Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet Občine Cerknica na 7. redni seji dne 14. 2. 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se, v skladu z Dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 100/04) sprejme Spremembe in dopolnitve dela ureditvenega načrta Za vrtovi Cerknica (v nadaljevanju občinski podrobni prostorski načrt Za vrtovi Cerknica).
(2) OPPN je izdelan na podlagi idejnih načrtov in strokovnih podlag ter ob upoštevanju ureditvenega načrta Za vrtovi Cerknica (Uradni list SRS, št. 42/88).
(3) OPPN je izdelal Primis Vrhnika d.d. januarja 2008 pod št. naloge 67/2007-U.

(1) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, navedenem v 1. členu tega odloka.

I. Tekstualni del:
1. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:

1.        Izsek iz grafičnega načrta
          kartografskega dela občinskega
          prostorskega načrta s prikazom lege
          prostorske ureditve v širšem območju
1.1.      Izsek iz prostorskih sestavin plana
          Občine Cerknica                         M 1 : 5000
2.        Območje podrobnega načrta z
          obstoječim parcelnim stanjem
2.1.      Geodetski načrt s prikazom območja
          občinskega podrobnega
          prostorskega načrta                      M 1 : 500
3.        Prikaz vplivov in povezav s
          sosednjimi območji
3.1.      Lega v širšem prostoru in povezave s
          sosednjimi enotami urejanja prostora    M 1 : 2500
3.2.      Vplivi na sosednja območja               M 1 : 500
4.        Zazidalna oziroma ureditvena
          situacija s prikazom vplivov
          in povezav s sosednjimi območji
4.1.1.    Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo
          pritličja in zunanja ureditev            M 1 : 500
4.1.2.    Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo
          kleti                                    M 1 : 500
4.2.      Tridimenzionalni prikaz objektov
5.        Prikaz ureditev glede poteka
          omrežij in priključevanja objektov
          na gospodarsko javno infrastrukturo
          ter grajeno javno dobro
5.1.1.    Prometno tehnična situacija – začasna    M 1 : 500
5.1.2.    Prometno tehnična situacija in načrt
          intervencijskih poti – končna            M 1 : 500
5.1.3.    Prometna ureditev – klet                 M 1 : 500
5.2.      Idejna višinska regulacija               M 1 : 500
5.3.      Zasnova komunalne ureditve               M 1 : 500
6.        Prikaz ureditev, potrebnih za
          obrambo ter varstvo pred naravnimi
          in drugimi nesrečami, vključno z
          varstvom pred požarom
6.1.      Načrt intervencijskih poti               M 1 : 500
7.        Načrt parcelacije
7.1.      Načrt gradbenih parcel                   M 1 : 500
7.2.1.    Zakoličbeni elementi gradbenih parcel
          in predvidenih objektov – pritličje      M 1 : 500
7.2.2.    Zakoličbeni elementi gradbenih parcel
          in predvidenih objektov – klet           M 1 : 500
8.        Prikaz etapnosti izvedbe
8.1.      Prikaz etapnosti izvedbe                 M 1 : 500

Obvezne priloge OPPN so:
1. Izvleček iz prostorskih sestavin plana Občine Cerknica.
2. Prikaz stanja prostora.
3. Geodetski načrt s certifikatom.
4. Strokovne podlage (na vpogled pri pripravljavcu).
4.1. Geotehnično poročilo o pogojih temeljenja bloka Cerknica (i-n-i, Podjetje za geotehnični gradbeni inženiring d.o.o., št. 2081/2006, 14. 11. 2006).
4.2. IR – idejna urbanistično arhitekturna rešitev (Primis Vrhnika d.d., št. 130/2006, 4. 12. 2006).
4.3. Idejna zasnova zunanje in prometne ureditve (Komunala projekt d.o.o., št. 145/V-07, junij 2007).
4.4. Idejna zasnova TP Cerknica – za vrtovi (Elektro Ljubljana d.d., št. ELR3-42/07-IDZ, julij 2007).
4.5. Načrt električnih inštalacij in električne opreme in telekomunikacij – IDP (IMP PROJEKTIVNI BIRO d.d., št. 27021-140, julij 2007).
4.6. Idejna zasnova telekomunikacij (Dekatel d.o.o., št. 2305758, julij 2007).
4.7. Idejna zasnova kanalizacije (Komunala projekt d.o.o., št. 145-1/V-07, julij 2007).
4.8. Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme – IDP (IMP PROJEKTIVNI BIRO d.d., št. 27021-350, julij 2007).
4.9. Idejna zasnova smernic požarne varnosti (KOMPLAST d.o.o., št. 138-07/07-IDZ, julij 2007).
4.10. Stanovanjska soseska »Za vrtovi« Cerknica, Barvna študija (Linear d.o.o., št. A-86-07, 21. 1. 2008).
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN.
7. Povzetek za javnost.

