Na podlagi 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 ZUJIK-UPB1) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je Občinski svet na seji dne 21. 2. 2008 sprejel
L E T N I I Z V E D B E N I P R O G R A M
kulture Občine Sežana za leto 2008
UVOD
Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa kulture je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK). Javni interes na področju kulture je interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Javni interes za kulturo temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerim se uresničuje kulturni razvoj lokalne skupnosti.
9. člen ZUJIK narekuje sprejem dokumenta, ki določa javni interes za kulturo in udejanjenje le-tega. Podlaga za to so: letni izvedbeni načrti nosilcev javnega interesa, javni razpisi in javni pozivi za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, aktov o ustanovitvi javnih zavodov, njihovih strateških načrtov in letnih programov dela, javnih razpisov za oddajo javne kulturne infrastrukture ter upravnih odločb.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo v 14. členu govori o smiselni uporabi zakona in določa: »Če lokalna skupnost ne določi drugačne vsebine in postopka lokalnega programa za kulturo, se zanj smiselno uporabljajo določbe tega zakona v zvezi z nacionalnim programom za kulturo.«
Občina Sežana lokalnega strateškega programa za kulturo, ki opredeljuje področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, načrtuje investicije v kulturno infrastrukturo, postavlja cilje in prioritete kulturne politike in določi čas za njihovo uresničitev, še ni sprejela. Lokalni strateški program za kulturo se sprejema za obdobje štirih let, lahko pa vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje.
Med izvajalci, ki nemoteno zagotavljajo javne kulturne dobrine na območju Občine Sežana, je le Kosovelova knjižnica sprejela strateški načrt svoje dejavnosti za obdobje 2008–2011. Ostali izvajalci, skupaj z lokalno skupnostjo, so to dolžni storiti v roku enega leta po sprejemu ZUJIK.
Letni izvedbeni program kulture Občine Sežana je skupaj z letnimi programi nosilcev javnega interesa za kulturo in proračunom občine za leto 2008 podlaga za razdelitev sredstev za kulturne dejavnosti, kulturne programe in projekte. Javni interes za kulturo se udejanja predvsem na podlagi javnega razpisa in javnega poziva za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za leto 2008 in letnih programov javnih zavodov.
Kulturne dejavnosti so vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju nepremične in premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih umetnosti ter novih medijev, na področju založništva in knjižničarstva, kinematografije in na drugih področjih kulture.
Poleg zagotavljanja kulturnih dobrin občina uresničuje javni interes za kulturo tudi z vzdrževanjem javne in druge kulturne infrastrukture (investicije, vzdrževanje, kulturna dediščina).
Izvajalci letnega programa kulture so: javni zavodi, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna enota Sežana, Zveza kulturnih društev Sežana, kulturna društva, samostojni kulturni izvajalci in druge organizacije, registrirane za izvajanje kulturnih dejavnosti.
PROGRAMI, KI SE BODO V LETU 2008 IZVAJALI V JAVNEM INTERESU
1. Javni zavodi
1.1 Knjižnična dejavnost – Kosovelova knjižnica Sežana
V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo: optimalna ponudba knjižničnega gradiva različnim uporabnikom, širjenje bralne kulture, zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva, omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva, informacijskih virov ter zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami. Poleg tega naj bi tovrstna dejavnost spodbujala vseživljenjsko učenje, razvijala bralno kulturo ter različne oblike pismenosti. Njena naloga je tudi utrjevati in razvijati strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti. Pri tem širokem spektru dejavnosti pa je pomembno, da ta najde segment, kateremu se bolj posveti in da pri realizaciji posamezne naloge uporabi kreativne pristope.
Knjižnično dejavnost izvaja javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana. V interesu občine je približati vsem prebivalcem boljšo dostopnost do knjižničnega gradiva.
Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošne knjižnice III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev gravitacijskega območja), ki izvaja javno službo na področju kulture. Predhodnici sedanje knjižnice sta občinska Ljudska knjižnica Sežana, ki je bila ustanovljena 30. aprila 1948, in Kosovelova knjižnica Sežana, ustanovljena 13. februarja 1963. Pri svojem delovanju sledi načelu dostopnosti gradiva in informacij za vsakogar, z željo zmanjševanja socialnih razlik in nagovarja najširši krog potencialnih uporabnikov. V organizacijski shemi spadajo pod okrilje osrednje knjižnice še enote v Divači, Komnu in na Kozini.
