Številka: Mp-1/07-16

Datum: 17. 1. 2008

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi Antona Zakrajška, Velike Lašče, ki ga zastopa Marjeta Šinkovec, odvetnica v Škofji Loki, zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije o potrditvi poslanskega mandata na seji 17. januarja 2008

1. Pritožba zoper sklep Državnega zbora št. 020-02/92-27/190 z dne 22. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 98/07) se zavrne.
2. Pritožnik sam nosi svoje stroške s pritožbo.

1. Pritožnik izpodbija sklep Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju DZ) št. 020-02/92-27/190 z dne 22. 10. 2007, s katerim je DZ odločil, da v času, dokler poslanka Mojca Kucler Dolinar opravlja funkcijo v Vladi Republike Slovenije, in v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92 in nasl. – v nadaljevanju ZPos) ne more opravljati funkcije poslanke, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZPos Majda Zupan. Hkrati je na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. – v nadaljevanju ZVDZ), četrtega odstavka 7. člena ZPos in 13. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in nasl. – v nadaljevanju PoDZ-1) zavrnil pritožnikovo pritožbo zoper sklep Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK) št. 18/400-2/07 z dne 18. 10. 2007, s katerim je ta ugotovila, da Majdi Zupan kot naslednji kandidatki po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju z liste NSi – Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka v 3. volilni enoti za volitve poslank in poslancev v Državni zbor pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar.
2. Pritožnik navaja, da je Volilna komisija 3. volilne enote na podlagi tretjega odstavka 91. člena ZVDZ pravilno ugotovila, da naj bi pritožnik in Majda Zupan na državnozborskih volitvah leta 2004 prejela enak delež glasov (14,14%). Zato naj bi bila pravilna tudi njena odločitev, da pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar na podlagi opravljenega žreba pritožniku. Odločitev DVK, ki je ugotovila, da pripada ta pravica Majdi Zupan, ker je prejela večji delež glasov (pri čemer naj bi upoštevala delež, določen na štiri decimalke natančno), naj bi bila zato nezakonita. Nezakonita naj bi bila tudi zato, ker naj bi bila sprejeta na javni seji, ker naj bi zanjo glasovali vsi navzoči člani in namestniki DVK, ker naj bi bila sprejeta na podlagi ugovora, ki je bil umaknjen (brez pravne podlage) in ker naj bi bila brez obrazložitve. Državnemu zboru očita, da je njegova odločitev, ki temelji na istem stališču kot odločitev DVK, prav tako nezakonita in da krši njegove pravice iz 14., 22., 23. in 44. člena Ustave. Državni zbor naj bi v postopku njenega sprejemanja storil procesne kršitve, saj naj ne bi upošteval prvega odstavka 60. člena, 61. člena in šestega odstavka 64. člena PoDZ-1. Ker je o pritožbi odločal pred iztekom pritožbenega roka, naj bi bilo kršeno načelo pravne države in načelo zaupanja v pravo. Navaja, da se DZ ni opredelil do njegovih navedb in dokaznih predlogov, zato o njegovi pritožbi sploh ni odločal v pravem pomenu besede. Pritožnik meni, da je razlaga tretjega odstavka 91. člena ZVDZ, kot sta jo zavzela DVK in DZ, samovoljna in da krši njegovo pasivno volilno pravico ter posledično pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Kršitev pravic iz 22. in 23. člena Ustave utemeljuje z navedbami, da sta DVK in DZ odločala pristransko in da mu nista omogočila poštenega postopka. Pritožniku naj ne bi omogočila, da se udeleži postopka kot stranka, zato naj ne bi imel možnosti, da se izjavi o okoliščinah in dejstvih, ki naj bi bili pomembni za odločitev.
