Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2008.

V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v drugem odstavku 5. člena besedilo »letalu, ki ima matično letališče« nadomesti z besedilom »zrakoplovu, ki je vpisan v register oziroma evidenco zrakoplovov«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Globa se lahko predpiše v razponu ali v določenem znesku.
(2) Z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko predpiše globa v razponu:
– za posameznika od 40 do 5.000 eurov;
– za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 200 do 150.000 eurov;
– za pravno osebo od 200 do 250.000 eurov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa od 400 do 500.000 eurov;
– za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in za odgovorno osebo v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 10.000 eurov.
(3) Globa, ki se predpisuje v določenem znesku, je lahko predpisana za posameznika v določenem znesku od 40 do 2.000 eurov, za odgovorno osebo v določenem znesku od 40 do 5.000 eurov, za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, v določenem znesku od 200 do 75.000 eurov, za pravno osebo v določenem znesku od 200 do 125.000 eurov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v določenem znesku od 400 do 250.000 eurov.
(4) Za prekrške s področja davkov, trošarin in carin se lahko z zakonom predpiše globa v večkratniku ali v odstotku od davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba plačati, ali od vrednosti predmeta, v zvezi s katerim je bil storjen prekršek. Globa, določena v skladu s tem odstavkom, ki se izreče v postopku zaradi prekrška, ne sme biti višja od najvišjega zneska, določenega z drugim, tretjim oziroma šestim odstavkom tega člena.
(5) Za prekrške s področja varstva konkurence se lahko za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, z zakonom predpiše globa v višini do deset odstotkov njihovega letnega prometa ali njihovega letnega prometa s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu. Za določitev globe v skladu s tem odstavkom se ne uporabljajo določbe drugega, tretjega in šestega odstavka tega člena.
(6) Z zakonom se sme predpisati za najhujše kršitve s področja varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, s področja varstva kulturne dediščine, s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s področja varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlovanja na črno ter delovnih razmerij, s področja socialnega varstva, s področja davkov, trošarin, carin, financ, varstva konkurence, državnih blagovnih rezerv in omejevalnih ukrepov za posamezne prekrške, katerih narava je posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, trikrat višjo globo od tiste, ki je predvidena v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(7) Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se lahko predpiše samo globa v določenem znesku:
– za posameznika od 40 do 1.250 eurov;
– za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 100 do 30.000 eurov;
– za pravno osebo od 100 do 75.000 eurov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa od 250 do 125.000 eurov,
– za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 2.500 eurov.
(8) Globe, plačane za prekrške, so prihodek države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, če so plačane za prekrške, ki jih je pravnomočno izrekel prekrškovni organ te samoupravne lokalne skupnosti, ki je za odločanje o prekrških pooblaščen z zakonom, s katerim so določeni ti prekrški. Globe, plačane za prekrške, ki so predpisani z odloki samoupravnih lokalnih skupnosti, in pravnomočno izrečene z odločbami prekrškovnih organov samoupravne lokalne skupnosti, so prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, katere predpis je bil kršen.«.

Peti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.«.
V šestem odstavku se besedilo »najmanj treh in največ 30 delovnih dni« nadomesti z besedilom »najmanj 40 in največ 400 ur«.

V prvem odstavku 20. člena se za besedo »določen« dodata besedi »ali izvršen«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Storilcu, ki ne plača globe ali stroškov postopka, se ne izda potrdila iz uradne evidence s tistega področja, na katerem je bil storjen prekršek. Zakon lahko določi, da se storilcu, ki ne plača globe ali stroškov postopka, ne izda ali ne podaljša dovoljenje v upravnem postopku s tistega področja, na katerem je bil storjen prekršek. Tega ukrepa ni mogoče določiti za potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence na področju osebnih stanj.«.

V drugem odstavku 23. člena se za besedo »leta« črtata vejica in besedilo »računajoč od dneva vpisa v vozniško dovoljenje«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Sodišče sme storilcu sankcijo iz prvega odstavka tega člena odpustiti, če posledice dejanja, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku in druge posebne olajševalne okoliščine to utemeljujejo.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V šestem odstavku 26. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pri tem sme izreči globo do najnižje mere iz 17. člena tega zakona, stransko sankcijo kazenskih točk, ki je predpisana v številu 18 kazenskih točk, pa sme omiliti tako, da se izreče vozniku začetniku 6 kazenskih točk, drugim voznikom pa 17 kazenskih točk.«.

