Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Odloku o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 in 55/02) se v prvem odstavku 1. člena deseta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– Idrijska Bela – Belčne klavže (EŠD 12),«.
Dodajo se nova enajsta, dvanajsta in trinajsta alinea, ki se glasijo:
»– Vojsko – Idrijske klavže (EŠD 189),
– Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506),
– Idrijska Bela – Putrihove klavže (EŠD 593).«.

V prvem odstavku 3. člena se deseta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– Idrijska Bela – Belčne klavže (EŠD 12), parc. št. 1050 (del), 922 (del), 932 (del) in 933 (del), vse k.o. Čekovnik,«.
Dodajo se nova enajsta, dvanajsta in trinajsta alinea, ki se glasijo:
»– Vojsko – Idrijske klavže (EŠD 189), parc. št. 1148 (del), 1151 (del), 492 (del) in 605/1 (del), vse k.o. Vojsko,
– Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506), parc. št. 1175 (del), 410/1 (del), 410/2 (del), 411/1 (del) in 411/9 (del), vse k.o. Vojsko,
– Idrijska Bela – Putrihove klavže (EŠD 593), parc. št. 1049 (del), 1050 (del), 892 (del), 922 (del), 934 (del) in 937 (del), vse k.o. Čekovnik.«.
Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vplivno območje spomenikov obsega parc. št. 1056 (del parcele: vzhodni del), 1057 (del parcele: severovzhodni del do vrha Kocjanovec), 1060, 1061, 1062, 1063, 1064, 1065, 1067, 1068, 1069, 1070, 1078/1, 1078/2, 1078/3, 1079/1, 1079/2, 1080, 1081, 1082, 1083, 1084, 1085/1, 1085/2, 1086/1, 1086/2, 1087/1, 1087/2, 1087/4, 1087/6, 1087/7, 1087/8, 1088/1, 1088/2, 1089, 1090/1, 1090/2, 1095 (del parcele: severni del, ki se zajeda v k.o. Idrija – mesto), 1102 (del parcele: vzhodni del), 1105 (del parcele: severni del do parc. št. 1091), 1108, 1109 (del parcele: severni del do parc. št. 1077), 1113, vse k. o. Čekovnik; vse parcele v k.o. Idrija – mesto, razen parcel 2566/1, 2566/3, 2566/4, 2567, 2568, 2569/1, 2569/2, 2569/3, 2569/4, 2570/2, 2571, 2572, 2573, 2574, 2575, 2576, 2577, 2578/1, 2578/2, 2579, 2580/1, 2580/2, 2580/3, 2580/4, 2581, 2582, 2583, 2584, 2585, 2598, 2599, 2600, 2601/1, 2601/2, 2602, 2627/1 (del parcele: razen severnega dela med parcelama 2587 in 2588), 2627/2, 2628, 2629/1, 2629/2, 2630, 2631, 2632, 2649, 2661, 2662, 2663/1, 2663/2, 2664, 2715; parc. št. 1010/1, 1010/2, 1011/1, 1011/2, 1012, 1013/1, 1013/10, 1013/11, 1013/12, 1013/13, 1013/14, 1013/2, 1013/4, 1013/6, 1013/7, 1013/8, 1013/9, 1014, 1015, 1017 (del parcele: zahodni del do parc. št. 1008/1), 1018 (del parcele: zahodni del do parc. št. 939/6), 1019, 1020, 1021, 1023 (del parcele: zahodni del do parc. št. 1022), 1024 (del parcele: zahodni del do parc. št. 991/1), 938/2, 953, 954, 955, 956, 957, 958, 959, 960, 961/1, 961/2, 961/3, 961/4, 962, 963/1, 963/2, 963/3, 963/4, 964, 965/1, 965/2, 965/3, 966, 967, 968, 969, 970/1, 970/2, 993, 994, 995, 996, 997, 998, 999, vse k. o. Jelični Vrh; parc. št. 788/2, 788/3, 789, 791/1, 791/2, 791/3, 791/4, 791/5, 792/1, 792/2, 794/1, 794/2, 794/4, 795, 796, 797, 798, 802, 803, 804, 805, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 816, 817, 818, 843/1, 843/2, 844/1, 844/2, 844/4, 844/5, 844/6, 844/7, 844/8, 844/9, 845, 846, 847, 848/1, 848/2, 848/3, 849/1, 849/2, 850/1, 850/2, 851/1, 851/2, 851/3, 852, 853, 854, 855, 856, 857, 859 (del parcele: vzhodni del), 888, 889 (del parcele: zahodni del do parc. št. 823), 890 (del parcele: južni del do parc. št. 799), 891 (del parcele: južni del do parc. št. 904), 892, 893 (del parcele: vzhodni del), 895 (del parcele: južni del do parc. št. 888), 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903 in 904, vse k. o. Srednja Kanomlja.