3. Pritožba je bila poslana DZ in DVK. DZ v odgovoru navaja, da so pritožnikove navedbe o postopkovnih kršitvah neutemeljene, saj so bili izpolnjeni vsi poslovniški pogoji za razširitev dnevnega reda 32. seje DZ, prav tako pa je bilo poslancem pred odločanjem predloženo potrebno gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev točke na dnevni red seje. Opozarja, da DZ v tej zadevi ni odločal kot organ sodne oblasti niti kot volilni organ za volitve v Državni zbor, zato odločanje o potrditvi mandata in s tem povezano odločanje o pritožbi nima narave upravne zadeve oziroma upravnega akta. Zato naj bi bilo pravno neutemeljeno pričakovanje pritožnika, da bi se moral DZ izrecno opredeliti do posameznih pritožnikovih navedb. Meni tudi, da so pritožnikovi očitki o kršitvah pravic iz 14., 43. in 44. člena Ustave pavšalni. Predlaga, da Ustavno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. DZ je odgovoru priložil sklic 17. nujne seje Mandatno-volilne komisije z gradivom, magnetogram 17. nujne seje Mandatno-volilne komisije z dne 22. 10. 2007, pregled poteka 17. nujne seje Mandatno-volilne komisije, poročilo Mandatno-volilne komisije k določitvi kandidata, ki v skladu s 14. členom ZPos opravlja funkcijo poslanca namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v Vladi, sklic 32. seje DZ, prečiščeno besedilo sklica 32. seje DZ z gradivom, delni magnetogram 32. seje DZ in izpodbijani sklep DZ.
4. DVK navaja, da deluje na javnih sejah. Na seji, na kateri je odločala o tem, komu pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar, naj bi za sprejeti sklep glasovalo pet članov in en namestnik. Navaja tudi, da je sklep Volilne komisije 3. volilne enote razveljavila na podlagi 108. člena ZVDZ. Ustavnemu sodišču je poslala obvestilo DZ o imenovanju poslanke Mojce Kucler Dolinar za ministrico v Vladi, poziv DVK, s katerim je pozvala 3. volilno enoto za posredovanje podatka, zapisnik 2. seje Volilne komisije 3. volilne enote z dne 9. 10. 2007, ugovor Matjaža Dolinarja zoper odločitev Volilne komisije 3. volilne enote z dne 10. 10. 2007, zapisnik 36. seje DVK, ugotovitveni sklep DVK z dne 18. 10. 2007, obvestilo kandidatki o pravici, da nadomešča poslanko z dne 12. 10. 2007, odgovor Majde Zupan, da je pripravljena nadomestiti poslanko z dne 15. 10. 2007, zapisnik Volilne komisije 3. volilne enote z dne 12. 10. 2004 o izidu volitev v 3. volilni enoti za volitve poslancev v DZ in sklepe o imenovanju DVK.
5. Odgovora DZ in DVK je Ustavno sodišče poslalo pritožniku, ki v odgovoru vztraja pri zatrjevanih procesnih kršitvah v postopku pred DVK in pred DZ. Ponovno poudarja, da le zaokrožitev volilnega izida na dve decimalki natančno omogoča, da o odločitvi za mandat pri dveh kandidatih za poslanca z istim deležem prejetih glasov ne odločajo »delni«, temveč celi glasovi. Zato meni, da je drugačna razlaga volilnih izidov neustavna in da krši njegovo pasivno volilno pravico.
6. Ustavno sodišče je pritožbo in odgovora DZ ter DVK poslalo tudi Majdi Zupan kot stranki z nasprotnim interesom, ki pa nanje ni odgovorila.
B.
7. Kot izhaja iz zapisnika o delu Volilne komisije 3. volilne enote pri ugotavljanju izida volitev v volilni enoti na volitvah poslancev v DZ, ki so potekale 3. 10. 2004, je lista NSi – Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka dobila en mandat. Na podlagi 90. in 91. člena ZVDZ je bila za poslanko s te liste izvoljena Mojca Kucler Dolinar, ki je bila s 1. 10. 2007 imenovana za ministrico. Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZPos v času, ko opravlja funkcijo v Vladi, ne more opravljati hkrati tudi funkcije poslanke. V tem primeru opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki je bil imenovan na funkcijo v Vladi (drugi odstavek 14. člena ZPos). V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, komu na podlagi drugega odstavka 14. člena ZPos pripada pravica opravljati funkcijo poslanca namesto poslanke Mojce Kucler Dolinar, ali Majdi Zupan ali pritožniku. Oba sta kandidirala na volitvah poslancev v DZ oktobra 2004 na listi NSi – Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka. Gre torej za vprašanje ugotavljanja volilnih izidov v zvezi s potrditvijo nadomestnega mandata.
