Na podlagi 5. in 7. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se določajo vrste ukrepov, upravičene naložbe in dejavnosti, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji za upravičenost, postopki za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višina sredstev in finančna merila za posamezne ukrepe za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 58 z dne 28. 2. 2006, str. 42), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1261/2007 z dne 9. oktobra 2007 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (UL L št. 283 z dne 27. 10. 2007, str. 8) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 320/06/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 968/2006 z dne 27. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (UL L št. 176 z dne 30. 6. 2006, str. 32) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 968/06/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2006 z dne 19. decembra 2006 o spremembah in popravku Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 384 z dne 29. 12. 2006, str. 8) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/05/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 378/2007 z dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembah Uredbe (ES) št. 1290/2005 (UL L št. 95 z dne 5. 4. 2007, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/05/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1396/2007 z dne 28. novembra 2007 o popravku Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 311 z dne 29. 11. 2007, str. 3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/06/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1236/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 o prostovoljni modulaciji (UL L št. 280 z dne 24. 10. 2007, str. 3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/06/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2006, str. 56) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1848/06/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/06/ES);
– Sporočila Komisije Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije 2004/C 244/02) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5), zadnjič spremenjene s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 27/2007 z dne 27. aprila 2007 o spremembi priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP (UL L št. 209 z dne 9. 8. 2007, str. 48) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/06/ES).
(2) Sredstva po tej uredbi so namenjena kot pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela škodo zaradi prenehanja delovanja Tovarne sladkorja Ormož, d.d., in so opustila pridelavo sladkorne pese za predelavo v sladkor.

Za izvajanje ukrepov, določenih v tej uredbi, je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki kandidira za pridobitev sredstev po tej uredbi;
2. upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki so mu odobrena sredstva po tej uredbi;
3. prejemnik sredstev je upravičenec, ki je za izvedene dejavnosti prejel sredstva po tej uredbi.

(1) V skladu z 20. členom Uredbe 1698/05/ES se sredstva namenijo za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz 1. osi.
(2) V skladu z 52. členom Uredbe1698/05/ES se sredstva namenijo za ukrep diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij iz 3. osi.

(1) Podpore bodo dodeljene naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisani v Rimu 25. marca 1957 (11957E) (v nadaljnjem besedilu: priloga I k pogodbi), vključno z naložbami, namenjenimi izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Z ukrepom se bodo podpirale naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) in naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v združenjih kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge (skupne naložbe).
(2) Predmet podpore so naslednje naložbe v lastno primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke za prirejo mleka, mesa in jajc;
2. naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
3. naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin, ter za neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in pripadajočo opremo;
4. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala v okviru tehnične pomoči v sklopu podpor iz Programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010;
5. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo;
6. naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo;
7. nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo, skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov;
8. nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10 odstotkov vrednosti celotne naložbe;
9. prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in hmeljišč;
10. nakup in postavitev mrež proti toči;
11. naložbe v postavitev pašnikov in obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
12. naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih pri izvedenih komasacijah;
13. naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki lahko pomeni samostojno naložbo, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov;
14. naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
(3) Glede na obseg naložb bo podpora dodeljena:
– enostavnim naložbam, katerih skupna vrednost ne presega 50.000 eurov, in
– zahtevnim naložbam, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov.

(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroški novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme;
2. pri posameznih gradbenih in obrtniških delih stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. pri nakupu opreme tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces;
4. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov in opreme, nakup računalniške programske opreme ter stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja);
5. nakup kmetijskih zemljišč;
6. stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in hmeljišč;
7. nakup in postavitev zavarovanih prostorov;
8. nakup in postavitev mrež proti toči;
9. stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke ipd.) ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
10. stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi;
11. stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu;
12. nakup namakalne opreme;
13. prispevek v naravi;
14. stroški, povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva in nakupom pripadajoče računalniške programske in strojne opreme;
15. splošni stroški za izvedbo naložbe, ki so neposredno povezani z izvajanjem naložbe, v deležu do 15 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki nastanejo v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2010. Če je naložba začeta pred 1. 1. 2007, se priznajo stroški, nastali po 1. 1. 2007. Splošni stroški iz 15. točke prejšnjega odstavka so lahko nastali tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007.
(3) Do nakupa nepremičnin iz 1. točke prvega odstavka tega člena, razen nakupa kmetijskih zemljišč, so upravičeni le mladi kmetje, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči na podlagi predpisa, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega ocenjene tržne vrednosti.
(4) Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katere koli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katere koli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Kot dokončanje naložbe se štejejo:
1. uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo,
2. vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces,
3. vpis nasadov sadovnjakov oziroma hmeljišč in čebeljih družin v ustrezne registre,
4. vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/05/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov ter carin in dajatev pri uvozu, nakup prevoznih sredstev razen opreme (prikolic) za prevoz živali,
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
3. bančne stroške in stroške poroštev,
4. stroške promocije.
(7) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe na ravni trgovine zunaj dejavnosti, ki so predmet podpore po tem poglavju;
2. nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije;
3. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov po potrjenih programih organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe, ki urejajo tržne rede;
4. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnih projektov, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali.