Delovanje splošne knjižnice kot javnega zavoda določajo Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o zavodih in Standardi za splošne knjižnice, ki jih je izdal Nacionalni svet za knjižnično dejavnost kot osnovo za razvoj knjižnic, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana ter vrsta podzakonskih predpisov.
Knjižnica tudi v letu 2008 nadaljuje z načrtnim delom na širjenju bralne kulture, popularizaciji knjižničnega gradiva in odpravljanju funkcionalne nepismenosti (delo z bralci, program za odrasle bralce, delo z uporabniki s posebnimi potrebami, bibliopedagoško delo z mladimi bralci in srednješolci) ter vseživljenjsko učenje in dopolnitev ter podpora formalnemu izobraževanju. Samostojno in v sodelovanju s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami ter društvi bo pripravljala prireditvene in razstavne dejavnosti ter razvijala raznovrstne študijske krožke, poleg drugih oblik, ki razvijajo interes za knjižnično gradivo in knjižničarsko dejavnost. V letu 2008 bo slavnostno obeležila tudi 500-letnico Trubarjevega rojstva.
Z aktom o ustanovitvi je bila knjižnici prenešena v upravljanje Kosovelova domačija v Tomaju. Knjižnica skrbi, skupaj z oskrbnico, za vzdrževanje in vodenje po zapuščini Kosovelovih.
1.2 Umetniški programi – Kosovelov dom Sežana
Kosovelov dom Sežana je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelovega doma – Kulturni center Krasa (Uradni list RS, št. 86/02, 130/03). Dom je kulturna institucija, ki danes ni le reprezentančni objekt regije, ampak pripomore s svojim delovanjem k prepoznavnosti Občine Sežana ter celotnega Krasa in v tujini. K temu pripomorejo zavzeti delavci doma kot tudi uresničevanje programskih usmeritev na vseh področjih kulturnega udejstvovanja: likovne razstave z gostovanji po Evropi, gledališke koprodukcije z drugimi gledališči (izjemno odmevna predstava Z. Dorića: Kako smo ljubili tovariša Tita), sodelovanje z uglednimi ustanovami po Sloveniji, koncertna dejavnost, lutkovne in gledališke predstave za predšolsko in nižjo stopnjo, sobotne matineje v soorganizaciji s kulturnimi društvi v Občini Sežana, zamejskimi kulturnimi organizacijami in društvi bivše Občine Sežana.
Kulturni center Krasa opravlja svojo poslanstvo od njegove ustanovitve v letu 1991 dalje. V obdobju od njegove ustanovitve pa do konca lanskega leta se je na njegovem odru zvrstilo skupno 3.348 različnih predstav, kar pomeni, da se je na letnem nivoju odvijalo kar 209 predstav. Še bolj verodostojen je podatek o številu obiskovalcev, ki govori, da se je v celotnem obdobju različnih kulturnih prireditev in dogodkov udeležilo kar 685.863 obiskovalcev. V povprečju se je vsake prireditve udeležilo nekaj več kot 218 ljudi.
Kosovelov dom opravlja večino dejavnosti v eni osrednji dvorani s 459 sedeži. Pred dvema letoma je vodstvo usposobilo manjšo plesno dvorano, ki je namenjena različnim ljubiteljskim dejavnostim, in v lanskem letu malo dvorano s 50 sedeži, ki služi otroškim programom, plesnim vajam ter druge dejavnosti s področja kulture, v okviru manjših organiziranih skupin. V objektu se nahaja še nedokončana srednja dvorana, ki ni usposobljena za odvijanje kulturnih prireditev. To pomeni, da mora vodstvo centra skrbno in natančno koordinirati delo na takšen način, da zadosti različnim zvrstem kulturnega izražanja članov, vključenih v posamezna kulturna društva, ki gravitirajo na ta hram kraške kulture.
V letu 2008 poleg že v preteklih letih načrtovane dejavnosti v svojem programu Kosovelov dom načrtuje ureditev stalne slikarske razstave akademskega slikarja Poldeta Oblaka in vrsto investicijskih posegov (glej poglavje: Javna infrastruktura na področju kulture).
