi kanal DN 300 mm ob Celovški cesti na območju avtobusnega postajališča. Po izgradnji kanala se izvede priključitev objektov, po ureditvi Rovšnikove ceste pa še cestnih požiralnikov. Za gradnjo kanalizacije po Rovšnikovi ulici je treba upoštevati izdelano projektno nalogo »Izgradnja vodovoda in kanalizacije po Rovšnikovi ulici v Guncljah«, Vodovod – Kanalizacija Ljubljana, št. projekta 2427V, 3127K, september 2007.
Traso obstoječega kanala in razbremenilnik za zaledne vode na zahodni strani trgovskega centra, ki poteka prek območja trgovskega centra, je treba prestaviti po zahodni strani trgovskega centra tako, da bo zagotovljen odvod vseh zalednih vod v odvodni kanal po Celovški cesti tako, da se ohranja obstoječe stanje odvajanja zalednih vod.
2. Vodovod
Za oskrbo trgovskega centra s pitno, sanitarno in požarno vodo se v prvi fazi izvede nov vodovodni priključek na obstoječi javni vodovod LTŽ DN 350, v drugi fazi pa na zaradi gradnje štiripasovne Celovške ceste prestavljeni javni vodovod NL DN 400.
Požarno varnost trgovskega centra se zagotovi z internim hidrantnim omrežjem.
Ob rekonstrukciji vodovoda zaradi gradnje štiripasovne Celovške ceste je treba izvesti prevezavo obstoječih vodovodnih priključkov na novi vodovod.
Za objekte ob Rovšnikovi ulici je treba v cestišču Rovšnikove ulice zgraditi vodovod DN 100 mm za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo, ki se priključi v prvi fazi na obstoječi javni vodovod LTŽ DN 350 po Celovški cesti, v drugi fazi pa na zaradi gradnje štiripasovne Celovške ceste prestavljeni javni vodovod NL DN 400. Na novem vodovodu se izvedejo novi priključki za štiri obstoječe objekte. Ukine se obstoječi vodovodni priključek za skrajni severni objekt ob Rovšnikovi ulici z vodomerom, vgrajenim v vodomernem jašku vodovodnega jaška na travniku Turboinstituta ob avtobusnem postajališču ter del internega vodovodnega omrežja, vodenega preko omrežja Turboinstituta za oskrbo z vodo za preostale tri objekte ob Rovšnikovi ulici. Za gradnjo vodovoda po Rovšnikovi ulici je treba upoštevati izdelano projektno nalogo »Gradnja vodovoda in kanalizacije po Rovšnikovi ulici v Guncljah«, Vodovod – Kanalizacija Ljubljana, št. projekta 2427V, 3127K, september 2007.
3. Plinovod
Trgovski center je možno za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije priključiti na plinovodno omrežje. Za potrebe trgovskega centra bo treba zgraditi priključni plinovod na obstoječi vodovod ob Celovški cesti.
Priključitev objektov v južnem delu Rovšnikove ceste se izvede prek priključnega plinovoda DN 50 mm, ki poteka od Turboinštituta proti objektom ob Rovšnikovi ulici. Novi plinovod se izvede po južnem delu Rovšnikove ulice.
Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo oziroma prestavitev plinovodov in priključitve na plinovodni sistem, je treba na osnovi idejnega projekta ureditve območja predhodno pridobiti projektne pogoje s strani Energetike Ljubljana d.o.o.
Pred izdajo projektnih pogojev bo treba Energetiki Ljubljana d.o.o. naročiti izdelavo idejne zasnove (programske rešitve) plinovodnega omrežja.
4. Elektroenergetsko omrežje
Na območju trgovskega centra bo treba zgraditi novo tipsko transformatorsko postajo in jo vključiti v obstoječe SN omrežje. Obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje bo treba ustrezno preurediti. Kabelske vode, ki so položeni direktno v zemljo, bo treba prestaviti v novo kabelsko kanalizacijo.
Obstoječo srednjenapetostno povezavo od TP do Poti na Gradišče se ustrezno prestavi prek zemljišča trgovskega centra v novo kabelsko kanalizacijo. Upravljavcu elektroenergetskega omrežja je treba omogočiti stalen dostop.
Priključitev objektov se izvede neposredno z nizkonapetostnim vodom do nove TP.
5. Telekomunikacijsko omrežje
Objekte se priključi na obstoječe TK omrežje.
6. Javna razsvetljava
Razsvetljava funkcionalnih površin ob trgovskem centru bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Razsvetljava mora ustrezati zahtevam, podanim v priporočilih SDR PR 5/2 ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.8. Zbirni načrt komunalno – energetskih napeljav – I. faza in 3.9. Zbirni načrt komunalno – energetskih napeljav – II. faza.