(1) Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki so v referenčnem letu 2006:
a) prejela prehodno plačilo za sladkor ali
b) imela s Tovarno sladkorja Ormož, d.d., podpisano pogodbo o odkupu sladkorne pese in niso prejela prehodnega plačila za sladkor.
(2) Kmetijska gospodarstva iz točke b prejšnjega odstavka uveljavljajo velikost za površine, ki so jih imela zasejane s sladkorno peso. K svoji vlogi morajo priložiti naslednja dokazila, ki se nanašajo na referenčno leto 2006:
– setveni list za pridelovanje sladkorne pese ali
– kopijo potrdila o opravljeni storitvi pobiranja sladkorne pese in
– seznam GERK-ov, na katerih so v referenčnem letu pridelovala sladkorno peso, skupaj s površinami, zasajenimi s sladkorno peso.
(3) Minimalna skupna površina, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, ne sme biti manjša od 0,30 hektarja, hkrati pa mora biti minimalna velikost posamezne parcele, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, najmanj 0,10 hektarja. Če vlagatelj iz točke b) prvega odstavka tega člena predloži dokazila, iz katerih je razvidno, da površina presega površino iz pogodbe, se v postopku določitve velikosti zemljišč s sladkorno peso upošteva le površina, navedena v pogodbi.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. skladno s točko a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/05/ES mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, in sicer:
a) podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2006. Če kmetijsko gospodarstvo mladega kmeta, ki je prejel podporo na podlagi predpisa, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ob predložitvi vloge še ne izvaja kmetijske dejavnosti, mora biti ta pogoj izpolnjen najpozneje ob dokončanju naložbe;
b) izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah;
c) pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je skupni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
3. skladno s točko b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/05/ES mora biti naložba v skladu s standardi Skupnosti s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrega počutja živali, na katere se nanašajo predpisane zahteve, in sicer:
a) pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje novo uvedenega minimalnega standarda Skupnosti za dobro počutje živali, ki je za kmetijska gospodarstva postal obvezen s 1. 1. 2007. V tem primeru se kmetijskim gospodarstvom lahko zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma, s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen;
b) mladim kmetom, ki prejmejo podporo za mladega kmeta v skladu s predpisom, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe v usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma, ko je mladi kmet prvič lastniško prevzel kmetijo;
4. kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih posebnih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav;
b) usposobitev kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Skupnosti za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu;
c) stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih;
5. prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih posebnih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah;
6. upoštevajo se kakršne koli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Skupnosti po skupni tržni ureditvi. Vlagatelj ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo do dokončanja naložbe;
7. gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
8. če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
9. upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se obveže, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom;
10. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, pri fazni gradnji;
11. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se bodo od vseh skupnih stroškov nakupa, gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznali le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo;
12. vlagatelj mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o dodelitvi sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še pet obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremljajo gospodarjenje na podlagi vodenja knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno;
13. v kolikor je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo;
14. v kolikor je vlagatelj kmetija, se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec;
15. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije.
(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave se določijo z javnim razpisom.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti iz vlog, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.
(2) V skladu s postopkom za dodelitev sredstev, določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja programa prestrukturiranja.