V prvem odstavku 42. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je prekršek storjen na področju varstva konkurence, postopek o prekršku ni dopusten, če preteče pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen.«.

V tretjem odstavku 44. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije.«.

Prvi odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) O storitvi prekrška, o sankciji in o drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon.«.

V drugem odstavku 52. člena se črta prva alineja.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta prva in druga alineja.
Četrta alineja se črta.
Dosedanja peta alineja postane tretja alineja.
V dosedanji šesti alineji, ki postane četrta alineja, se črta podpičje in doda besedilo »in za prekrške s področja nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo;«.
Dosedanja sedma alineja, ki postane peta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.«.

55. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku.
(2) Prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku (56. člen) kršitelja obvesti o prekršku in pouči:
– da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da pa tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo izjavil ali odgovarjal, pa ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje,
– da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.
(3) Pouk iz prejšnjega odstavka in izjavo kršitelja prekrškovni organ vnese v zapisnik ali uradni zaznamek. Vsebina zapisnika oziroma uradnega zaznamka se kršitelju prebere in se mu vroči prepis, kar kršitelj potrdi s svojim podpisom. Če kršitelj vročitve noče potrditi s podpisom, se to zaznamuje na zapisniku oziroma uradnem zaznamku.
(4) Če se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku ali mu ni bilo mogoče dati obvestila in pouka po določbah drugega odstavka tega člena, mora prekrškovni organ pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja pisno obvestiti o prekršku in ga poučiti o pravicah iz drugega odstavka tega člena ter da se lahko pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila.
(5) Odločba o prekršku se ne more opirati na izjavo kršitelja, če ta ni bil poučen o pravicah iz drugega odstavka tega člena ali če dani pouk ni vpisan v zapisnik ali v uradni zaznamek oziroma v pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka.«.

Za 55. členom se doda nov 55.a člen, ki se glasi:

(1) Če prekrškovni organ hkrati obravnava prekrške, za katere je predpisana različna vrsta plačilnega naloga, mora s posebnim plačilnim nalogom (57.a in 57.b člen) odločiti tudi o prekrških, za katere se sicer izda plačilni nalog (57. člen).
(2) Če prekrškovni organ hkrati obravnava prekrške, za katere je predpisana različna vrsta odločbe, lahko z odločbo o prekršku (56. člen) odloči tudi o prekrških, za katere se sicer izda plačilni nalog.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov se ne izda poseben sklep o združitvi postopka.«.

V prvem odstavku 56. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pravni pouk ter številko, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in uradni pečat prekrškovnega organa, ki jo je izdal.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izrek odločbe o prekršku mora obsegati: osebne podatke kršitelja (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke o kršitelju, ki so bili navedeni oziroma ugotovljeni v postopku), kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine) in izrek, da je kršitelj storil prekršek, pravno opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki določa prekršek s številčno označbo njegovega člena ter znesek globe in rok, v katerem jo je treba plačati, morebitne izrečene stranske sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske koristi, ter o plačilu stroškov postopka in opozorila o pravici do plačila globe na obroke, o uklonilnem zaporu, če globa ne bo pravočasno plačana, oziroma da se bodo neplačana globa in stroški postopka prisilno izterjali, ter o možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo določenih nalog.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži.«.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.

V 56.a členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primeru odločbe o prekršku s področja varstva konkurence.«

V prvem odstavku 57. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ob vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, vsebuje: osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in rok za plačilo globe, številko računa za plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe na obroke, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. Plačilni nalog, izdan za prekrške zoper varnost javnega prometa, mora vsebovati tudi število izrečenih kazenskih točk, navedbo vrste voznika, kategorijo vozila, s katerim je bil storjen prekršek, številko vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal vozniško dovoljenje, ter datum izdaje vozniškega dovoljenja. Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži.«.
V petem odstavku se prvi stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška, se mu plačilni nalog vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Hkrati s plačilnim nalogom se kršitelju vroči tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, če ni ta že naveden v plačilnem nalogu.«.
V osmem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Enako ravna prekrškovni organ, če kršitelj ne plača globe in stroškov postopka po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog ali sodbe, s katero je na podlagi zahteve za sodno varstvo spremenilo plačilni nalog.«.