8. Pristojnost izvrševanja sodnega nadzora nad odločitvami DZ o potrditvi poslanskih mandatov je ena od ustavnih pristojnosti Ustavnega sodišča. Tretji odstavek 82. člena Ustave namreč določa, da DZ potrdi poslanske mandate in da je proti odločitvi DZ v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče.
9. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave in na podlagi dvanajste alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče odloča o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov. Na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUstS lahko vloži pritožbo na Ustavno sodišče kandidat ali predstavnik liste kandidatov, katerega pritožbo zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, je DZ v postopku potrditve poslanskih mandatov zavrnil. Pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve volilne komisije izvoljen, pa DZ njegovega mandata ni potrdil. Če Ustavno sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena in da je odločitev DZ v nasprotju z Ustavo ali zakonom, razveljavi odločitev DZ in odloči, ali se poslanski mandat potrdi ali ne (tretji odstavek 69. člena ZUstS).
10. Iz citiranih določb 69. člena ZUstS izhaja, da je Ustavno sodišče prvo in edino sodišče (sodna instanca), ki izvaja sodni nadzor nad odločitvami DZ o potrditvi poslanskih mandatov. Zato mora biti Ustavno sodišče zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva seznanjeno z navedbami vseh udeležencev, na katere bi ta odločitev lahko vplivala, in razpolagati z vsemi podatki oziroma dokazi, ki so pomembni za odločitev o tem, ali je volilni izid pravilen oziroma ali je bil poslanec izvoljen na zakonit način. Zato je Ustavno sodišče, upoštevaje načelo kontradiktornosti, na podlagi 22. člena Ustave pritožbo poslalo DZ in DVK, odgovor DZ in DVK pa pritožniku. Pritožbo ter odgovora DZ in DVK je poslalo tudi Majdi Zupan kot stranki z nasprotnim interesom. Ker pa postopek s pritožbo na podlagi 69. člena ZUstS pomeni sklepno fazo v sodnem varstvu aktivne in pasivne volilne pravice pri posameznih volitvah,(1) je treba v okviru tega postopka presojati le očitke o tistih zatrjevanih kršitvah, ki bi lahko vplivale na izid volitev (in s tem na potrditev poslanskih mandatov) in bi zato lahko pomenile kršitev volilne pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave. To pomeni, da je postopek s pritožbo poseben postopek, v katerem mora Ustavno sodišče v luči varstva volilne pravice vsebinsko presojati le tiste nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na pravilnost volilnega izida. Namen takšne ureditve je zagotovitev čimprejšnjega polnega delovanja Državnega zbora in s tem zagotovitev učinkovitega izvrševanja funkcij zakonodajne veje oblasti.
11. V obravnavanem primeru je Volilna komisija 3. volilne enote 9. 10. 2007 na podlagi žreba (tretji odstavek 91. člena ZVDZ) sprejela sklep, da pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar pritožniku. Ugotovila je, da sta oba kandidata dobila enak delež glasov (14,14%), pri čemer je upoštevala delež, izražen v odstotkih na dve decimalki natančno. DVK je na seji 11. 7. 2007 žreb Volilne komisije 3. volilne enote razveljavila in odločila, da pripada pravica nadomeščati poslanko Mojco Kucler Dolinar Majdi Zupan kot kandidatki z večjim deležem glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju. Pri tem je upoštevala, da je Majda Zupan prejela 14,1403434% glasov, pritožnik pa 14,1356403% glasov. Njun delež naj torej ne bi bil enak, zaradi česar naj žreb ne bi bil potreben. Zoper takšno odločitev je pritožnik vložil pritožbo na DZ, ki jo je ta hkrati s potrditvijo mandata Majdi Zupan zavrnil.