(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe1698/05/ES, delež sofinanciranja znaša do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Kadar upravičenec uveljavlja podporo za naložbe iz naslova mladega kmeta v skladu s predpisom, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, delež sofinanciranja znaša:
– do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe 1698/05/ES,
– oziroma do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe, kadar gre za naložbe kmetijskih gospodarstev zunaj območij iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe 1698/05/ES.
(2) Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 eurov na vlogo. V javnem razpisu se določi lestvica najvišjih zneskov dodeljene podpore po posameznih velikostnih razredih priznanih površin v hektarjih, ki so jih imela kmetijska gospodarstva zasejane s sladkorno peso v letu 2006, ter skupna višina razpoložljivih sredstev po posameznih skupinah velikostnih razredov. Najvišji znesek dodeljene podpore je do 200.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2011 iz naslova tega poglavja pridobi največ do 200.000 eurov podpore.
(3) Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki se določi v javnem razpisu.
(4) Pri izvedbi naložbe se kot upravičeni strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/06/ES.
(5) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, ki jo opredeljujejo tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, objavljeni v javnem razpisu in opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
(6) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti izvirnike računov z izvirniki dokazil o njihovem plačilu in začasno oziroma končno gradbeno situacijo v primeru gradbenih del, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec, z izvirniki dokazil o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.

(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnim znanjem;
2. proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov, ki niso opredeljeni v prilogi I k pogodbi, in drugih nekmetijskih proizvodov;
3. pridobivanje energije iz obnovljivih virov na kmetiji za prodajo;
4. prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi (specializirane trgovine za prodajo pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje in iz okoliških kmetij);
5. storitvene dejavnosti (turizem, varstvo otrok, varstvo starostnikov, varstvo invalidov ipd.).
(2) Pri izvedbi se upoštevajo določbe Uredbe 1998/06/ES.

(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter zunanja ureditev okolice objekta). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. posebno usposabljanje za opravljanje dejavnosti;
3. nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in računalniško programsko opremo. Med upravičene stroške spadajo še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
4. splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, povezani s pripravo in izvedbo projektov, ki lahko pomenijo vrednost v deležu do 10 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev do 30. 6. 2010. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katere koli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so upravičeni splošni stroški lahko nastali pred datumom izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) V primeru pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov so do sredstev upravičene naložbe za opravljanje dejavnosti, razvrščene v področja, oddelke, skupine in razrede po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) SURS, ki so določene z javnim razpisom v skladu s Programom za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
1. vavčersko svetovanje;
2. nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja;
3. naložbe v raziskave in razvoj proizvodov;
4. plačilo davkov ter carin in dajatev pri uvozu;
5. prevozna in transportna sredstva;
6. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.);
7. bančne stroške in stroške poroštev;
8. nakup rabljene opreme;
9. nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
10. nakup gradbene mehanizacije;
11. naložbe v prostore za zasebno uporabo;
12. podjetja v sektorjih ribištva in ribogojstva ter premogovništva;
13. predelavo živil, katerih surovina so kmetijski proizvodi.

(1) Vlagatelji so podjetja, ki imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot:
1. dopolnilno dejavnost na kmetiji,
2. samostojni podjetnik posameznik,
3. gospodarsko družbo ali
4. zadrugo.
(2) Odgovorna oseba podjetja iz prejšnjega odstavka je član kmetijskega gospodinjstva, ki živi na naslovu kmetijskega gospodarstva. Odgovorna oseba je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetnik posameznik, zakoniti zastopnik gospodarske družbe ali zadruge.
(3) Kmetijsko gospodarstvo je moralo v referenčnem letu 2006:
a) prejeti prehodno plačilo za sladkor ali
b) imeti s Tovarno sladkorja Ormož, d.d., podpisano pogodbo o odkupu sladkorne pese in ni prejelo prehodnega plačila za sladkor.
(4) Kmetijska gospodarstva iz točke b prejšnjega odstavka uveljavljajo velikost za površine, ki so jih imela zasejane s sladkorno peso. K svoji vlogi morajo priložiti naslednja dokazila, ki se nanašajo na referenčno leto 2006:
– setveni list za pridelovanje sladkorne pese ali
– kopijo potrdila o opravljeni storitvi pobiranja sladkorne pese in
– seznam GERK-ov, na katerih so v referenčnem letu pridelovala sladkorno peso, skupaj s površinami, zasajenimi s sladkorno peso.
(5) Minimalna skupna površina, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, ne sme biti manjša od 0,30 ha, hkrati pa mora biti minimalna velikost posamezne parcele, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, najmanj 0,10 ha. Če vlagatelj iz točke b) tretjega odstavka tega člena predloži dokazila, iz katerih je razvidno, da površina presega površino iz pogodbe, se v postopku določitve velikosti zemljišč s sladkorno peso upošteva le površina, navedena v pogodbi.
(6) Kmetijsko gospodinjstvo sestavljajo člani kmečke družine, ki živijo na naslovu kmetijskega gospodarstva, in sicer:
– nosilec kmetijske dejavnosti,
– njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji,
– njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji,
– njegov zakonec ali zunajzakonski partner,
– njegovi bratje in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci,
– njegovi starši,
– njegovi stari starši,
– posvojitelj.