(1) Območje planske celote CE-19C meri 16.638 m2, predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta pa je območje II. etape UN »Za vrtovi«, ki je namenjeno gradnji stanovanjsko poslovnega objekta in meri 9.982 m2.
(2) Ožje območje zajema zemljišče parcel ali delov parcel št. 893/8, 895/4, 896/4, 897/4, 897/2, 899/9, 899/4, 899/10, 901/3, 899/6, 901/5, 906/4-del, 906/5-del, 906/6-del, 907/6, 907/7, 907/8, 907/9, 904/8, 904/7, 912/6, 917/3-del, 913/3-del, 1131/1-del, 2767-del, vse k.o. Cerknica s skupno površino 9.982 m².
(3) Širše območje OPPN zajema še zemljišče, potrebno za ureditev obstoječega stanja v prometnem smislu in možno ureditev dostopa po izgradnji nadomestnega otroškega vrtca. Poleg parcel II.etape UN obsega še parcele 906/4-del, 906/5-del, 906/6-del, in 917/1-del ter 916/2-del. Širše območje meri 11.785 m2.

(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj območja predvidi gradnja sedmih stanovanjskih objektov, spremljajoči objekti, skupne podzemne garaže s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.
(2) Območje je namenjeno:
– predvidenim stanovanjskim objektom,
– urejenim pripadajočim funkcionalnim površinam,
– prometnim in manipulacijskim površinam s parkirnimi mesti,
– izvedbi potrebnih komunalnih vodov,
– postavitvi transformatorske postaje,
– postavitvi plinske postaje,
– postavitvi dveh kolesarnic,
– postavitvi kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov,
– izvedbi priključkov na ulico Cesta na jezero in javno pot Cesta na jezero.
(3) Meja območja OPPN je prikazana v grafičnem načrtu »Geodetski načrt s prikazom območja občinskega podrobnega prostorskega načrta« (list 2.1.).

(1) Območje OPPN je del že realiziranega ureditvenega načrta Za vrtovi.
(2) Dostop je predviden z lokalne ceste Cesta na jezero. Z razširjene javne poti je predviden dostop do začasnega parkirišča in urgentni dostop. Zasnova celotne prostorske ureditve zagotavlja zadostno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce, zelene površine z visoko in nizko vegetacijo – zasaditev ob parkirišču v območju OPPN in gruče dreves ob Cesti na jezero, požarne oziroma interventne dostope ter ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Zunanja ureditev ob objektih in zasnova objektov mora zagotavljati nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam. Pri projektiranju je potrebno upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO TR 9527.
(3) Zazidalna zasnova in ureditev zunanjih površin je razvidna iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta – »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev« (list št. 1.1.).

(1) Vsi predvideni posegi v območju OPPN so trajni.
(2) Površine izven območja OPPN, ki so potrebne za nemoteno rabo načrtovanih objektov in ureditev, so namenjene ureditvi komunalno energetske infrastrukture na naslednjih parcelah:
– na delih parcel 916/2 in 922/1, k.o. Cerknica se izvede nov SN razvod od obstoječega SN voda do nove TP,
– na delih parcel 899/11 in 916/2 ter 917/3 in 922/1, k.o. Cerknica se izvede nov sekundarni vod od obstoječega voda DN80 do obstoječega voda DN100,
– na delu parcele 916/2 k.o. Cerknica se izvede priključek meteorne kanalizacije na obstoječo kanalizacijo,
– na delih parcel 912/5, 912/6 in 904/4 se izvede priključek sanitarne kanalizacije na obstoječo kanalizacijo,
– na delih parcel 2745/2, 68/1, 2767, 899/11, 906/6 in 912/6 se izvede novo telekom omrežje od obstoječega do območja OPPN.
(3) Te površine se po končani ureditvi komunalno energetske infrastrukture in priključkov vrnejo v prvotno stanje oziroma namensko rabo in ostajajo v lasti dosedanjih lastnikov.
(4) Začasna ureditev je do pričetka gradnje objektov F in G navezava začasnih parkirišč, ki poteka po razširjeni obstoječi urgentni poti. Razvidna je iz grafičnega dela občinskega OPPN – »Prometno tehnična situacija – začasna« (list 5.1.1.).

(1) Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi na »Arhitektonsko zazidalni situaciji – nivo pritličja in zunanja ureditev, – nivo kleti,« (lista št. 1.1, 1.2.).
(2) Pomen elementov je:
– meja območja – določa mejo območja OPPN,
– objekt – določa lego načrtovanega objekta v prostoru z njegovimi tlorisnimi gabariti v posameznih etažah,
– višinski gabarit – določa maksimalno višino objekta ali delov objekta,
– uvoz – določa položaj uvozov na parcelo,
– zelena površina – določa lego načrtovane ozelenjene površine v prostoru z njenimi tlorisnimi gabariti.

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja novih objektov,
– gradnja podzemne garaže,
– gradnja enostavnih objektov iz 12. člena tega odloka,
– urejanje zelenih in utrjenih površin,
– urejanje prometne in komunalno energetske infrastrukture,
– vzdrževanje objektov, naprav in površin.

Dovoljena je postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– kip,
– skulptura ali druga prostorska inštalacija,
– vodnjak oziroma okrasni bazen,
– medsosedska ograja in nadstrešek ob objektu maks. globine 1,90 m v atrijih pritličnih stanovanj,
– igriščna ograja za razmejitev otroškega igrišča,
– sajena živa meja,
– zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok),
– kolesarnica,
– igrišče za šport in rekreacijo,
– otroško igrišče
– urbana oprema (koši za smeti, klopi).