Drugi odstavek 57.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Plačilni nalog iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov.«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »povprečnine« nadomesti z besedama »sodne takse«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Zoper plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. Na podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Plačilni nalog vsebuje tudi pouk o dolžnosti plačila globe po določbah 57. člena tega zakona in o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve, ter o tem, da mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.«.

57.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zoper plačilni nalog iz 57. člena tega zakona, ki se izda za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. Na podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Pouk o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve, ter o tem, da mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati, je del pouka o pravici do pravnega sredstva na plačilnem nalogu.«.

V drugem odstavku 58. člena se za besedama »izločitve postopka« doda besedilo »prekinitve in ustavitve postopka ter«.
V tretjem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pri izvedbi hišne preiskave, ki se opravlja na podlagi predloga prekrškovnega organa, sme aktivno sodelovati tudi pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, ki je predlagal hišno preiskavo.«.

V tretjem odstavku 60. člena se za besedo »varstvo« doda besedilo »zoper odločbe o prekrških s področja varstva konkurence«.

V tretjem odstavku 61. člena se beseda »globa« nadomesti z besedo »sankcija«.

V 62. členu se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– če se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati, ali ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;«.
Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.

Za 62. členom se doda nov 62.a člen, ki se glasi:

(1) V postopku o zahtevi za sodno varstvo se mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti:
– ali je odločil pristojni organ,
– ali je storilcu bila dana možnost, da se izjavi o prekršku,
– ali je izrek odločbe razumljiv in
– ali se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati, ali je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(2) Če se pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da so podani razlogi iz prve ali četrte alineje prejšnjega odstavka, zaradi katerih je izdana odločba v korist kršitelja, v korist tudi kakšnemu drugemu kršitelju, ki ni vložil zahteve za sodno varstvo, ali je ni vložil v tej smeri, ravna pristojni organ po uradni dolžnosti, kakor da jo je vložil tudi ta.«.

Peti odstavek 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če prekrškovni organ ugotovi, da je zahteva pravočasna in utemeljena, odločbo o prekršku odpravi in ustavi postopek, ali jo odpravi in vloži predlog pri pristojnem prekrškovnem organu (50. člen), ali jo nadomesti z novo odločbo, ali izreče opomin namesto sankcije in o tem obvesti storilca in osebo, ki je vložila zahtevo za sodno varstvo oziroma vroči novo odločbo.«.

65. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sodišče s sodbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno, če spozna, da ni podana nobena izmed uveljavljenih kršitev iz 62. člena tega zakona in tudi ne take kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (62.a člen), ali če je bila kršitev v postopku z zahtevo za sodno varstvo že odpravljena.
(2) Sodišče s sodbo ugodi zahtevi in odpravi odločbo prekrškovnega organa, ali jo odpravi po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ni odločil pristojni organ, ali če ugotovi, da je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, ali je bila izločena.
(3) Sodišče s sodbo ugodi zahtevi in spremeni odločbo prekrškovnega organa, ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v izpodbijani odločbi o prekršku sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialne določbe tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, spremeniti odločbo. Glede na stanje stvari sodišče tako ravna tudi, če izrek odločbe ni razumljiv ali je sam s seboj v nasprotju ali če odločba nima vseh predpisanih sestavin ali če se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati, ali ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(4) Če sodišče spozna, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno, ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka.
(5) Sodišče s sodbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno, če po izvedenem dokaznem postopku ne ugotovi dejanskega stanja drugače kakor prekrškovni organ.
(6) Sodišče s sodbo ugodi zahtevi in spremeni odločbo prekrškovnega organa, če je to potrebno, ker je po izvedenem dokaznem postopku dejansko stanje ugotovilo drugače kakor prekrškovni organ.
(7) Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku spozna, da so bila odločilna dejstva v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona oziroma za odpravo kršitev določb postopka drugače odločiti, ravna po določbah tretjega odstavka tega člena.
(8) Če sodišče ugotovi, da storilcu ni bila dana možnost podati izjavo o prekršku, ali če so bile kršene določbe o uporabi jezika v postopku o prekršku, sodišče najprej odpravi kršitev tako, da storilcu omogoči, da poda izjavo, oziroma mu omogoči uporabo jezika v postopku in nato odloči o zahtevi glede na stanje stvari.
(9) Če sodišče s sodbo odpravi sklep o zavrženju prepozne, nedovoljene ali nepopolne zahteve za sodno varstvo ali ugovora (57.a in 57.b člen), hkrati odloči tudi o zahtevi za sodno varstvo ali ugovoru.
(10) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odločanje o zahtevah za sodno varstvo, vloženih zoper sklepe, zoper katere je dovoljena zahteva za sodno varstvo.
(11) Odločba o prekršku se ne sme spremeniti v škodo kršitelja.«.