(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo s podrobnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki ga pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3. vlagatelj mora biti registriran v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena;
4. vlagatelj mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest;
5. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije;
6. odgovorna oseba mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva;
7. vlagatelj mora imeti izdelan poslovni načrt oziroma program dela v skladu z zahtevami javnega razpisa. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Za presojo poslovnega načrta je mogoče najeti zunanjega strokovnjaka;
8. naložba se mora izvesti izven naselij s statusom mesta v skladu s sklepoma državnega zbora in vlade;
9. iz vloge mora biti razvidno, da podjetje ne presega meril za mikropodjetja, opredeljena po priporočilu Evropske komisije 2003/361/ES.
(2) Glede na obseg naložb bo podpora dodeljena:
– enostavnim naložbam, katerih skupna vrednost ne presega 50.000 eurov, in
– zahtevnim naložbam, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov.
(3) Pri naložbah v obnovljive vire energije vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 480.000 eurov.
(4) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. pri fazni gradnji natančen popis že izvedenih dejavnosti in vrednosti že izvedenih del, ki jih potrdi pooblaščen projektant ali nadzornik.
(5) Kadar gre za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
(7) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe za izvajanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora:
1. najpozneje do dokončanja naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje teh storitev v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program opravljanja storitve.
(8) Obveznosti upravičenca so:
1. predmet naložbe se mora:
– uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet podpore,
– obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte) po knjigovodskih standardih;
2. naložba mora biti končana pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
3. voditi poslovne knjige in o poslovnih rezultatih in doseganju ciljev poročati ARSKTRP vsaj še pet let po dokončanju naložbe;
4. po dokončanju naložbe mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto. Kmetija mora zagotoviti vsaj eno polno delovno moč. Izračun normativa, ki določa polno delovno moč, se opredeli v javnem razpisu.

(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo predpisane pogoje. Te vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene z javnim razpisom. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. ekonomski vidik,
2. družbeno-socialni vidik upravičenca.
(2) Obrazložitev meril za izbor vlog se določi v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo vstopno mejo točk do porabe sredstev, razpisanih za ta namen.

(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 eurov na upravičenca. V javnem razpisu se določi lestvica najvišjih zneskov dodeljene podpore po posameznih velikostnih razredih priznanih površin v hektarjih, ki so jih imela kmetijska gospodarstva zasejane s sladkorno peso v letu 2006, ter skupna višina razpoložljivih sredstev po posameznih skupinah velikostnih razredov. Upravičenec lahko v programskem obdobju pridobi največ do 200.000 eurov.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi lahko bile s takim združevanjem presežene predpisane intenzivnosti pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti izvirnike računov z izvirniki dokazil o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organi in upravičenec (pri večjih gradbenih delih), z izvirniki dokazil o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.

Za celotno programsko obdobje je za ukrepa posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij v skladu z odločbo Komisije št. C(2007) 1717 z dne 23. aprila 2007 skupno namenjenih 5.800.543,50 eura javnih sredstev. Sredstva se v celoti financirajo iz Začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti, ki je del Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.

(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo v skladu z javnim razpisom. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede ARSKTRP.
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila za dodelitev sredstev, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. V javnem razpisu so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih znotraj ukrepa, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev ter se vloge za ta namen ločeno uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog.

(1) Vloge za javni razpis je treba poslati priporočeno na naslov ARSKTRP, Dunajska 160, Ljubljana, do obvestila o ustavitvi zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP. Vloga se vlaga na obrazcu, ki je dostopen na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti v mapah. Vlogi mora biti priložen natančen seznam vstavljene dokumentacije, ki ga podpiše vlagatelj. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na pošti, ki ju označi pošta, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se vrnejo vlagateljem v prvotnih ovojnicah.
(2) ARSKTRP odpira in obravnava vloge po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu popolnosti vlog do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa (ura, minuta) oddaje, opravi žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, ter osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP.
(3) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v prisotnosti vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge in izžrebani listek takoj odda komisiji.
(4) Z žrebom se določi vrstni red vlog.
(5) O žrebanju se napiše zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in prisotni vlagatelji.