(1) Objekti so v prostor postavljeni vzporedno z obstoječim večstanovanjskim objektom, linija umeščanja pa sledi Cesti na jezero in predvideni obvoznici.
(2) Od roba pločnika ob Cesti na jezero sta objekta A in B odmaknjena 6,0 m, od V meje pa je objekt G odmaknjen 4,0 m.
(3) Najbližji objekt je od obstoječega objekta odmaknjen najmanj 26,00 m.
(4) Zelene površine se zasadijo z drevjem avtohtonih drevesnih vrst, drevesa sooblikujejo javni odprti prostor. Drevesa ob Cesti na jezero predstavljajo protihrupno ter protiprašno bariero med cesto in območjem OPPN.
(5) Oblikovanje objektov mora biti sodobno, brez vnašanja historičnih vzorcev. Fasade objektov naj bodo izdelane iz trajnih in kvalitetnih materialov. Dopustno je uporabiti naslednje materiale: aluminij, omet, keramika in druge gladke fasadne plošče pritrjene na toplotno izolacijo.
(6) Strehe se izvede v naklonu do 10°. Kritina je pločevina ali bitumenska s posipom v barvi, ki se sklada z barvno študijo fasad.
(7) Barve objektov morajo biti skladne z barvno študijo projektanta, ki je obvezna priloga OPPN.
(8) Dovoljena so odstopanja, navedena v 42. členu, ob pogoju, da so izpolnjeni navedeni urbanistični pogoji.
(9) Medsosedske ograje je dopustno postaviti v zasebnih atrijih pritličnih stanovanj. Igriščne ograje so dopustne za razmejitev otroških igrišč, lahko so lesene ali žičnate in ozelenjene. Živo mejo je dopustno zasaditi na severo-zahodni in jugozahodni meji ureditvenega območja. Ekološki otok je dopustno urediti na funkcionalnih površinah ob jugozahodni meji ureditvenega območja, t.j. ob zbirni stanovanjski cesti.
(10) Ob vzhodnem robu območja se v oddaljenosti 2,00 m od objekta G ohranja rezervat za izvedbo obvozne ceste za bodoči prestavljeni otroški vrtec.
(11) Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi na listu št. 1.1. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev«.

(1) Tlorisni gabariti: razgibani tlorisi stanovanjskih objektov (brez atrijev) so v maksimalnih dimenzijah:
– Objekt A
– pritličje 22,72 m x 14,64 m + 6,12 m x 6,04;
– od prvega do vključno tretjega nadstropja 28,84 m x 14,64 m;
– Objekt B
– od pritličja do vključno tretjega nadstropja 21,64 m x 17,30 m;
– Objekt C
– od pritličja do vključno tretjega nadstropja 16,04 m x 15,65 m;
– Objekt D
– od pritličja do vključno tretjega nadstropja 16,04 m x 17,15 m;
– Objekt E
– od pritličja do vključno tretjega nadstropja 16,04 m x 15,65 m;
– Objekt F
– od pritličja do vključno tretjega nadstropja 16,04 m x 17,15 m;
– Objekt G
– od pritličja do vključno tretjega nadstropja 16,84 m x 16,26 m;
– Mansarde imajo v okviru gabaritov nadstropja na račun zmanjšanih bivalnih prostorov izvedene terase.
– Kletna etaža
– razgiban tloris v okviru maksimalnega pravokotnika 148,55 m x 112,84 m.
(2) Višinski gabariti:
Etažnost objektov: K + P + 3N + M
Dimenzije vseh objektov so:
– višina od kote pritličja do kote tlaka mansarde = 11,56 m;
– višina ravne strehe mansarde = 14,36 m;
– višina venca ravnega dela = 15,00 m;
– maksimalna višina najvišje točke terasne etaže je 16,00 m;
– višina od kote pritličja do kote kletne etaže je 3,70 m.
(3) Spremljajoči objekti:
– Plinska postaja
– 7,00 m x 7,80 m;
– Trafo postaja
– 2,50 m x 2,00 m;
– Prostora za smeti
– 4,00 m x 4,70 m;
– Kolesarnici
– 2,80 m x 2,00 m.
(4) Višinske kote terena in vhodov:
– kota obstoječega terena: 561,32 – 562,84,
– kota Ceste na jezero cca 561,96 do cca 562,88,
– kota priključne ceste: od 562,00 na priključku na Cesto na jezero, proti vzhodu raste do kote 562,80,
– kota pritličij objektov: 0.00 m = 563,10,
– kota dvorišč pred objekti: -0,10 m = 563,00,
– kota urejene zunanje ureditve na gradbenem zemljišču: 563,00, višinska razlika se premosti z brežino,
– višinska razlika med pešpotjo ob južnem robu območja in raščenim terenom izven območja OPPN se premosti z brežino ali palisado. Po izvedbi posega se zemljišče zatravi. Za izvedbo brežine si mora investitor pri lastnikih zemljišč zagotoviti njihovo služnost za čas gradnje.
(5) Otroško igrišče:
– zelena površina med obstoječim in predvidenimi objekti se uredi v skupno otroško igrišče za otroke iz novopredvidene soseske in obstoječega objekta.
– Opremi se z igrali, klopmi in ozeleni z visoko in nizko vegetacijo.
– Igrala so lahko taka, kot jih predpisujejo normativi za otroške vrtce.
– Igrišče se opremi z naslednjimi igrali:
– hišica s toboganom,
– plezalni sistem,
– polietilensko gugalo na vzmeti – konj,
– polietilensko gugalo na vzmeti – kamion z varovali,
– enojna gugalnica.
(6) Kapacitete območja:

Velikost območja:                  9.982 m2
BEP:                               11.875 m2
BEP nad nivojem terena:            6.058 m2
BEP pod nivojem terena:            5.817 m2
faktor izrabe (FSI)                0.6
faktor zazidanosti (FZ)            0,18
Število stanovanj:                 106
Povprečna velikost stanovanj:      51,54m2 koristnih površin
Skupno število PM:
Potrebno:                          106 x 2 = 212 PM
Zagotovljeno:                      227 (+9 možnost izvedbe)
                                   PM
št. PM / stanovanje:               2,14 (2,22).