1.3 Muzejska dejavnost – Goriški muzej Nova Gorica
Muzejsko dejavnost na območju Občine Sežana izvaja javni zavod Goriški muzej Nova Gorica v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev. V letu 2005 je Občina Sežana z muzejem sklenila pogodbo o strokovnem razvoju muzejske dejavnosti v Občini Sežana, ki ima poleg opravljanja javne službe naslednje naloge: organizacijo dodatnega raziskovalnega dela, tematsko vezanega na varovanje kulturne dediščine na območju občine, objava izsledkov raziskav, organizacijo muzejskih razstav v Občini Sežana in druge naloge s področja premične dediščine, ki se jih pogodbenici dogovorita.
V letu 2008 načrtuje odkup muzejskih predmetov – zgodovina kamnarstva, postavitev razstave »uporaba neavtohtonega kamna na Krasu« in raziskovanje in opredelitev zapuščine Kosovelovih, ki je v lasti A. Kosovel (Del dediščine je še vedno v Ljubljani, v hiši, kjer je živel Stanko Kosovel in je sedaj v lasti hčerke Aino, ki v njej tudi prebiva.).
2. Ljubiteljska kultura
2.1 Dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – območna enota Sežana
Z Zakonom o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti leta 1996 je bil ustanovljen javni sklad z namenom, da naj prenese izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sklad ima območne enote in med njimi je tudi Območna enota Sežana.
Država v ta namen zagotavlja strokovno pomoč za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti prek strokovne službe sklada in njegovih območnih izpostav ter sofinancira tiste programe, ki v skladu z merili, določenimi na podlagi nacionalnega kulturnega programa, presegajo lokalni pomen. Lokalna skupnost zagotavlja prostorske pogoje za delo društev, skupin in posameznikov, ki izvajajo ljubiteljske kulturne programe ter sredstva za njihove programe, ki so lokalnega pomena.
Tako Občina Sežana zagotavlja del sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost, ki zajema; srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, revijo Primorska poje, srečanje pihalnih orkestrov, literarna nagrada »Mlada Vilenica«, primorski pesniki Srečku Kosovelu, mednarodna prevajalska delavnica, podelitev Štrekljeve nagrade, Škocjanski festival, predstavitve knjig kraških avtorjev, mednarodna literarna nagrada »Vilenica«, srečanje založnikov Evrope in festival »Urška«.
V letu 2008 je načrtovana organizacijska sprememba dejavnosti sklada, med drugim tudi zato, ker se je strokovni delavec zaposlen na enoti upokojil. Ker je bil polovični delovni čas zaposlen v Kosovelovem domu, so bili prostori za dejavnost območne enote sklada zagotovljeni v javnem zavodu.
Dejavnost s polovičnim delovnim časom bo izvajala oseba, ki je že zaposlena na skladu in je pokrivala območno enoto Ajdovščina. Tudi sedež območne enote bo spremenjen. Nova lokacija bo na Srebrničevi 1, Sežana.
2.2 Štrekljeva nagrada, Primorska poje
Občina Sežana bo sofinancirala prireditev ob podelitvi Štrekljeve nagrade, ki se sicer odvija v Občini Komen in revijo pevskih zborov Primorska poje. Srečanje pevskih zborov, ki je med najbolj množičnimi v Sloveniji, se odvija v posameznih krajih Primorske, med drugim tudi v Sežani. Obe prireditvi se odvijata v organizaciji in sodelovanju Sklada za ljubiteljske dejavnosti RS – območna enota Sežana. Občina Sežana je za sodelovanje pri obeh prireditvah podpisala s sodelujočimi občinami pismo o nameri.
2.3 Dejavnost društev s področja kulture
Pomembno vlogo pri izvajanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju občine imajo društva, Zveza kulturnih društev Sežana in Območna enota sklada RS za kulturne dejavnosti, ki sprejemajo svoj letni program.
Ljubiteljsko ustvarjanje in poustvarjanje na področju kulture se v pretežni meri uresničuje v kulturnih društvih in njihovi zvezi. V interesu občine je finančno podpreti dejavnost vseh aktivnih kulturnih društev, ki delujejo na naslednjih kulturnih področjih: glasbenem; pevski zbori in instrumentalna glasba; vizualnih umetnosti (fotografija, slikarstvo, oblikovanje); gledališke in plesne dejavnosti, na področju etnologije, literarnih ter drugih in izvajajo program kot redno dejavnost društva.
