Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja

Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti predavatelji višje strokovne šole (v nadaljevanju: predavatelji) in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog v višješolskem programu višjega strokovnega izobraževanja Balet, ki ga je sprejel minister, pristojen za šolstvo, s Pravilnikom o višješolskem študijskem programu Balet (Uradni list RS, št. 63/05).

V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06) ali končan javnoveljavni izobraževalni program, pri posameznem strokovnem delavcu pa tudi študijski program izpopolnjevanja.

Če v tem pravilniku pri posameznih predmetih ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

1. Strokovna terminologija v francoskem jeziku
Predavatelj strokovne terminologije v francoskem jeziku je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program francoščine.
2. Informatika
Predavatelj informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika).
Predavatelj informatike je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program in je končal študijski program izpopolnjevanja iz informatike.
3. Teorija vzgoje in izobraževanja ter metodologija
Predavatelj teorije vzgoje in izobraževanja ter metodologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program pedagogike.
4. Psihologija učenja
Predavatelj psihologije učenja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program psihologije ali pedagogike.
5. Metodika baleta
Predavatelj metodike baleta je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet).
Predavatelj metodike baleta je lahko tudi, kdor je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
– najmanj pet let solist opernega baleta,
– najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.
6. Starinski in karakterni plesi
Predavatelj starinskih in karakternih plesov je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet).
Predavatelj starinskih in karakternih plesov je lahko tudi, kdor je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
– najmanj pet let solist opernega baleta,
– najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.
7. Duetni ples
Predavatelj duetnega plesa je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet).
Predavatelj duetnega plesa je lahko tudi, kdor je končal izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
– najmanj pet let solist opernega baleta,
– najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.
8. Sodobni ples
Predavatelj sodobnega plesa je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer).
Predavatelj sodobnega plesa je lahko tudi, kdor je končal:
– višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
• najmanj pet let solist opernega baleta in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa,
• najmanj deset let solist v zboru opernega baleta in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa,
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe, ima status samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa.
9. Koreografija
Predavatelj koreografije je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet).
Predavatelj koreografije je lahko tudi, kdor je končal:
– višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
• najmanj pet let solist opernega baleta in ima izkušnje s postavitvijo najmanj petih zahtevnejših baletnih koreografij,
• najmanj deset let solist v zboru opernega baleta in ima izkušnje s postavitvijo najmanj petih zahtevnejših baletnih koreografij.
10. Teorija glasbe
Predavatelj teorije glasbe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja.
11. Zgodovina plesa
Predavatelj zgodovine plesa je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali
– univerzitetni študijski program muzikologije, umetnostne zgodovine ali kulturologije in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet),
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
• najmanj pet let solist opernega baleta,
• najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.
12. Zdravje
Predavatelj zdravja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program medicine ali splošne medicine ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal visokošolski strokovni ali višješolski študijski program zdravstvene nege.
13. Hospitacije
Predavatelj hospitacij je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) ali
– univerzitetni študijski program pedagogike.
Predavatelj hospitacij je lahko tudi, kdor je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
– najmanj pet let solist opernega baleta,
– najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.
14. Praktično pedagoško delo
Predavatelj praktičnega pedagoškega dela je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali
– univerzitetni študijski program in je pred tem končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) ali
– univerzitetni študijski program pedagogike.
Predavatelj praktičnega pedagoškega dela je lahko tudi, kdor je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples, glasbene gimnazije (D – balet) ali umetniške gimnazije (plesna smer, modul balet) in je:
– najmanj pet let solist opernega baleta,
– najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.
15. Korepeticije pri:
– metodiki baleta,
– starinskih in karakternih plesih,
– duetnem plesu,
– sodobnem plesu
Predavatelj, ki izvaja korepeticijo pri metodiki baleta, starinskih in karakternih plesih, duetnem plesu oziroma sodobnem plesu je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program klavirja.
Predavatelj, ki izvaja korepeticijo pri metodiki baleta, starinskih in karakternih plesih, duetnem plesu oziroma sodobnem plesu je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program orgel, kompozicije, glasbene teorije, dirigiranja, glasbene pedagogike ali cerkvene glasbe in je pred tem končal izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba (petje, instrument – klavir), glasbene gimnazije (petje, instrument – klavir) ali umetniške gimnazije (glasbena smer, modulu petje, instrument – klavir).
16. Knjižnica
Knjižničar je lahko, kdor:
– je končal univerzitetni študijski program bibliotekarstva,
– izpolnjuje pogoje o izobrazbi za predavatelja v skladu s tem pravilnikom in je končal študijski program izpopolnjevanja iz bibliotekarstva.
Kdor je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva, mu ni treba opravljati študijskega programa izpopolnjevanja iz bibliotekarstva.

Ne glede na določbe tega pravilnika je za predavatelje ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.