Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Statuta Občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06) je Občinski svet Občine Grad na 10. redni seji dne 1. februarja 2008 sprejel

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednja velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami), v nadaljevanju: Priloga 1 Uredbe (ES) št. 70/2001 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3) (v nadaljevanju Uredba za skupinske izjeme) in z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah.

Sredstva za državne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grad (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine.

Državne pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij in sofinanciranja obresti.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (1) Pogodbe;
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi I Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000;
– proizvodi, ki se uvrščajo pod oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki);
– proizvodi, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Sveta EGS št. 1898/87;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo;
– prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je upravičenec upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005;
– »slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami« pomeni vremenske pojave, kot so zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30% običajne letne proizvodnje določenega kmeta, dosežene v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjih in najnižjih vnosov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999;
– »podjetja v težavah« pomeni kmetijsko gospodarstvo ali malo in srednje veliko podjetje v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2004/C 244/02);
– »kmetijsko gospodarstvo« pomeni kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje merila iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 70/2001 in ki velja za opredelitev tudi v primeru malih in srednjih podjetij.

Državne pomoči, usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči, obsegajo pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se dodeljujejo za naslednje namene:
– naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo,
– varstvo tradicionalne krajine in stavb,
– pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
– pomoč za arondacijo (zaokrožitev) zemljišč,
– pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,
– zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju.
Državne pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis, ki se dodeljujejo za namene:
– naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost,
– promocija in trženje proizvodov in storitev,
– izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja.

Državne pomoči in državne pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev iz javnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev je iz teh virov že pridobil. Upravičenec mora prejeta sredstva iz državnih pomoči in pomoči de minimis voditi ločeno.
Pomoč se lahko dodeli le kmetijskemu gospodarstvu, ki ni podjetje v težavah. Pomoč za ukrepe po skupinskih izjemah se ne dodeli za nazaj za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel.

Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu kmetijskemu gospodarstvu za naložbe ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

1. Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov,
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
– izboljšanje kakovosti in/ali
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
2. Upravičenci do pomoči:
– nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijska zemljišča na območju občine.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– do 50% upravičenih stroškov naložb na območjih z omejenimi možnostmi,
– do 40% upravičenih stroškov naložb na drugih območjih.
4. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
4.1. posodabljanje kmetij,
4.2. urejanje pašnikov,
4.3. urejanje kmetijskih zemljišč.
4.1. Posodabljanje kmetij
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih s sedežem na območju občine.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji,
– stroški materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov, gospodarskih poslopij in pomožnih objektov (silosi itd.) na kmetiji ter ureditev izpustov,
– stroški obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladišča oziroma nestanovanjski objekti),
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije (škropilnice itd.),
– stroški opreme, vključno z računalniškimi programi (mlekovodi itd.),
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku,
– stroški nakupa in postavitve mrež proti toči,
– stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada (sadovnjak), stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala,
– stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu.
Pogoji za pridobitev:
– ustrezno dovoljenje/projektna dokumentacija za izvedbo naložbe,
– predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
– kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt,
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
– drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
4.2. Urejanje pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen ureditve pašnih površin na območju občine.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta/projektne dokumentacije za ureditev pašnika,
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Pogoji za pridobitev:
– načrt postavitve pašnika,
– predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
– drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
4.3. Urejanje kmetijskih zemljišč
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč.
Upravičeni stroški:
– stroški agromelioracij: stroški investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del (odstranjevanje skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja, strojne storitve ipd.).
Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe,
– predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
– drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

Pomoč se lahko dodeli za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja na kmetijskem gospodarstvu (npr. arheološke ali zgodovinske znamenitosti), za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijskem gospodarstvu, če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetijskega gospodarstva.
1. Cilj pomoči je obnavljanje in ohranjanje značilnosti kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
2. Upravičenci do pomoči:
– nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, objekt (tradicionalna stavba) pa leži na območju občine.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– do 60% ali do 75% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi pri naložbah za ohranjanje kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah (kmetijska poslopja; kašča, kozolec, skedenj, svinjak, čebelnjak itd.), če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije,
– do 100% upravičenih stroškov za naložbe, namenjene za ohranjanje neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke ali zgodovinske znamenitosti),
– do 100% dodatne pomoči za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.
4. Upravičeni stroški:
– stroški izdelave dokumentacije,
– stroški za nabavo materiala za obnovo,
– stroški za izvajanje del.
5. Pogoji za pridobitev:
– objekt (tradicionalna stavba) ali proizvodna sredstva morajo biti vpisana v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture,
– ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma naložbe,
– predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč.