Sredstva bodo društvom porazdeljena v skladu z javnim razpisom po sprejemu proračuna. V pripravi je pravilnik o sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev, v katerem bo opredeljen postopek, upravičenci, merila in kriteriji za sofinanciranje kulturnih društev, ki naj bi ga sprejel in potrdil občinski svet.
2.4 Dejavnost Kosovelove sobe
Kosovelova soba je del kulturne dediščine Občine Sežana. Ustanovljena je bila v prostorih stare osnovne šole na Bazoviški cesti 9, ki velja za rojstno hišo pesnika Srečka Kosovela. Soba je bila oblikovana na pobudo Ljudske univerze leta 1976 in še sedaj je v njenem upravljanju. V spomin na velikega pesnika je postavljena zbirka njegovega literarnega ustvarjanja in avdiovizuelni prikaz njegovega življenja in dela. V sobi se odvijajo tudi posamični kulturni projekti.
Tudi v letu 2008 je v javnem interesu občine, da podpre dejavnost Kosovelove sobe v sedanjem obsegu.
3. Mediji in avdiovizuelna sredstva
3.1 Občinski informator – Kraški obzornik
Javni interes občine je informiranost občanov Občine Sežana. V ta namen je z odlokom o občinskem glasilu ustanovila Kraški obzornik. V letu 2007 je občinsko glasilo izšlo štirikrat, čeprav si je uredniški odbor prizadeval za večkratno letno izdajo prav zaradi ažurnosti posredovanja novic. V letu 2008 so v ta namen zagotovljena proračunska sredstva in izšlo naj bi sedem številk (šest rednih številk in ena posebna), in sicer februarja, marca, aprila, junija, oktobra, decembra in posebna številka avgusta. Zaradi povečanja števila gospodinjstev v Občini Sežana je dvignjena naklada na 4630 izvodov.
4. Naravna in kulturna dediščina
4.1 Vzdrževanje Botaničnega parka
Sežanski botanični park obstaja že od leta 1848, ko je družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso. Z leti so zemljo še dokupovali in tako se je park, ki so ga zasadili okrog vile, rasel in širil, saj so ga nenehno zasajevali z različnimi sadikami in semeni z vsega sveta, ki so jih prinašali mornarji in sam takratni lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere. Leta 1890 so dogradili rastlinjak, ki je nekakšna miniatura schönbrunskega rastlinjaka pri Dunaju. Zaradi navedenega je Botanični park naravna dediščina, ki je sicer v upravljanju Komunalno-stanovanjskega podjetja Sežana. Dejavnost sofinancira Občina Sežana.
Rastlinjak (palmarij) je grajen element botaničnega parka. Obnovljen je bil v letu 2006, med drugim tudi s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo. Kaže pa se potreba tudi po obnovi rastlinskih vrst, zato so v proračunu za leto 2008 v okviru sredstev za vzdrževanje objektov skupne rabe – botanični parki (pogodba s KSP Sežana) zagotovljena sredstva za obnovo polic in dobavo novih tropskih rastlin.
4.2 Vzpostavitev muzeja kamnarstva
Javni interes na področju varstva kulturne dediščine je vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti ter zagotavljanje javne dostopnosti dediščine.
Med projekte s področja varovanja kulturne dediščine sodi tudi oblikovanje in vzpostavitev muzeja kamnarstva.
Kras kot pokrajino sta najbolj zaznamovala kamnarstvo in kamnoseštvo. Pridobivanje kamna na Krasu ima tisočletno tradicijo, znano že v antiki. V Nabrežini je še danes kamnolom Cava Romana. Okoli večine kraških vasi je moč zaslediti manjše kamnolome –»jave«, ki so jih kmetje odpirali na svoji zemlji zase in najemnike, lahko pa je bilo tudi več lastnikov. Kamen so pridobivali po posebnih postopkih: velike monolitne bloke so lomili od kamnite stene in jih nato zvračali na etažo. Monolitne bloke so nato klesali v delavnicah, ki so bile v kamnolomu ali drugje po kraških vaseh. Kamnoseki so kamen na fino obdelali za okenske in vratne okvirje, stopnišča, ognjiščne okvirje, konzole, nagrobne križe, obode vodnjakov, kamnite žlebove, cerkvena znamenja – »pile«, kamnite oboke pri vhodu v domačije –»kolone«, terilnike ter drugo posodje in drugo. Še danes je moč občudovati mojstrsko roko kamnoseškega obrtnika po vaseh, kjer so lastniki domačij z ljubeznijo do kamna ohranili stavbno dediščino svojih očetov.