(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih v primeru ukrepa diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij tudi oceni.
(2) Po odprtju vloge se pregleda, ali je popolna. Če vloga ni popolna, je treba vlagatelja najpozneje v treh mesecih od prejema vloge pisno pozvati, naj jo dopolni. Rok za dopolnitev vloge je osem dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vsaka dopolnjena vloga dobi status nove vloge in se uvrsti na konec seznama prejetih vlog. Za datum prispetja vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje po pošti. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnosti ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne.
(3) Popolna vloga se uvrsti na seznam popolnih vlog in dobi zaporedno številko.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena poziv na dopolnitev vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc ne vpliva na uvrstitev na seznam prejetih ali popolnih vlog.
(5) Preverjanje izpolnjevanja pogojev javnega razpisa in vsebinske ustreznosti vlog se opravi po vrstnem redu uvrščene vloge na seznamu popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril, če so ta pri posameznem ukrepu določena. Če posamezen ukrep to določa, se odobri le tista vloga, ki preseže postavljeni prag spodnje, vstopne meje točk, do porabe sredstev za posamezen razpis.
(6) Vloga, ki je ustrezna za odobritev, vendar pa razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za sofinanciranje kritja upravičenih stroškov, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj strinja in zagotovi, da bo izvedel naložbo ali dejavnost v celoti. Sicer se vloga zavrne in ponovi postopek iz tega odstavka z naslednjo vlogo na seznamu popolnih vlog.

(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo, v kateri je določena višina sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP.
(2) Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožbo je treba poslati priporočeno po pošti na ARSKTRP.

(1) Na podlagi odločb o odobrenih sredstvih ARSKTRP sklene z upravičenci pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji uporabe dodeljenih sredstev.
(2) Pogodba mora vsebovati najmanj:
1. ime in naslov ARSKTRP;
2. davčno in matično številko upravičenca;
3. ime, naslov in račun upravičenca;
4. navedbo pravnih podlag in javnega razpisa, ki je podlaga za sklenitev pogodbe;
5. navedbo glede spoštovanja pravil državnih pomoči, če je predmet podpore priglašena državna pomoč;
6. časovni načrt izvedbe projekta;
7. rok začetka in dokončanja projekta;
8. navedbo obdobja upravičenosti stroškov;
9. specifikacijo namena, za katerega so sredstva dodeljena;
10. višino odobrenih sredstev in navedbo naslednjih deležev sofinanciranja:
a. delež prispevka skupnosti v celotnih upravičenih javnih izdatkih,
b. stopnja intenzivnosti državne pomoči, če je predmet podpore priglašena državna pomoč;
11. navedbo proračunskih postavk, iz katerih se pogodba sofinancira;
12. datum vložitve zahtevkov in obveznosti upravičenca v skladu s 30. členom te uredbe;
13. način nadzora nad namensko porabo sredstev, ki vključuje tudi pregled na kraju samem;
14. seznam dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik;
15. poročila o poteku ali najmanj končno poročilo;
16. dolžnost ARSKTRP, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe;
17. določilo, da mora prejemnik sredstev ob nenamenski porabi sredstev sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
18. določilo, da mora prejemnik sredstev obrazložiti, utemeljiti in pridobiti soglasje ARSKTRP za vsako finančno, časovno ali drugo spremembo projekta, ker sicer izgubi pravico do porabe sredstev;
19. druge obvezne sestavine pogodbe o sofinanciranju, ki jih določajo drugi predpisi in usmeritev MKGP glede obvezne vsebine pogodb;
20. zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom;
21. omejitve glede sprememb pri projektu v skladu z 72. členom Uredbe 1698/05/ES;
22. določilo o varovanju podatkov;
23. posledice glede ugotovitve o dvojnem financiranju posameznega projekta oziroma da je višina sofinanciranja projekta presegla najvišjo dovoljeno stopnjo;
24. skrbnike pogodbe na strani ARSKTRP in upravičenca;
25. način hrambe dokumentacije.
(3) Brez predhodnega soglasja ARSKTRP se odstopanje upravičenca od pogodbenih določil ali poslovnega načrta oziroma investicijskega programa šteje kot odstop od pogodbe.
(4) Če upravičenec odstopi od pogodbe, mora prejeta sredstva vrniti v 8 dneh od dneva zahtevka za vračilo sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi od dneva prejema sredstev.