«.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Meje naštetih kulturnih spomenikov so vrisane na katastrskih načrtih v merilu 1:1000 ali 1:2880 in na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:50 000. Vplivno območje je določeno na digitalnem katastrskem načrtu (k.o. Srednja Kanomlja: uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS, št. 45/03, izvorno merilo 1:2880; k.o. Čekovnik: uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS, št. 45/03, izvorno merilo 1:2880; k.o. Idrija – mesto: uveljavljen 9. decembra 2003, Uradni list RS, št. 131/03, izvorno merilo 1:1000; k.o. Jelični Vrh: uveljavljen dne 11. septembra 2003, Uradni list RS, št. 92/03, izvorno merilo 1:2880; vse datoteke z dne 6. julija 2007).
Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«.

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, tehniških, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe varovanih enot dediščine in vseh posegov vanje ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih delov ter tolikšno dostopnost javnosti, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– postavljanje trajnih ali začasnih objektov na območju spomenika je dovoljeno samo s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– vsi vzdrževalni posegi v spomenike, njihove dele, naprave in stroje so dovoljeni le s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Za vplivno območje spomenikov velja varstveni režim, ki določa:
– sleherna raba prostora in posegi vanj se podrejajo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti posameznih spomenikov in spomeniških celot v skladu s prostorskimi akti,
– gradnja novih objektov je mogoča le z izpolnitvijo kulturnovarstvenih pogojev in s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– gradi se lahko le na manj izpostavljenih legah, kadar to ne vpliva na javne vedute Idrije in njenih spomenikov, v skladu s prostorskimi akti,
– na posamičnih lokacijah vplivnega območja lahko urbani prostor dopolnijo stavbe, ki smiselno nadaljujejo tradicijo idrijske rudarske hiše ter pri tem upoštevajo naslanjanje na pobočje in umestitev v pomembne javne vedute naselja, ki so predvsem: grad, cerkev sv. Antona, jašek Frančiške, Jožefov jašek in jašek Insaghi, v skladu s prostorskimi akti,
– višinski gabariti za novogradnje in rekonstrukcije so omejeni na etažne višine, ki ne presegajo vkopane kleti, pritličja v celoti ali delno na terenu in nadstropja ter mansarde brez kolenčnega zidu,
– prenova in nadomestitev stavb je mogoča le znotraj obstoječih višinskih gabaritov,
– pri sanaciji zunanje podobe stavb je treba čimbolj poenotiti strešno krajino mesta. Strehe eno- in dvostanovanjskih stavb se izdelajo v naklonu od 40–50 stopinj in z opečno kritino (bobrovec, zareznik). Pri poslovnih, večstanovanjskih in industrijskih objektih so poleg tega dopustne ravne strehe v barvah med opečno rdečo prek sive do črne, vendar praviloma ne smejo biti v pločevinasti izvedbi,
– znotraj mesta morajo biti vzpostavljena kakovostna in količinska razmerja med pozidanimi in zelenimi površinami v skladu s prostorskimi akti, v katerih se opredelijo tudi površine zunaj naselja, ki vsebinsko dopolnjujejo zgodovinsko sosledje rasti mesta, zasnovanega na odkritju in delovanju rudnika živega srebra,
– ohranja se čim več zgodovinskih lastnosti objektov in prostorov, ki dopolnjujejo pripoved o zgodovinskem razvoju naravoslovne in tehnične kulture v mestu.«.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.