Na podlagi prvega odstavka 7. člena Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se predpisujejo:
– ravni potrebnega znanja slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil iz 5. člena Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04),
– način dokazovanja tega znanja.
(2) Določbe te uredbe ne veljajo za tista delovna mesta iz prejšnjega odstavka, za katera je potrebno znanje slovenščine posebej določeno z drugim predpisom.

(1) Pri predpisovanju ravni potrebnega znanja slovenščine sta upoštevani zahtevnost delovnega mesta ter način dela na njem.
(2) Zahtevnost posameznega uradniškega ali strokovno-tehničnega delovnega mesta je na splošno določena z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06 in 9/07 – katalogi v prilogah). Razvrstitev in opisi delovnih mest iz navedene uredbe se smiselno uporabljajo tudi glede potrebnega znanja slovenščine za delovna mesta pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil.
(3) Z načinom dela v okviru delovnega mesta so mišljene zlasti pogostnost, pomembnost in zahtevnost predvidljivih jezikovnih stikov s sodelavci, strankami in širšo javnostjo (pisni – ustni, pisarniški – terenski – medijski idr.).

(1) Za delovna mesta iz te uredbe se določa tristopenjska lestvica aktivnega znanja slovenščine: aktivno znanje na osnovni, srednji in visoki ravni.
(2) Za delo na uradniških delovnih mestih je potrebna visoka raven aktivnega obvladanja slovenščine.
(3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za naslednja nepoložajna uradniška delovna mesta: referent, občinski redar, pravosodni sodelavec, policist, kriminalist, vojak, carinik, paznik, pristaniški nadzornik in izterjevalec. Za ta delovna mesta zadostuje srednja raven aktivnega znanja slovenščine.
(4) Za delo na strokovno-tehničnih delovnih mestih je potrebna:
– visoka raven aktivnega znanja slovenščine za delovna mesta VI. in VII. tarifnega razreda;
– srednja raven aktivnega znanja slovenščine za delovna mesta III. do V. tarifnega razreda;
– osnovna raven aktivnega znanja slovenščine za delovna mesta I. in II. tarifnega razreda.

(1) Pri delovnih mestih, za katera se po predpisih zahteva določena izobrazbena stopnja, se šteje, da je v okviru te stopnje že zajeta tudi ustrezna raven potrebnega znanja slovenščine, če je oseba izobrazbo dosegla na slovenski šoli. Za slovenske se po tej uredbi štejejo tiste šole v Republiki Sloveniji ali v tujini, ki svoj izobraževalni oziroma študijski program (predavanja, vaje, izpite ipd.) izvajajo v slovenskem učnem jeziku ali dvojezično (s slovenščino), in šole v Republiki Sloveniji, v katerih se slovenščina poučuje kot jezik okolja v predpisanem obsegu učnega predmeta. Če šola izvaja svoj program vzporedno v slovenskem in v tujem jeziku, se ustrezna raven potrebnega znanja slovenščine prizna osebam, ki so na tej šoli obiskovale in končale program, izvajan v slovenskem jeziku.
(2) Osebe, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, potrebno znanje slovenščine dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Pri tem se šteje:
– da osnovno raven aktivnega znanja slovenščine obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za osnovno šolo ali po programu Slovenščina za tujce na srednji ravni (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven B 2);
– da srednjo raven aktivnega znanja slovenščine obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za poklicno ali triletno strokovno šolo ali po programu Slovenščina za tujce na visoki ravni (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven C 1);
– da visoko raven aktivnega znanja slovenščine obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za slovensko gimnazijo oziroma tej ustrezno štiriletno srednjo šolo.

Določbe te uredbe se uporabljajo za nove zaposlitve javnih uslužbencev v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil ter za nova napredovanja oziroma premestitve že zaposlenih uslužbencev na druga delovna mesta, za zasedbo katerih predpisana raven znanja slovenščine presega raven, ki je s to uredbo predpisana za njihovo dotedanje delovno mesto.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.