1. Splošno
Z ustreznimi komunalnimi priključki in prometno tehničnimi rešitvami je treba zagotoviti, da se z novogradnjami in ureditvami zunanjih površin ne povzroča nedovoljenih emisij v zemljo ali zrak.
2. Varstvo vode in podzemnih voda
Obravnavano območje leži na robu ožjega vodovarstvenega območja z oznako VVO II B, za katerega velja manj strog vodovarstveni režim. Pri vseh posegih je treba upoštevati določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06).
Objekti in zunanje površine morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaženje podzemnih voda. Gradnja objektov je dovoljena pod pogojem, da se z gradnjo ne posega v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku, prav tako pa se z gradnjo ne sme zmanjšati krovna plast, če je ta upoštevana pri določanju zmanjšanja obsega ali ukrepov ožjega vodovarstvenega območja. Obvezni sestavni del PGD mora biti tudi analiza tveganja za onesnaženje, opredeljena v določilih Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06) in izdelana v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04). Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti vodno soglasje.
Povozne površine morajo biti utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki. Meteorne vode s teh površin se odvajajo preko lovilcev olj v obstoječo kanalizacijo ločenega sistema.
Čiste meteorne vode s streh se odvajajo v ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vplivnih območij povoznih poti.
Direkten izliv požarnih vod v podtalje ni dovoljen. Predvidena je uporaba gasilne pene ali drugih gasilnih sredstev.
Novo transformatorsko postajo in transformatorje z oljem je potrebno opremiti z lovilno jamo, ki mora biti primerno dimenzionirana, izvedena vodotesno, olje pa mora biti razgradljivo.
Potrebno je pripraviti poseben projekt rušitvenih del komunalne opreme, ki se odstrani.
Pred začetkom gradenj investitor odstrani in sanira deponijo olja in drugih odpadnih snovi, ki je na južnem delu območja urejanja.
3. Varstvo zraka
Novi objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka. Prezračevanje objektov se spelje nad streho objektov, tako da je izpuh usmerjen stran od obstoječih stanovanjskih objektov.
4. Varstvo pred prekomernim hrupom
Skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se območje uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom.
Predvidene in obstoječe dejavnosti pri svoji dejavnosti v območju ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 50 (dbA) ponoči in 60 (dbA) podnevi.
Za doseganje predpisanih nivojev hrupa v prostorih posameznih objektov je potrebna pasivna zaščita objekta, ki se jo dosega z ustreznim stavbnim pohištvom in fasadnimi sestavi.
Pri načrtovanju ureditev ob Celovški cesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
Investitorji oziroma lastniki načrtovanega prodajno skladiščnega centra in drugih objektov v obravnavanem območju so dolžni zagotoviti morebitne dodatne ukrepe varstva pred hrupom in zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja Celovške ceste glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje oziroma rekonstrukcije le-te.
5. Osvetlitev
Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje.
6. Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki. Mesto za zbiranje odpadkov mora biti urejeno v skladu z določbami Pravilnika o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov (Uradni list SRS, št. 40/86).
Za trgovski objekt v prostorski enoti P1 je za zbiranje komunalnih in posebnih odpadkov predvideno zbirno in odjemno mesto na gradbeni parceli objekta. Urejeno je na tlakovani površini, zaščiteno z nadstreškom in locirano tako, da je omogočen neoviran dostop komunalnega vozila in odvoz odpadkov.
Položaj prostora za odpadke se lahko spremeni v sklopu mikrourbane ureditve ali načrtuje znotraj objektov.
Za posebne odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti trgovskega centra, je potrebno urediti ustrezno mesto za zbiranje in urediti oddajo pooblaščeni organizaciji.
Odvoz odpadkov za trgovski objekt v prostorski enoti P1 se bo zagotavljal preko poti za dostavo.
Za objekte v prostorskih enotah P2 in P3 je potrebno urediti zbirno in odjemno mesto na gradbeni parceli posameznega objekta.
Mesto za zbiranje odpadkov mora biti urejeno na tlakovani površini, zaščiteno z nadstreškom in locirano tako, da je omogočen neoviran dostop komunalnega vozila in odvoz odpadkov.