Za 65. členom se dodata nova naslov in 65.a člen, ki se glasita:

(1) Sodišče prekrškovnemu organu vrne spis skupaj z izvirnikom sodbe ali sklepa z zadostnim številom overjenih prepisov ter morebitna druga pisanja, ki so nastala ali so bila pridobljena med postopkom o prekršku pri sodišču, pri tem pa obdrži izvod izpodbijane odločbe.
(2) Prekrškovni organ sodbo ali sklep sodišča vroči vlagatelju zahteve za sodno varstvo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, v primeru iz drugega odstavka 65. člena tega zakona pa tudi pristojnemu organu.«.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, je dovoljena pritožba iz vseh razlogov iz 154. člena tega zakona.
(2) Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje lahko osebe iz prvega odstavka 59. člena tega zakona vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka organa, pristojnega za odločanje o prekrških, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 eurov.
(3) Zoper odločbe iz prejšnjega odstavka lahko prekrškovni organ v roku za vložitev pritožbe napove pritožbo v naslednjih primerih:
– če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa;
– če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku;
– če je sodišče izreklo nižjo globo kot prekrškovni organ ali opomin.
(4) Napoved pritožbe se vloži pri sodišču, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo. V roku za vložitev napovedi pritožbe mora prekrškovni organ predložiti spis državnemu tožilcu, pristojnemu za sodišče, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo. Pristojni državni tožilec lahko vloži pritožbo v osmih dneh od prejema spisa in sicer iz razlogov po drugem odstavku tega člena v škodo ali v korist kršitelja.
(5) Pritožbo se obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku.
(6) Osebe iz drugega odstavka tega člena vložijo pritožbo pri prekrškovnem organu, ki je izdal odločbo, zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo. Prekrškovni organ pritožbo posreduje skupaj s spisom na sodišče, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo.
(7) Kadar se pritoži državni tožilec, pritožbo vloži skupaj s spisom pri sodišču, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo. Sodišče po preizkusu pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe posreduje kršitelju izvod pritožbe, ki sme nato v osmih dneh po prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor z vsemi spisi predloži sodišče višjemu sodišču.
(8) Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo, s sklepom, ki ga tudi vroči vlagateljem iz drugega in četrtega odstavka tega člena.«.

V 67. členu se črta tretja alineja.
Dosedanje četrta do dvanajsta alineja postanejo tretja do enajsta alineja.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V rednem sodnem postopku se glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.

V 87. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če vložnik zahteve za izločitev ravna v nasprotju z določbami 86. člena tega zakona, ali če je iz vsebine zahteve razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišče, se zahteva v celoti ali deloma zavrže. Sklep, s katerim se zahteva zavrže, izda sodnik ali senat, ki postopa v zadevi. Pri odločanju lahko sodeluje sodnik ali predsednik sodišča, katerega izločitev se zahteva. Zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, ni pritožbe.«.

V tretjem odstavku 98. člena se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda besedilo »in da bo v takem primeru veljalo, da jim je z dnem vročitve prepisa izreka sodbe ali sklepa vročena tudi sodba ali sklep.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Sodba z obrazložitvijo mora biti izdelana najkasneje v 30 dneh po vložitvi napovedi pritožbe, sodba brez obrazložitve pa najkasneje v osmih dneh po poteku roka za vložitev napovedi pritožbe. Če sodba ni izdelana v tem roku, mora sodnik obvestiti predsednika sodišča, zakaj to ni bilo storjeno. Predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se sodba čimprej izdela.«.