1. Cilj pomoči je zniževanje stroškov izgub posevkov in plodov zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer in zniževanje stroškov izgub zaradi bolezni živali.
2. Upravičenci do pomoči:
– so nosilci kmetijskih gospodarstev s stalnim prebivališčem v občini, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev,
– v imenu upravičencev lahko sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovalni vrsti.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– višina sofinanciranja zavarovalne premije skupaj z deležem, ki ga sofinancira država ne sme presegati 50% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije,
– sofinancirani delež občine lahko znaša le razliko med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50% obračunane zavarovalne premije s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov v skladu z Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
4. Upravičeni stroški:
– sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesrečami oziroma za kritje izgub, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere,
– sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje živali zaradi bolezni.
5. Pogoji za pridobitev:
– sklenjena zavarovalna polica,
– zahtevek zavarovalnice za plačilo sofinanciranega dela zavarovalne premije s priloženim seznamom upravičencev na podlagi predhodno sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z občino,
– upoštevanje nacionalne uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.

1. Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za smotrnejšo obdelavo kmetijskih površin.
2. Upravičenci do pomoči:
– nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov.
4. Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih zemljišč.
5. Pogoji za pridobitev:
– dokazila o upravičenosti arondacije,
– dokazila o izvedbi arondacije,
– dokazila o plačilu stroškov.

1. Cilj pomoči je izboljšanje in preusmeritev kmetijske proizvodnje, izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti v kmetijstvu.
2. Upravičenci do pomoči:
– pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve,
– izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov po tem pravilniku so organizacije, ki so registrirane za to dejavnost. Občina z izvajalci sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– pomoč se dodeli do 100% stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
4. Upravičeni stroški:
– stroški tržne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda, skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti,
– stroški uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo,
– stroški usposabljanja za uporabo programov in sistemov,
– stroški, ki jih zaračunavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov.
5. Pogoji za pridobitev:
– dokazila o izvedbi storitve,
– dokazila o plačilu stroškov.

1. Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in kmetijskih društev ter boljši dostop do informacij s področja kmetijstva.
V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči:
1.1. na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu,
1.2. na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe,
1.3. na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih,
1.4. za publikacije, kataloge, spletišča.
2. Upravičenci do pomoči:
– nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine ter njihovi člani, so upravičeni do storitev tehnične podpore iz tega člena,
– izvajalci tehnične podpore po tem pravilniku in upravičenci do sredstev za izvajanje so fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve. Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri se opredeli izvedba ukrepa.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– pomoč se dodeli do 100% stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
4. Upravičeni stroški:
– stroški na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje,
– stroški na področju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe,
– stroški na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udeležbo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov, potne stroške za organiziran prevoz, stroške strokovnih publikacij razdeljenih kmetijskim gospodarstvom iz občine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz občine, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivališče v občini,
– stroški na področju publikacij, katalogov in spletišč za pripravo in izdelavo le-teh. Sofinancirajo se publikacije, kot so katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
5. Pogoji za pridobitev:
– dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore,
– dokazila o plačilu stroškov.

Najvišji zneski pomoči, določeni pri posameznih ukrepih, v členih 7 do 14 se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti ali delno financira iz javnih sredstev oziroma iz sredstev Skupnosti. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč sme kumulirati z drugo državno pomočjo le do višine največje dovoljene intenzivnosti pomoči, določene z uredbo komisije (ES) št. 1857/2006. Največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena s citirano uredbo se ne sme preseči, če se za posamezni ukrep pridobijo sredstva državnega, EU in lokalnega vira.
V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87 (1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88 (1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006.
Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo prisežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi (ES) št. 1857/2006 v tem pravilniku.

Upravičenci do dodelitve državne pomoči po pravilu de minimis so nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov ter z nekmetijsko dejavnostjo na kmetijskih gospodarstvih.

Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.
Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, tj. pred odbitkom davka ali drugih dajatev.

1. Cilj pomoči je diverzifikacija kmetijskih gospodarstev s širjenjem dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelavo kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih.
2. Upravičenci do pomoči:
– nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež na območju občine.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov.
4. Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
– stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
– stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
– stroški obresti kreditov za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje na kmetijskih gospodarstvih.
5. Pogoji za pridobitev sredstev:
– potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali je v postopku registracije,
– poslovni načrt,
– projektna dokumentacija naložbe,
– predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
– kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti.

1. Cilj pomoči je povečanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
2. Upravičenci do pomoči:
– nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež na območju občine.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov.
4. Upravičeni stroški:
– stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve …).
5. Pogoji za pridobitev sredstev:
– potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali so v postopku registracije,
– predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč.

1. Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov.
2. Upravičenci do pomoči:
– nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež na območju občine.
3. Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100% upravičenih stroškov.
4. Upravičeni stroški:
– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
– stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezano z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
5. Pogoji za pridobitev sredstev:
– potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali so v postopku registracije,
– program izobraževanja oziroma usposabljanja, povezanega z dopolnilnimi, nekmetijskimi dejavnostmi, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov,
– račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč.

Skupaj s pomočjo de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija.

Državne pomoči se dodeljujejo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.
V javnem razpisu se po tem pravilniku podrobneje določijo merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in državnih pomoči de minimis ter najnižji oziroma najvišji zneski dodeljene pomoči.

Postopek za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo imenuje župan.
Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja pristojni občinski upravni organ.

Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo.
Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojni občinski upravni organ.

V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojnega občinskega upravnega organa upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje razvoja podeželja 2007–2013.