1. Splošne določbe
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Za skladiščno-trgovski objekt v prostorski enoti P1 mora biti v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelana študija požarne varnosti. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varovanje ljudi in premoženja in za omejevanje širjenja požara.
2. Intervencijske poti in površine
Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti izvedene na način, ki dopušča ozelenitev. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Intervencijska pot je predvidena okoli trgovskega objekta.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je podrobneje razvidna iz grafičnih načrtov 3.6. Prometno tehnična situacija in višinska regulacija z načrtom intervencijskih poti – faza I., 3.7. Prometno tehnična situacija in višinska regulacija z načrtom intervencijskih poti – faza II, in 3.8. Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav – I. faza in 3.9. Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav – II. faza.

Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OLN.
Določene so naslednje gradbene parcele:
– gradbena parcela skladiščno-trgovskega objekta, velikost parcele je 18.180 m2,
– gradbena parcela nove TP, velikost parcele je 37 m2,
– gradbena parcela nove pešpoti, velikost parcele je 590 m2.
Parcelacija zemljišč je prikazana na grafičnem načrtu 2.6. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov – I. faza, 2.7. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov – II. faza, 2.8. Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu – I.faza in 2.9. Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu – II. faza v merilu 1:500.

Površine, namenjene javnemu dobru, so:
– nova pot za pešce, določena z gradbeno parcelo C2, ki obsega dele zemljišč parc. št. 335/1, k.o. Stanežiče in dele zemljišč parc. št. 1722, 1723, vse k.o. Vižmarje;
– del Rovšnikove ulice, ki obsega dele zemljišč parc. št. 1737,1746/1, 1748/4, vse k.o. Vižmarje.

Načrtovana gradnja v prostorski enoti P1 je predvidena v eni fazi.
Ureditev parkirišča na zahodni strani se lahko izvaja fazno.
Priključevanje prometne in komunalne ureditve v prostorski enoti P1 na javno prometno in komunalno infrastrukturo se lahko izvaja etapno.
Priključek za dovoz v območje prostorske enote P1 se bo izvajal v dveh fazah.
1. faza
V prvi fazi se trikrakemu križišču Gunceljske ceste in Rovšnikove ulice doda krak za dovoz do prostorske enote P1.
Za dovoz do prostorske enote P2 in P3 se uporabljata obstoječa dovoza preko Rovšnikove ulice in Gunceljske ceste.
2. faza
V drugi fazi se dovoz do prostorskih enot P1, P2, P3 prestavi na dovoz, predviden s spremembami in dopolnitvami lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze.