Sredstva po tej uredbi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste dejavnosti ali naložbe znotraj posamezne vloge samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
(3) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.

(1) Projekt mora biti končan pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Število zahtevkov za posamezen ukrep se določi z javnim razpisom.
(2) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tej uredbi prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora prejeta sredstva vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Prejemnik sredstev mora na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let po prejemu sredstev.
(4) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma ime podjetja), opis dejavnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni strani MKGP.
(5) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt osebni oziroma transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(1) Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni opravil v skladu s pogodbenimi obveznostmi ali določili te uredbe in javnih razpisov, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Prejemnik sredstev iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja oziroma prejema zahtevka za vračilo sredstev ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena prejemnik sredstev ni dolžan vrniti vseh že pridobljenih sredstev, kadar gre za naslednje primere višje sile ali izrednih okoliščin:
1. smrt prejemnika sredstev,
2. dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo,
3. razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejema obveznosti,
4. huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva,
5. uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče,
6. kužna živalska bolezen, ki prizadene živino upravičenca.
(4) O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezna dokazila v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

Prejemniki sredstev, ki so pridobili sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.

(1) ARSKTRP lahko kadar koli ugotavlja dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev po tej uredbi ali javnih razpisov na podlagi te uredbe.
(2) ARSKTRP izvaja administrativne kontrole in kontrole na kraju samem za posamezen ukrep v skladu z Uredbo 885/2006 ter Uredbo Komisije (ES) št. 1975/2006.
(3) Služba za kontrolo o ugotovitvah kontrol obvešča organizacijsko enoto ARSKTRP, odgovorno za posamezen ukrep. Če je Služba za kontrolo na kraju samem ugotovila nepravilnosti, ARSKTRP sproži postopek za izterjavo zneskov dodeljene pomoči.
(4) Služba za kontrolo na ARSKTRP je odgovorna za opravljanje kontrol na kraju samem. Upravna struktura ARSKTRP zagotavlja ločenost izvajanja nalog administrativnih kontrol in kontrole na kraju samem.
(5) Kontrole vlog oziroma zahtevkov na kraju samem pred izplačilom sredstev se opravljajo z obiski upravičencev in vključujejo najmanj 10 odstotkov skupne vrednosti javnih izdatkov, ki se prijavijo Evropski komisiji vsako leto, za ukrepe iz III. in IV. poglavja te uredbe. Za investicijske naložbe, za katere se izplačila izvajajo v več fazah, se kontrola na kraju samem pri upravičencu opravi vsaj enkrat pred dokončanjem naložbe. Vzorec vlog za kontrolo na kraju samem določi ARSKTRP na podlagi ustreznega vzorčenja. Pri teh kontrolah se pri posameznih prejemnikih preverjajo tudi drugi posebni pogoji za dodelitev pomoči pri posameznem ukrepu.
(6) ARSKTRP bo opravljala poznejše kontrole po opravljenih rednih kontrolah na kraju samem v obsegu najmanj 5 odstotkov skupne vrednosti javnih izdatkov, ki se prijavijo Evropski komisiji v celotnem obdobju izvajanja programa za ukrepe iz III. in IV. poglavja te uredbe.

(1) V skladu z Uredbo 968/06/ES se upravičencem sredstva izplačujejo dvakrat letno, in sicer marca in septembra za tekoče leto, zadnjič v mesecu septembru 2010.
(2) Upravičenci morajo zahtevke poslati na ARSKTRP:
1. za izplačila v mesecu marcu od 1. 8. do 31. 12. v tekočem letu in
2. za izplačila v mesecu septembru od 1. 1. do 31. 7. v tekočem letu.
(3) Upravičenec lahko ob zamudi zaradi objektivnih razlogov zahtevek ponovno vloži v rokih, ki veljajo za izplačila za naslednje mesečno obdobje, če je za to pridobil soglasje ARSKTRP. Zahtevki iz naslova te uredbe, vloženi po 31. 7. 2010, se zavržejo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.