Vse to in še več, da bi kamnito kulturno dediščino ohranili in prezentirali, narekuje postavitev muzeja – kamnarske in kamnoseške dejavnosti. Značaj zbirke in muzeja bi bil vzgojno-izobraževalni pa tudi tržni. V ta namen je v letu 2007 Občinski svet imenoval projektni svet in mu naložil vrsto nalog. Lokacija muzeja, ki bo odprtega značaja, je Lipica 1, področje kamnoloma.
4.3 Obnova kulturnih spomenikov, sakralnih objektov
Občina Sežana je leta 1992 sprejela Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana. Odlok je zajemal območje sedanjih štirih novonastalih občin. Po letu 1992 se je zakonodaja na področju kulture spremenila; sprejet je bil Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (1992, 2002, 2006 in 2007) ter Zakon o varstvu kulturne dediščine (1999), ki narekujeta drugačen režim varovanja kulturne dediščine kot je to nalagal Zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine iz leta 1981. To pomeni, da bi morala Občina Sežana valorizirati naravno in kulturno dediščino svojega območja in vzpostaviti prioritetni vrstni red obnove kulturnih spomenikov pa naj bo to sakralna, etnološka, arheološka, arhitekturna ali naravoslovna dediščina. Že nekaj let so v proračunu zagotovljena sredstva za obnovo kulturnih spomenikov; teh sredstev je bila deležna ž. c. sv. Martina (obnova strehe) in v preteklem letu za projektno dokumentacijo za obnovo komunske kašče v Šmarjah pri Sežani. V letu 2007 so bila sredstva z javnim razpisom dodeljena župniji Dutovlje za obnove cerkve sv. Jurija.
Javni interes je ohranjati kulturno dediščino in zaradi nujnih sanacijskih posegov na nepremični kulturni dediščini se znesek sredstev za leto 2008 v ta namen znatno povečuje. Zainteresiranim vlagateljem bodo sredstva za sofinanciranje obnove dodeljena na podlagi javnega razpisa.
5. Javna infrastruktura na področju kulture
5.1 Investicijsko vzdrževanje objektov – Kosovelova knjižnica
Za vzdrževanje objekta knjižnice in opreme zagotavlja občina s proračunom del sredstev. Z zagotovljenimi sredstvi se knjižnici deloma pokrijejo stroški investicijskega vzdrževanja.
5.2 Dograditev velikega odra – Kosovelov dom
Delež za investicijska vlaganja je namenjen za plačilo dvanajstih obrokov anuitet, na podlagi leasing pogodbe po priloženem amortizacijskem načrtu za najem opreme odra s postopnim odkupom. V proračunu so zagotavljamo sredstva v višini, kolikor naj bi znašal delež za leto 2008.
5.3 Ureditev srednje dvorane, sanacija amfiteatra in ureditev galerije P. Oblaka – Kosovelov dom
Skrb za vzdrževanje javne infrastrukture na področju kulture terja vrsto investicijskih posegov. Predmet načrtovane investicije v Kosovelovem domu, ki razpolaga s popolnoma iztrošeno in amortizirano opremo za osvetljavo in ozvočenje je bil v letu 2007 nabava opreme za osvetlitev in ozvočenje, pri čemer je država tudi zagotovila del sredstev.
Za približevanje splošnim standardom in tehničnim pogojem, ki jih mora izpolnjevati Kosovelov dom za nadaljnje izvajanje kulturnih dejavnosti, je Občina Sežana dolžna nadaljevati z investicijskim vlaganjem.
Kosovelov dom je prevzel svojo funkcijo pred šestnajstimi leti vendar v omejenem obsegu, saj je bil zaključen le osrednji del z veliko dvorano in večnamenski predprostori (avli s stopniščem, upravni del in zunanje gledališče), ne pa spremljajoči prostori in pomožni dvorani, ki so nujni za celovito ponudbo kulturnega hrama. Po tolikih letih pa se žal kaže tudi dotrajanost materialov in nujna sanacija le-teh.