V 99. členu se dodajo novi prvi, drugi in tretji odstavek, ki se glasijo:
»(1) Višje sodišče odloča na seji senata ali na podlagi opravljene ustne obravnave.
(2) Višje sodišče na seji senata odloči, ali naj se že izvedeni dokazni postopek ponovi z izvajanjem posameznih dokazov ali naj se opravi ustna obravnava.
(3) Višje sodišče lahko ponovi že izvedene dokaze na seji ali na ustni obravnavi, nove dokaze pa lahko izvede na ustni obravnavi.«.
Dosedanji prvi do peti odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.

Za 99. členom se dodata nova 99.a in 99.b člen, ki se glasita:

(1) Na ustno obravnavo pred višjim sodiščem se povabijo obdolženec in njegov zagovornik, zakoniti zastopnik in tiste priče in izvedenci, za katere sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti sklene, da jih je treba zaslišati.
(2) Če obdolženec ne pride na ustno obravnavo, se šteje, da se je pritožbi odpovedal, na kar mora biti opozorjen v vabilu.
(3) Ustna obravnava pred višjim sodiščem se začne s poročilom poročevalca, ki razloži stanje stvari, ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe.
(4) Na predlog ali po uradni dolžnosti se prebere odločba ali tisti del odločbe, na katerega se nanaša pritožba, po potrebi pa tudi zapisniki o zaslišanju obdolženca, prič in drugih udeležencev v postopku ali zapisnik o ustni obravnavi.
(5) Nato se pozove pritožnika, naj obrazloži pritožbo, za njim pa predlagatelja postopka o prekršku, naj mu odgovori. Obdolženec in njegov zagovornik imata vselej zadnjo besedo.
(6) Udeleženci postopka na obravnavi smejo navajati nova dejstva in nove dokaze le, če se na ustni obravnavi ugotovi, da jih brez svoje krivde niso mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji oziroma v pritožbi.

Kolikor v 99. in 99.a členu tega zakona ni drugače določeno, se določbe o zaslišanju obdolženca, prič in drugih udeležencev v postopku in o ustni obravnavi pred sodiščem prve stopnje smiselno uporabljajo tudi v postopku pred višjim sodiščem.«.

V prvem odstavku 106. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če ugotovi, da je predlog podal nepristojni predlagatelj oziroma oseba, ga zavrže s sklepom, ki ga vroči tudi pristojnemu predlagatelju postopka.«.
V četrtem odstavku se črta četrta alineja.
Dosedanji peta in šesta alineja postaneta četrta in peta alineja.

V 129.a členu se dodajo novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši.
(8) Če je obdolženec zahteval, da ga sodišče zasliši, vendar na zaslišanje, na katero je bil pravilno povabljen, ni prišel, izostanka pa ni opravičil, odloči sodišče brez njegovega zaslišanja.
(9) V pouku o pravici do ugovora mora biti obdolženec poučen, da lahko hkrati z ugovorom poda pisni zagovor ali zahtevo, da ga sodišče zasliši in da bo v primeru, če ne bo podal pisnega zagovora niti zahteval zaslišanja, sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Obdolženca je treba poučiti, da mora hkrati z ugovorom navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane deseti odstavek.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Če je bil ugovor vložen pravočasno, sodišče izvede redni sodni postopek in s sodbo zavrne ugovor kot neutemeljen, če po izvedenem rednem sodnem postopku spozna, da je obdolženec storil prekršek, opisan v izreku sodbe, izdane v skrajšanem postopku. Sicer pa sodišče s sodbo, s katero razveljavi sodbo, izdano v skrajšanem postopku, hkrati tudi odloči o prekršku.«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane dvanajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Če je bil zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, vložen ugovor le v obdolženčevo korist, nova sodba o prekršku ne sme biti v škodo obdolžencu glede pravne opredelitve prekrška in sankcije za prekršek.«.
Dosedanji deseti odstavek postane trinajsti odstavek.

V prvem odstavku 143. člena se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. sodna taksa;«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

V tretjem odstavku 144. člena, v prvem odstavku 146. člena, v drugem in tretjem odstavku 147. člena, v deveti alineji prvega odstavka, v peti alineji drugega odstavka in v sedmem odstavku 206. člena se beseda »povprečnina« v različnih sklonih nadomesti z besedama »sodna taksa« v ustreznem sklonu.