(7) Dimenzije objektov so razvidne iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta – »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev, – nivo kleti,« (listi št. 1.1., 1.2.).

(1) Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem.
(2) Priključni radij dostopne ceste je 11 m, minimalni radij uvozov je 4 m.
(3) T obračališče na dostopni cesti ima notranji radij 7,5 m, da lahko obračališče uporablja tudi zimska služba.
(4) Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega dela OPPN – »Prometno tehnična situacija in načrt intervencijskih poti – končna« (list št. 5.1.2.), začasna prometna ureditev pa je razvidna iz grafičnega dela OPPN – »Prometno tehnična situacija – začasna« (list št. 5.1.1.).

(1) Polni priključek za motorni promet za predvideno stanovanjsko sosesko je urejen z zbirne stanovanjske ceste, ki se preko načrtovanega križišča neprednostno priključuje na lokalno cesto Cesta na jezero.
(2) Vsi novo predvideni priključki bodo neprednostni s prilagojenimi uvozno izvozni radiji za osebna vozila. Širine dovoznih poti zagotavljajo ustrezen manevrski prostor. Promet se bo odvijal dvosmerno.
(3) V interni prometni režim so vključene zunanje površine za parkiranje, dvosmerna klančina v garažo, odjemni mesti za odvoz odpadkov, dovoz do tehničnih prostorov (TP, prostor za plinohrame, plinska kotlovnica) ter intervencijski dovozi.
(4) Prometne površine v kletni etaži bodo parkirna mesta z dovoznimi potmi in dostopi do posamičnih objektov. Dovoz do parkirnih kleti bo urejen z interne dovozne ceste preko dovozne rampe, ki se neprednostno priključuje na interno cesto. Dovozna rampa se izvede v naklonu od 10 do 15%. Širina vozišča rampe znaša cca 5.80 m. V krivinah so predvidene ustrezne razširitve.
(5) Kontrola dostopa do parkirne kleti je predvidena ob vznožju dovozne rampe. Kontrola dostopa sestoji iz komunikacijskega stebrička z napravo za branje magnetnih kartic, indukcijskih zank, fotocelic in dvižnih rolo vrat (ločeno za uvozni in izvozni pas).
(6) Parkirna mesta za osebna vozila so orientirana pravokotno glede na smer vožnje in so minimalnih dimenzij 2,50 m x 5,00 m. Izjemoma se dovoljuje zmanjšanje posameznih parkirišč v kleti do min. 2,30 m x 4,80 m, kjer v delih zaradi konstrukcijskih ovir ni možno izvesti parkirišča v predpisani dimenziji. Teh izjem je lahko največ 25% kletnih parkirišč.
(7) Širine dovoznih poti zagotavljajo ustrezen manevrski prostor. Prometni režim v kletni etaži je dvosmeren. Promet pešcev se bo v parkirnih kleteh odvijal po dovoznih poteh. Glavne dovozne poti bodo obrobljene z belo črto, ki parkirišča loči od dovoznih poti. Iz parkirne kleti se uredijo dostopi do objektov, stopniščnih jeder in dvigal. Svetla višina kleti znaša 2,20 m.
(8) Vse utrjene površine bodo obrobljene z cestnim robnikom. Padci zagotavljajo, da se vsa padavinska voda s povoznih površin odvaja preko naprav za odvodnjavanje (točkovni cestni požiralniki oziroma linijske kanalete), vezne in zbirne kanalizacije in naprej v ponikanje oziroma javni kanal.
(9) Vertikalna prometna signalizacija bo postavljena na samostojne jeklene drogove višine 2,40 m. Lokacija in vrsta vertikalne prometne signalizacije je razvidna iz prometne situacije.
(10) Horizontalna prometna signalizacija bo zarisana z belo in rumeno barvo. Razporeditev in oblika horizontalne signalizacije je razvidna iz prometne situacije.
(11) Intervencijska pot poteka krožno po robu ureditvenega območja. Priključek na javno cestno omrežje je načrtovan preko prometnega priključka za predvideno stanovanjsko sosesko. Intervencijska vozila pa lahko dostopijo tudi preko 8 cm visokega robnika na severnem robu pozidave ob dovozni rampi.
(12) Vse utrjene povozne površine so hkrati tudi površine, namenjene interventnim vozilom, zunanja ureditev bo zagotovila intervencijsko pot s tremi delovnimi površinami za intervencijska vozila.

