Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o deviznem poslovanju (ZDP-2) , ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2008.

(1) Ta zakon ureja:
1. menjalniško poslovanje;
2. določitev nadzornih in prekrškovnih organov po tem zakonu.
(2) S tem zakonom se za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1889/2005/ES) določajo pristojni organi in sankcije za kršitve.

(1) Rezidenti oziroma rezidentke (v nadaljnjem besedilu: rezidenti) po tem zakonu so:
1. gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
2. podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;
3. samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in posamezniki oziroma posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost);
4. fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki začasno prebivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: posameznik), razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;
5. diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih, in njihovi družinski člani.
(2) Vse druge osebe so nerezidenti oziroma nerezidentke (v nadaljnjem besedilu: nerezidenti).
(3) Za družinskega člana po 4. in 5. točki prvega odstavka tega člena se šteje: zakonec ali oseba, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oseba, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.

(1) Za gotovino po tem zakonu se štejejo:
– prenosljivi instrumenti, ki se glasijo na prinosnika, vključno z denarnimi instrumenti, ki se glasijo na prinosnika, kot so potovalni čeki, prenosljivi instrumenti (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so izdani na prinosnika, indosirani brez omejitev, izdani v korist fiktivnega prejemnika ali v drugih oblikah, ki dopuščajo prenos naslova ob predaji, ter nepopolni instrumenti (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so sicer podpisani, vendar brez navedbe imena prejemnika plačila in
– gotovina (bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo).
(2) Za izvajanje Uredbe 1889/2005/ES je pristojen carinski organ.
(3) Prijava gotovine iz prvega odstavka tega člena vsebuje podrobnosti o prijavitelju (vključno s polnim imenom, datumom in krajem rojstva ter državljanstvom), lastniku gotovine, nameravanem prejemniku gotovine, znesku in vrsti gotovine, izvoru in namenu uporabe gotovine, poti prevoza in prevoznem sredstvu.
(4) Podatki iz prejšnjega odstavka se posredujejo carinskemu organu v pisni obliki.

Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.

Menjalniški posli so nakup in prodaja tuje gotovine in nakup čekov, ki se glasijo in so unovčljivi v tujem denarju.

(1) Pogodbeni menjalec oziroma pogodbena menjalka (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni menjalec) je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in menjalniške posle opravlja na podlagi pogodbe s pooblaščeno banko.
(2) Kvalificirani lastnik oziroma kvalificirana lastnica (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani lastnik) pogodbenega menjalca po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) najmanj 10% poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe ali delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
(3) Odgovorna oseba pogodbenega menjalca po tem zakonu je oseba, ki jo določi pogodbeni menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost menjalniškega poslovanja pri njem.

(1) Za izkazovanje podatkov o poslovanju s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilnobilančne namene se uporabljajo tečaji tečajnic Banke Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za izkazovanje podatkov o poslovanju s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilnobilančne namene za obdobje do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije uporablja srednji devizni tečaj Banke Slovenije.

(1) Menjalniške posle lahko opravljajo rezidenti, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije sklepe in navodila, s katerimi predpiše pogoje in način opravljanja menjalniških poslov ter postopek nadzora nad opravljanjem teh poslov, objavi tudi na spletni strani Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije izda predpise iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih po uveljaviti tega zakona.

(1) Banka Slovenije ne izda dovoljenja:
1. če je bil kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja (221. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), in kazen še ni bila izbrisana;
2. če je bila odgovorna oseba pogodbenega menjalca pravnomočno obsojena zaradi katerega kaznivega dejanja, navedenega v prejšnji točki, in kazen še ni bila izbrisana;
3. če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi dejavnost in posli, ki jih kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca ali odgovorna oseba pogodbenega menjalca opravlja, oziroma dejanja, ki jih je storil, lahko vplivala na zakonitost poslovanja pogodbenega menjalca.
(2) Podatke o predhodni nekaznovanosti iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije pridobi iz kazenske evidence.
(3) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo, ali obstajajo okoliščine iz 3. točke prvega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.