12. Glavni očitek pritožnika v obravnavani zadevi se nanaša na stališče DVK in posredno tudi na stališče DZ, po katerem je treba pri ugotavljanju, kdo je prejel večji delež glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju, upoštevati rezultat, izračunan natančno. Pritožnik zatrjuje, da je takšna razlaga tretjega odstavka 91. člena ZVDZ samovoljna in da krši njegovo pasivno volilno pravico ter posledično tudi pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.
13. Drugi odstavek 91. člena ZVDZ določa, da so z liste kandidatov izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih. V skladu s tretjim odstavkom istega člena v primeru, če sta dva kandidata dobila enak delež glasov, o izvolitvi med njima odloča žreb. Iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da je žreb predviden le za primer, ko je delež glasov dveh kandidatov enak. ZVDZ pojma »enak« ne opredeljuje oziroma ne določa, da je treba pri oceni, kdaj gre za enak delež glasov, upoštevati rezultat, zaokrožen na dve decimalki natančno. V obravnavanem primeru je en kandidat oziroma kandidatka dobil 14,1403434% glasov, drugi pa 14,1356403% glasov. Deleža torej nista enaka, saj se od vključno druge decimalke naprej med seboj razlikujeta. Pritožnik sicer zatrjuje, da je na podlagi teleološke razlage tretjega odstavka 91. člena ZVDZ mogoče upoštevati le rezultat, ki je zaokrožen na dve decimalki natančno, saj naj bi le takšna razlaga zagotavljala, da se upoštevajo celi glasovi. Vendar takšen namen zakonodajalca iz zakonodajnega gradiva (Poročevalec DZ, št. 10/92 in št. 13/92) ni razviden, prav tako pa ne izhaja iz drugih določb ZVDZ. Zakonodajalec namreč ni določil, da je treba pri ugotavljanju volilnega izida upoštevati le glasove, ki so izraženi s celimi števili, temveč prav nasprotno govori o deležu glasov. Ureditev, po kateri se upoštevajo deleži glasov, je usklajena z ureditvijo volilnih okrajev po Zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 46/92 in nasl. – ZDVEDZ), po kateri se volilni okraji med seboj pomembno razlikujejo glede na število prebivalcev. Ob takšni ureditvi volilnih okrajev je mogoče zagotoviti spoštovanje načela enakosti volilne pravice le tako, da je v volilnem okraju izvoljen tisti, ki je v svojem okraju dobil večji delež glasov kot drugi kandidati iz iste kandidatne liste v drugih volilnih okrajih znotraj iste volilne enote.(2) Neupoštevna je tudi navedba, da pravilnost razlage tretjega odstavka 91. člena ZVDZ, za katero se zavzema pritožnik, izhaja iz dejstva, da računalniški program za merjenje rezultatov volitev delež glasov posameznega kandidata zaokroži na dve decimalki natančno. Računalniški program je le tehnični pripomoček, ki omogoča hitrejše zbiranje in obdelavo volilnih rezultatov, ne more pa določati pomena oziroma vsebine zakonskih določb. Glede na navedeno je razlaga tretjega odstavka 91. člena ZVDZ, kot sta jo zavzela DVK in DZ, pravilna. Zato ni samovoljna. Zato pritožniku z njo ni bila kršena niti pravica iz 22. člena Ustave niti pasivna volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave niti pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave.
14. Druge zatrjevane kršitve pritožnika, ki se nanašajo na postopek odločanja pred DVK in na postopek odločanja pred DZ, niso mogle vplivati na pravilnost ugotovitve volilnega izida in s tem na pravilnost odločitve DZ. Zato se Ustavnemu sodišču z njimi ni bilo treba ukvarjati, saj pritožniku zgolj z njimi ni mogla biti kršena pasivna volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pritožbo zavrnilo.
15. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku odločanja o potrditvi poslanskih mandatov. Ker pritožnik ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
C.
16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 69. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta
Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Pred tem se volilna pravica varuje v dveh vrstah volilnih po-stopkov: v zvezi z ugotavljanjem obstoja aktivne volilne pravice in v zvezi z zakonitostjo potrjevanja kandidatur (J. Sovdat v L. Šturm (ur.) in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 783).
(2) Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-128/92 z dne 27. 10. 1992 (Uradni list RS, št. 53/92 in OdlUS I, 75).