(1) Mirujoči promet v območju OPPN je organiziran:
– enostransko in delno dvostransko ob interni prometni površini, ki v obliki črke “T” objema parcelo – na nivoju terena je predvidenih 82 parkirnih mest, od tega bo 10 invalidskih,
– v skupni kleti stanovanjskih objektov – na nivoju kleti je predvidenih 145 parkirnih mest in parkirnih boksov, možno je izvesti še 9 dodatnih zaporednih parkirnih mest, skupno 154 PM, od tega 20 PM za invalide.
(2) Znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je predvideno skupaj 236 parkirnih mest, kar pomeni pri predvidenem številu stanovanj 2,22 PM / stanovanje. V načrtovanem stanovanjskem delu naselja je predvidenih 106 stanovanjskih enot, za kar bi po normativu potrebovali skupno 212 parkirnih mest.
(3) V širšem ureditvenem območju je trenutno 56 parkirnih mest, ki so namenjena stanovalcem obstoječega stanovanjskega bloka ter zaposlenim in obiskovalcem v lokalih. S predvideno prometno ureditvijo je za obstoječi stanovanjski objekt predvidena možnost izvedbe dodatnih 11 parkirnih mest.
(4) Do pričetka gradnje objektov F in G je možno na tem zemljišču izvesti začasno parkirišče s 66 PM za stanovalce obstoječega stanovanjskega bloka. Dostop do parkirišča je omogočen po razširjenem delu intervencijske poti vzhodno od obstoječega objekta.

Po zbirni stanovanjski cesti poteka kolesarski promet po voznih površinah, peš promet po enostranskem pločniku. Ob Cesti na jezero je urejen enostranski pločnik.

(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– gradnja komunalnih naprav mora potekati usklajeno,
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in objektov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda.
(2) Sestavni del splošnih pogojev za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje je karta »Zasnova komunalne ureditve« (list št. 5.3.).

(1) Kanalizacija novopredvidenih objektov bo zasnovana v objektih v ločenem sistemu kanalizacije, izven objektov pa v mešanem sistemu kanalizacije.
(2) Na javno kanalizacijo se bodo priključevale sanitarne odpadne vode iz objektov. Po prehodu vertikalne kanalizacije v objektu do pritličja objektov bo kanalizacija za sanitarno odpadno vodo obešena pod stropom kleti do izven objektov. Po prehodu kanalizacije izven objektov se bo le-ta priključevala na interno kanalizacijo, ki bo vezana na javno kanalizacijo. Za potrebe objektov bo zasnovanih več vej interne kanalizacije, ki se bodo priključevale na javno kanalizacijo.
(3) Meteorne vode s strešnih površin objektov se bodo stekale preko vertikalnih odtočnih cevi v peskolove, ki bodo locirani ob objektih, iz peskolovov pa se bo padavinska voda stekala v interno kanalizacijo, ki bo vezana na javno kanalizacijo. Vertikalni odtoki meteorne vode nad garažo bodo speljani do pritličja, zatem pa bo kanalizacija speljana pod stropom kleti do izven objekta.
(4) Meteorne vode z utrjenih površin se bodo stekale v cestne požiralnike, opremljene z lovilci olja, ki bodo locirani ob kletni steni, iz cestnih požiralnikov pa se bo meteorna voda stekala v interno kanalizacijo, ki bo vezana na javno kanalizacijo.
(5) Meteorne vode z uvoznih ramp v klet objektov se bodo stekale v linijske kinete, ki bodo zasnovane ob koncu uvozne rampe v kleti, zatem pa se bodo stekale v lovilce olja in v črpališča, od koder se bo meteorna voda prečrpavala v višje ležečo gravitacijsko kanalizacijo.
(6) Na severni strani poteka obstoječa kanalizacija od vrtca in večstanovanjskega objekta. Po združitvi obeh vej kanalizacija zatem prečka zemljišče, na katerem je predvidena nova pozidava in se priključuje na kanalizacijo, ki poteka na južni strani kompleksa. Zaradi izgradnje stanovanjskega kompleksa bo potrebna prestavitev kanalizacije v dolžini cca 110,0 m. Prestavljena kanalizacija se bo priključevala na obstoječo kanalizacijo na južni strani kompleksa.
(7) Kanalizacija bo izvedena vodotesno. Za meteorne kanale naj se uporabijo plastične cevi, za sanitarni kanal pa polipropilenske ali poliesterske cevi.
(8) Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v uredbi RS, izdani v Uradnem listu RS, št. 47/05.

(1) Zgradi se nov sekundarni krožni vodovod PE 110 z ustrezno požarno varnostjo – vgrajenim hidrantnim omrežjem s tremi nadzemnimi hidranti s priključitvijo na eni strani na obstoječi javni vodovod DN 80 v Cesti na jezero in priključitvijo na obstoječi javni vodovod DN 100 ob otroškem vrtcu na drugi strani novozgrajenega voda, da se ustvari povezana zanka.
(2) Projektirani objekti se bodo z vodo oskrbovali preko novega priključnega vodovoda na javno vodovodno omrežje. Na priključnem odcepu bo zgrajen betonski vodomerni jašek z vgrajenim zasunom s prirobničnim priključkom DN 80 in pripadajočo armaturo za vgradnjo v zemljo.
(3) Meritev porabe hladne vode je predvidena s kombiniranim vodomerom DN 80/50 in pripadajočo zaporno in čistilno armaturo, locirano v zunanjem vodomernem jašku. Priključni cevovod je predviden iz polietilenskih cevi in bo voden na nezmrzovalni globini.
(4) Zunanji nadtalni hidranti za potrebe požarne varnosti se izvedejo skladno z idejno zasnovo smernic požarne varnosti. Izvedejo se trije nadzemni hidranti.
(5) Vodovodi naj potekajo v dostopnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in hišnih priključkov.