(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja zemljišč za gradnjo za del območja urejanja ŠP 6/2 Skip, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom september 2007, številka projekta 5920 in je priloga temu OLN.
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne infrastrukture lokalnega pomena so 717.611,93 EUR brez DDV,
– obračunsko območje investicije v gradnjo javnega parkirišča na zahodnem delu prostorske enote P1, odvajanje odpadne padavinske vode iz javnega parkirišča, ureditev pešpoti v prostorski enoti C2 in prestavitev trase obstoječega kanala in razbremenilnika za zaledne vode, ki poteka preko območja trgovskega centra, zajema območje prostorske enote P1,
– obračunsko območje investicije v gradnjo vodovnega omrežja, kanalizacijskega omrežja za odpadno komunalno in padavinsko vodo in plinovodnega omrežja v Rovšnikovi ulici zajema območje prostorske enote P2,
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno infrastrukturo so vsa obračunska območja z oznako 12. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno infrastrukturo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 12 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno infrastrukturo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za gospodarjenje z zemljišči Mestne uprave Mestne občine Ljubljana,
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti za prostorsko enoto P1 je za trgovski objekt 1,5 ter za zunanje skladiščne in kletne površine 0,5. Za zunanje skladiščne in kletne površine je določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Faktor dejavnosti za prostorski enoti P2 in P3 je 1. Olajšav za zavezance ni,
– skupni obračunski stroški za prostorsko enoto P1 so 773.099,04 EUR brez DDV,
– skupni obračunski stroški za prostorsko enoto P2 so 143.308,03 EUR brez DDV.
(3) Izračun komunalnega prispevka:
– vsi izračuni so razvidni v programu opremljanja,
– komunalni prispevek za objekte v prostorski enoti P1 je 773.099,04 EUR brez DDV,
– komunalni prispevek za objekte v prostorski enoti P2 je 143.308,03 EUR brez DDV, od tega za obstoječi objekt na parceli št. 1735, k.o. Vižmarje 3.597,65 EUR brez DDV, za obstoječi objekt na parceli št. 1736, k.o. Vižmarje 10.814,60 EUR brez DDV, za obstoječi objekt na parceli št. 1739, k.o. Vižmarje in za obstoječ objekt na parceli št. 1744, k.o. Vižmarje 12.266,13 EUR brez DDV za vsak objekt. Komunalni prispevek za nove objekte znaša 52,18 EUR brez DDV na m2 gradbene parcele in 94,88 EUR brez DDV na m2 neto tlorisnih površin,
– pri določanju višine komunalnega prispevka za obstoječe objekte v prostorski enoti P2 je potrebno upoštevati že poravnane obveznosti obstoječih objektov,
– v primeru povečanja neto tlorisnih površin za objekt v prostorski enoti P3 se izračuna komunalni prispevek za nove neto tlorisne površine v skladu s četrto alineo drugega odstavka tega člena ter na podlagi stroškov na enoto za obstoječo komunalno infrastrukturo, ki so razvidni v programu opremljanja.

Investitor sklene z Mestno občino Ljubljana urbanistično pogodbo, s katero prenese na MOL lastništvo pešpoti, ki vodi na smučišče in parkirišče za obiskovalce smučišča. Z urbanistično pogodbo se uredijo tudi druge obveznosti med investitorjem in MOL.
V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča ne bo posegalo na zemljišča izven vplivnega območja OLN.
Investitorji so sočasno z izgradnjo objektov dolžni zagotoviti gradnjo novih oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času med in po gradnji.
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Vodoravni gabariti objekta
Odstopanja so lahko do ± 1,0 m.
Vertikalni gabarit objekta
Odstopanja so lahko do ±0,5 m.
Višinska regulacija terena
Odstopanja so lahko do ±0,5 m.
Komunalni vodi, objekti in naprave
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
Površina objektov, izkoristek
Odstopanja pri izračunu površin in izkoristka (FSI) so v okviru toleranc.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP8 – IMP – SKIP in del ŠR15 – Gunclje (Uradni list SRS, št. 32/83) v delu, ki se nanaša na ureditveno območje tega občinskega lokacijskega načrta.

Po izvedbi z občinskim lokacijskim načrtom predvidene ureditve so v območju občinskega lokacijskega načrta dopustne spremembe namembnosti v okviru osnovne dejavnosti, rekonstrukcije in adaptacije znotraj gabaritov obstoječega objekta, gradnja enostavnih objektov iz 10. člena tega odloka in investicijsko-vzdrževalna dela.

Občinski lokacijski načrt s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Šiška,
– Četrtni skupnosti Šentvid.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.