Banka Slovenije odvzame pogodbenemu menjalcu dovoljenje:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če niso več izpolnjeni pogoji iz 8. in 9. člena tega zakona.

Nadzorni organi, ki v okviru svojih pristojnosti opravljajo nadzor nad skladnostjo poslovanja s tem zakonom, so Banka Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in Carinska uprava Republike Slovenije.

(1) Nadzorni organi morajo drugemu nadzornemu organu, ki to zahteva, poslati vse informacije, potrebne za opravljanje nalog iz njegove pristojnosti.
(2) Nadzorni organi morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega obveščanja nadzornih organov določi minister oziroma ministrica pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.

Banka Slovenije opravlja nadzor nad poslovanjem pooblaščenih bank in hranilnic v delu, ki se nanaša na menjalniško poslovanje, tudi drugih oseb, ki so pooblaščene za opravljanje menjalniških poslov.

(1) Carinski organ opravlja nadzor nad vrsto in količino gotovine, ki jo v Skupnost ali iz Skupnosti prenašajo rezidenti in nerezidenti v potniškem, blagovnem in poštnem prometu.
(2) Carinski organ začasno zaseže neprijavljeno gotovino, če ta znesek znaša 10.000 eurov ali več in prevozna sredstva iz 17. člena tega zakona. O začasnem zasegu mora carinski organ izdati potrdilo.
(3) Pravilnik o hrambi začasno zasežene gotovine izda minister.

Ministrstvo odloča o pritožbah zoper odločbe carinskega organa.

(1) Z globo od 2.100 do 42.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 820 do 16.400 eurov samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 200 do 1.200 eurov pa posameznik, če:
1. brez prijave carinskemu organu vnese v Skupnost ali iznese iz Skupnosti gotovino v vrednosti 10.000 eurov ali več (3. člen);
2. opravlja menjalniške posle v nasprotju s pogoji, ki jih na podlagi 8. člena tega zakona predpiše Banka Slovenije.
(2) Z globo od 820 do 4.100 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti.

(1) Za prekrške po tem zakonu se poleg globe izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni oziroma namenjeni za storitev prekrška ali so nastali z njegovo izvedbo.
(2) Če v postopku niso predložena ustrezna dokazila o izvoru denarja, se lahko gotovina iz 1. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona odvzame tudi, če ni storilčeva last.
(3) Če vrednost predmeta prekrška iz 1. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona presega tretjino vrednosti prevoznega sredstva, v katerem je bil skrit, se za predmet prekrška šteje tudi takšno prevozno sredstvo in se odvzame.
(4) Prevozno sredstvo, s katerim se opravljajo prevozne storitve v javnem prometu, se odvzame, če ni lastnina storilca prekrška, le če je njegov lastnik vedel, da je bilo uporabljeno za storitev prekrška.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in 76/03) in naslednji predpisi, izdani na njegovi podlagi:
1. Sklep o pogojih za odpiranje in vodenje računov nerezidentov (Uradni list RS, št. 42/04),
2. Sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 92/03 in 56/04),
3. Sklep o spremembi in dopolnitvi navodila za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 64/04),
4. Sklep o kriterijih in načinu ugotavljanja namena vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske družbe ali drugega gospodarskega subjekta (Uradni list RS, št. 50/99),
5. Sklep o postopkih za odpiranje deviznih računov rezidentov pri pooblaščenih bankah (Uradni list RS, št. 42/04),
6. Sklep o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 56/04),
7. Sklep o pogojih in načinu, pod katerimi smejo rezidenti pri poslovanju z nerezidenti plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list RS, št. 97/06),
8. Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 102/03, 135/03, 64/04, 9/05, 20/06 in 128/06) ter
9. Navodilo o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 102/03).
(2) Podzakonski akti iz 2., 3., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve novih, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.