(1) Na zemljišču, kjer je predvidena gradnja stanovanjskih objektov, ni obstoječih elektroenergetskih vodov v upravljanju Elektro Ljubljana d.d. Za priklop predvidenih objektov bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo tipske izvedbe z ustreznim SN (20 kV) priključnim vodom.
(2) Nova lokacija transformatorske postaje je predvidena ob novem otroškem igrišču. Transformatorska postaja bo tipske izvedbe (TEN 6/24) v pločevinastem ohišju, 20/0,4 kV, moči do 630 kVA.
(3) 20 kV priključek za TP bo izveden podzemno z zemeljskim kablom tipa NA 2XS(F) 2Y 3x1x150 mm2. Postaja TP Cerknica – Za vrtovi bo vzankana preko kabelskih spojk v 20 kV mrežo (glej risbo št. 4).
(4) NN izvodi iz TP bodo izvedeni kot zemeljski ustreznih prerezov.
(5) Za potrebe nizkonapetostnega razvoda se pred TP izvede kabelski jašek dimenzij 2,8 x 2,8 x 1,8 m, v njem pa 10 x PVC cev Fi 110. Iz NN plošče se napajajo posamezni objekti in garaža.
(6) Pri izgradnji TP s priključnim SN in NN razvodom morajo biti križanja in približevanja z drugimi infrastrukturami izvedena v skladu z dopustnimi ter usklajena z ostalimi vodi na območju.
(7) Zemeljske izvedbe križanj je potrebno izvesti ročno.
(8) Odmiki predvidenega objekta z elekroenergetskimi vodi in napravami morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(9) Pred izvedbo izkopov je obvezno zakoličiti vse ostale komunalne vode, ki se utegnejo približevati ali križati predvideni poseg. Pri paralelnih potekih trase oziroma križanjih energetskega kablovoda z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno dosledno upoštevati soglasja upravljavcev teh naprav.

(1) Za energetsko oskrbo objektov je predvidena skupna plinska kotlovnica. Namenjena bo ogrevanju, prezračevanju objektov in pripravi sanitarne tople vode. Lokacija kotlovnice je predvidena v pritličju objekta A. V kleti objekta A je predvidena toplotna postaja, kjer bo izvedena centralna priprava sanitarne tople vode in regulacijski elementi ter črpalke ogrevnega razvodnega omrežja in meritve porabe toplote in vode.
Kot gorivo se bo uporabljal uparjen plin propan-butan tlaka 50 mbar iz plinske postaje na severni strani kompleksa ob objektu A.
(2) Možna je izvedba individualnih kurišč v posameznih stanovanjih.
(3) Plinska postaja UNP bo locirana na robu kompleksa. Objekt bo s treh strani zaščiten z betonskim zidom višine 2,0 m, s sprednje strani pa z žično mrežo z vgrajenimi vrati.
(4) Napajanje z elektriko za uparjanje plina je predvideno iz glavne električne razvodne omare za strojne naprave v objektu. Predvidena električna moč je 15 kW.
(5) Plinska postaja je sestavljena iz treh malih rezervoarjev za UNP, volumna V = 5 m3 ter uparilno regulacijskega sklopa kapacitete 50 kg/h. Postaja bo opremljena z električnim izparilcem ter dvostopenjsko regulacijsko progo (izstopni tlak je 50 mbar).
(6) Plinsko razvodno omrežje tlaka 50 mbar od plinske postaje do objekta s trošili poteka v zemlji v globini približno 0,8 m. Potek je predviden pod internimi cestami, zelenicami in parkirišči.
(7) Za razvodno omrežje bodo uporabljene cevi iz polietilena visoke gostote tip SDR 11, serije 5 za tlak plina 4 bar. Cevi so izdelane v skladu z DIN 8074 oziroma ISO4437 oziroma DIN 8074.