V prvem odstavku 155. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. če je bila s sodbo o prekršku, izdano po ugovoru na podlagi 129.a člena, prekršena določba trinajstega odstavka 129.a člena in desetega odstavka 163. člena tega zakona.«

163. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Višje sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
(2) Višje sodišče odloči o pritožbi tako, da sodbo o prekršku potrdi ali spremeni.
(3) Višje sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in s sodbo potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, in tudi ne take kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. člen).
(4) Višje sodišče ugodi pritožbi, odpravi ugotovljene kršitve ali jih odpravi po uradni dolžnosti in s sodbo odloči o zadevi, če je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz prvega in drugega odstavka 155. člena tega zakona.
(5) Višje sodišče na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek po določbah rednega sodnega postopka in s sodbo odloči o zadevi, če spozna, da je to potrebno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožnik uveljavlja na podlagi novih dejstev in dokazov, za katere je verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v postopku na prvi stopnji.
(6) Višje sodišče na seji ali na ustni obravnavi ponovi posamezne izvedene dokaze po določbah rednega sodnega postopka in s sodbo odloči o zadevi, če spozna, da je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja dokazni postopek treba ponoviti.
(7) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v sodbi o prekršku sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo. Višje sodišče s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje tudi, če spozna, da je treba pri odmeri sankcij za prekrške oziroma odvzemu premoženjske koristi drugače presojati upoštevane okoliščine.
(8) Višje sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tudi takrat, kadar spozna, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali druge dokaze, ki jih ni samo izvedlo in je nanje oprlo sodbo.
(9) Če višje sodišče pri reševanju pritožbe ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v korist obdolženca, v korist tudi kakšnemu drugemu obdolžencu, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta.
(10) Če je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.«.

Naslov pred 164. členom in 164. člen se črtata.

Naslov pred 166. členom in 166. člen se črtata.

V 167. členu se črtata tretji in četrti odstavek.

V prvem odstavku 202. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Enako se izvrši globa, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska, izrečena z odločbo prekrškovnega organa, ki jo je sodišče spremenilo na podlagi zahteve za sodno varstvo, ter stroški postopka, izrečeni s sodbo ali sklepom sodišča.«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Sodišče izda poziv za izvrševanje uklonilnega zapora potem, ko ugotovi, da je bil storilec odpuščen iz izvrševanja uklonilnega zapora, določenega s prej izdanim sklepom o določitvi uklonilnega zapora.«.

V četrtem odstavku 202.b člena se za besedama »družinskih članov« doda besedilo »ali dokazila o zdravstvenem stanju ter o drugih osebnih okoliščinah na strani storilca, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Sodišče opravi poizvedbe o navedbah v ugovoru zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Sodišče lahko na obrazložen predlog direktorja zavoda za prestajanje kazni zapora odloči, da se uklonilni zapor ne izvrši in se globa prisilno izterja, če osebne okoliščine na strani storilca kažejo na to, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom. Sklep o neizvršitvi uklonilnega zapora se izda v 24 urah od prejema predloga. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

V 202.c členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Sodišče o navedbah iz predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist opravi poizvedbe zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V prvem odstavku 214. člena se za besedo »carinskih« dodata vejica in beseda »trošarinskih«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa o prekršku s področja varstva konkurence je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.«.

Določbe 16., 34. in 35. člena tega zakona se začnejo v delih, ki se nanašajo na sodno takso, uporabljati 1. januarja 2009, do tedaj pa se glede povprečnine uporabljajo dosedanji predpisi.
V postopkih z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbe o prekrških s področja varstva konkurence, ki so bile izdane do uveljavitve tega zakona, odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo po dosedanjih predpisih.
Odločbe sodišča, ki so bile do uveljavitve tega zakona izdane na podlagi drugega odstavka 65. člena zakona ali v rednem sodnem postopku, vroča sodišče ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in jih izvrši po dosedanjih predpisih. Odločbe sodišča, ki so bile do uveljavitve tega zakona izdane na podlagi prvega in četrtega odstavka 65. člena zakona, pa do tedaj še niso bile vročene, vroča prekrškovni organ po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in jih tudi izvrši.
Določbe 34. člena tega zakona se ne uporabljajo za ugovor zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku do uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.