V letu 2008 je načrtovano dokončanje srednje dvorane z namenom, da bi to postala večnamenska dvorana (dvorana, ki je bila predvidena v prvotnih načrtih kot kinodvorana), ki bo služila za koncerte, predavanja, predstavitve, TV studio, razstavni prostor, maturantske plese, multimedijske dogodke, pogostitve ob različnih obletnicah. Oboje vodi k manjšemu trošenju denarja, namensko za vzdrževanje in ogrevanje, ker se sedaj citirane prireditve odvijajo v veliki dvorani in predprostorih.
Do dveh let nazaj delovanja javnega zavoda se je več prireditev v poletnem času odvijalo tudi v amfiteatru Kosovelovega doma, ki ponuja vrsto možnosti in ta danost je bila izkoriščena v preteklih letih za potrebe mladih (MC Podlaga), festivalom jazza, bluesa in etno glasbe (izjemna akustika amfiteatra) ter gledališkimi predstavami.
Po tolikih letih je moral Kosovelov dom amfiteater zapreti za obiskovalce zaradi poškodovanosti objekta, ki obsega že 70% površine. Za rešitev zunanjega gledališča je nujen gradbeni poseg, da bi lahko objekt vrnili svojemu namenu, zato je v sredstvih namenjenih za investicijska vlaganja, načrtovan ta poseg.
Del investicijskih sredstev naj bi bil namenjen za postavitev stalne slikarske razstave akademskega slikarja P. Oblaka in del sredstev za vgraditev tovornega dvigala.
Tovorno dvigalo bi omogočalo prevoz tehnične opreme, kulis, praktikablov in drugo od dostavne rampe do amfiteatra in hkrati dostop in vertikalni transport do skladišča 1 in 2, ki sta locirani v dveh nadstropjih. Delo v domu je pokazalo, da je brez tega tehničnega pripomočka polovica zgradbe paralizirana.
6. Finančna sredstva za izvedbo programa kulture v letu 2008
+--------------------------------------------+-----------------+
| Področje/Izvajalec | Proračunska |
| | sredstva – EUR |
+--------------------------------------------+-----------------+
|I. Javni zavodi | 560.400|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA | 233.696|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– redna dejavnost | 208.090|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– sredstva za nabavo knjižničnega | 25.606|
| |gradiva | |
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |KOSOVELOV DOM SEŽANA | 317.953|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– redna dejavnost | 285.736|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– programi Kosovelov dom | 32.217|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |GORIŠKI MUZEJ | 8.751|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– dejavnost GM na območju Občine | 8.751|
| |Sežana | |
+--------------------------------------------+-----------------+
|II. Ljubiteljska kultura | 55.966|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– dejavnost JSKD – območna enota | 24.064|
| |Sežana | |
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– Štrekljeva nagrada, Primorska poje | 1.071|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– dejavnost društev s področja | 29.921|
| |kulture | |
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– dejavnost Kosovelove sobe | 910|
+--------------------------------------------+-----------------+
|III. Mediji in avdiovizuelna kultura | 39.599|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– občinski informator – Kraški | 39.599|
| |obzornik | |
+--------------------------------------------+-----------------+
|IV. Naravna in kulturna dediščina | 35.700|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– vzdrževanje Botaničnega parka | 6.700|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– vzpostavitev muzeja kamnarstva | 4.000|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– obnova kulturnih spomenikov, | 25.000|
| |sakralnih objektov | |
+--------------------------------------------+-----------------+
|V. Javna infrastruktura | 329.521|
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– investicijsko vzdrževanje objektov | 4.376|
| |– Kosovelova knjižnica | |
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– dograditev velikega odra – | 58.845|
| |Kosovelov dom | |
+------+-------------------------------------+-----------------+
| |– ureditev srednje dvorane, sanacija | 266.300|
| |amfiteatra in ureditev galerije P. | |
| |Oblaka – investicije v Kosovelovem | |
| |domu | |
+--------------------------------------------+-----------------+
|VI. Skupaj sredstva za kulturo | 1.021.186|
+--------------------------------------------+-----------------+
Št. 032-1/2008-10
Sežana, dne 21. februarja 2008
Župan
Občine Sežana
Davorin Terčon l.r.