(1) Ob cesti 4. maja je zgrajena 2 x 3 cevna TK kanalizacija. Mimo obravnavanega območja poteka v smeri Dolenjega Jezera obstoječi zemeljski TK kabel tipa TK10, kapacitete 2000 x 4 x 0,6 (do ZD Cerknica), 150 x 4 x 0,6 (mimo VVZ) in 100 x 4 x 0,6 (mimo stanovanjskih objektov Cesta na Jezero 13,14,15 in 16) oziroma naprej proti D. Jezeru. Kabel se iz TK kanalizacije odcepi v J-11 in je vključen kot K-3 v TC Cerknica, na pare 401-740 (Rg 41/1-47/40). Kabel z novogradnjo ne bo tangiran, ga bo pa potrebno zakoličiti in upoštevati ob gradnji nove komunalne infrastrukture za potrebe OPPN, da se ne poškoduje.
(2) Iz jaška J-8 ob C. 4. maja je narejen odcep s kablom TK59 35 x 4 x 0,6 GM, za napajanje treh KO-jev ob Cesti na Jezero in Cassermanovi ulici. Kabel je vključen kot K-4 v TC Cerknica, na pare 611-680 (Rg 59/11-80) in se zaključi ob Cassermanovi ulici. Kabel z novogradnjo ne bo tangiran.
(3) Pri mostu čez Cerkniščico je na zelenici ob levem bregu dolvodno, v bližini TK jaška J-8, postavljena KKS omara, iz katere je zgrajeno KKS omrežje v smeri Cassermanove ulice in Ceste na Jezero. Omrežje je zgrajeno s samonosilnimi kabli, z izjemo odseka od KKS omare do stavbe na Cesti na Jezero 2, ki je zemeljski. KKS omrežje z novogradnjo ne bo tangirano.
(4) Obstoječi TELEKOM kabli ostanejo v obratovanju in se jih ne prestavlja.
(5) Obstoječi KKS kabli ostanejo v obratovanju in se jih ne prestavlja.
(6) Za potrebe novih objektov se od jaška J-8 (C. 4. maja) do ureditvenega območja OPPN zgradi nova 2 x 2 cevna TK kanalizacija. Trasa je predvidena v vozišču Ceste na Jezero in na odseku J-8 – Cassermanova ulica poteka paralelno z novim vodovodom (skupni stroški popravila cestišča).
(7) Predvidena je izdelava sedmih novih jaškov označenih z J-1 do J-7. Iz projektiranih jaškov J-1 in J-2 sta narejena odcepa do najbližjih razcepnih spojk obstoječih kablov K-3 in K-4, za perspektivne potrebe. Na odsekih, kjer trasa nove TK kanalizacije sovpada z obstoječimi zemeljskimi TK kabli, se cevi položijo po trasi le-teh.
(8) Vključitev novega stanovanjskega naselja na javno TK omrežje je predvidena z uporabo optičnih kablov iz TC Cerknica. V objektu A se zaključi 36 in v preostalih objektih 24 optičnih vlaken.
(9) Kanalizacija se uporabi tudi za napeljavo kabelske televizije.

(1) Predvidena je zunanja razsvetljava pešpoti in parkirišč. Zunanja razsvetljava se napaja iz razdelilnika E.GA.1K-ZUN, ki je nameščen v kleti objekta. Prižiganje razsvetljave je ročno in avtomatsko prek svetlobnega releja.
(2) Možna je izvedba krmiljenja dnevnega in nočnega režima preko CNS.

(1) V okviru zunanje ureditve sta ob transformatorski postaji in ob otroškem igrišču predvidena dva pokrita objekta za zbiranje odpadkov. V vsakem prostoru so predvideni trije zabojniki za komunalne odpadke volumna 900 litrov in pet zabojnikov za organske odpadke.
(2) Ob uvozni cesti je ob objektu B lociran »ekološki otok« s plastičnimi zbiralniki za selektivno zbiranje odpadkov (steklo, papir, plastika).
(3) Razmestitev zbirnih in odjemnih mest za odpadke je razvidna iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta – »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo pritličja in zunanja ureditev« (list št. 1.1).

V primeru snežnih padavin se prostor za nariv snega predvidi ob dostopni cesti v delu dvostranskega parkiranja vzhodno od transformatorske postaje in ob otroškem igrišču ter zahodno od T obračališča

V ureditvenem območju OPPN so površine javnega dobra:
– dostopna cesta,
– otroško igrišče.

(1) Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss – Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(2) Ureditveno območje OPPN obsega površino 9.981 m2.
(3) Ureditveno območje se deli na:
– parcelo G1 s površino 8.061 m2,
– parcelo G2 s površino 18 m2,
– parcelo G3 s površino 970 m2,
– parcelo G4 s površino 932 m2.
(4) Tehnični elementi parcelacije so razvidni iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta – »Načrt gradbenih parcel« (list št. 7.1.), tehnični elementi zakoličbe objektov pa iz grafičnega dela OPPN – »Zakoličbeni elementi gradbenih parcel in predvidenih objektov – pritličje, – klet« (lista št. 7.2.1., 7.2.2.).

(1) Predvidene posege se lahko izvede v eni etapi ali v ločenih etapah:
– etapa A: izgradnja transformatorske postaje in pripadajočih srednjenapetostnih elektro vodov ter prestavitev sanitarnega kanala
– etapa B: izgradnja objektov A, B, C pod in nad terenom, ureditev pripadajočih zunanjih površin, vključno s predvidenimi parkirnimi mesti, namenjenimi stanovalcem obstoječega stanovanjskega bloka in obračališčem za komunalna in intervencijska vozila, otroškega igrišča, prometne in komunalno energetske infrastrukture
– etapa C: izgradnja objektov D in E pod in nad terenom, ureditev pripadajočih zunanjih površin, prometne in komunalno energetske infrastrukture
– etapa D: izgradnja objektov F in G pod in nad terenom, ureditev pripadajočih zunanjih površin, prometne in komunalno energetske infrastrukture.
(2) Etapa A se mora izvesti pred ali sočasno z izvedbo ostalih etap.
(3) Etape se lahko izvaja tudi združeno po smiselnih in vsebinsko celovitih sklopih, skladno z gradbenimi zahtevami glede dilatacij in gradbene konstrukcije ter ob predpostavki, da je v vsaki etapi zagotovljen predpisan normativ 2 PM/stanovanje.
(4) Začasno do izgradnje otroškega vrtca se izvede prometna ureditev objektov F in G po obstoječi intervencijski poti, ki se jo ustrezno razširi. Po izgradnji otroškega vrtca se prometna ureditev dokončno uredi.
(5) Do pričetka gradnje objektov F in G je možna izvedba začasnega parkirišča za stanovalce obstoječega stanovanjskega bloka.

(1) Obravnavano območje urejanja v celoti leži v območju varovane enote arheološke dediščine, ki je v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo zavedena kot Cerknica – Arheološko območje Svinja Gorica (EŠD 10911). Iz predpisanega načina varstva arheološke dediščine izhaja, da mora biti z gradnjo prizadeto zemljišče arheološko raziskano:
– najprej je potrebno opraviti površinski terenski pregled in nato podpovršinski pregled s testnimi sondami;
– na podlagi obeh rezultatov bo ZVKD lahko določil obseg in način zaščitnih arheoloških raziskav, ki morajo potekati pa določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine;
– po določilih 59. člena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča;
– zaradi izvedbe arheoloških raziskav naj se investitor poveže z ZVKDS, OE Ljubljana.
(2) Območje urejanja leži neposredno ob bodoči obvoznici Cerknice ter s tem predstavlja robni del mesta, ki prehaja v odprti prostor, enoto Cerknica – Kulturna krajina Cerkniškega jezera (EŠD 16286). Nov stanovanjski kompleks bo zato v višinskem gabaritu prilagojen obstoječi okoliški pozidavi: enostanovanjskim hišam in stanovanjskemu bloku na SV strani, ki ga v višinskem gabaritu ne sme presegati. Volumen naselja se bistveno ne bo spremenil, objekti pa ne bodo postali poudarek v njegovi silhueti.

(1) V času gradnje bodo morali biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče pa zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.
(2) Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na gradbenih površinah.
(3) Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin se začne že v času izvajanja rekonstrukcije. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina in tako, da pri tem ne pride do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m.
(4) Za obvladovanje obremenjevanja tal in podzemne vode v času obratovanja se morajo izvesti sledeči omilitveni ukrepi:
– nepropustna izvedba objektov in cevovodov za zbiranje tehnološke odpadne vode,
– ureditev parkirnih in povoznih površin z robniki in padcem proti lovilcu olj.
(5) Po končani gradnji se odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni provizoriji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se ustrezno krajinsko uredi.
(6) V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno tesnjena.
(7) Komunalne in padavinske odpadne vode se obvezno priključi na javni kanalizacijski sistem. Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišča je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
(8) Vse komunalne odpadne vode in tehnološke odpadne vode se odvaja v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike.
(9) V projektni dokumentaciji morajo biti predvideni in zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, v primeru nezgod pa predvideno in zagotovljeno takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(10) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).

(1) Po končani izvedbi občinskega podrobnega prostorskega načrta se onesnaženje zraka ne bo povečalo.
(2) Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe objektov. V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečiti raznos materiala z gradbišča.

(1) Ureditveno območje se razvršča v čisto stanovanjsko območje. Predpisane ravni hrupa je potrebno zagotoviti v objektih s pasivnimi – tehnično gradbenimi ukrepi z boljšo zvočno izolativnostjo fasad in fasadnih odprtin.
(2) V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe za preprečevanje prekomerne obremenitve okolja s hrupom:
– vsi gradbeni stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati normam glede dovoljenih ravni zvočne moči, v skladu s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– upoštevati je treba časovno omejitev za izvajanje gradbenih del skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju;
– gradbišče je treba zaščititi s primerno visoko ograjo, ki bo dušila hrup delovnih strojev.
(3) Izvajalci morajo pred začetkom gradnje pridobiti od pristojnega ministrstva v skladu s 94. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) dovoljenje za občasno povečanje obremenitve okolja s hrupom. Ob pridobitvi omenjenega dovoljenja najbližji sosednji stanovanjski objekti v času gradnje ne bodo izpostavljeni vplivom nedovoljenih hrupnih obremenitev. Gradbišče bo lahko delovalo v dnevnem času, med 7. in 18. uro. V primeru, da bi gradbišče delovalo tudi v nočnem času, se na njem ne smejo izvajati hrupne dejavnosti.

Investitor je dolžan ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki.

(1) Na ureditvenem območju se nahajata območje pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembno območje, ki vsak posebej prekrivata celotno območje obravnave:
– Območje pričakovanih naravnih vrednot: Idrijska prelomna cona.
Kratka oznaka: Območje prelomne cone s pojavljanjem različnih mineralizacij, fosilov, tektonskih in, geomorfoloških pojavov;
– Ekološko pomembno območje: Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
Koda: 80000.
Kratka oznaka: Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri rjavega medveda, risa in volka.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev dela ureditvenega načrta za vrtovi.« (ZRSVN, DE Ljubljana, november 2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Cerknica.
(3) Varstvo naravnih vrednot
Varstvena priporočila za ravnanje na območju pričakovanih naravnih vrednot
Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot (jam), fosilov in tektonskih ter geomorfoloških pojavov. V skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04) in 74. členom ZaN je potrebno vsako odkritje prijaviti pristojnemu ministrstvu.
(4) Varstvo ekološko pomembnega območja
Konkretne varstvene usmeritve
1. Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (80000)
Na območju ekološko pomembnega območja je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– posebna skrb naj bo posvečena predvsem sprotnemu ustreznemu odstranjevanju organskih odpadkov na celotnem območju urejanja;
– smetnjaki naj bodo nameščeni na ustrezna mesta oziroma namesti naj se take smetnjake, da bo živalim preprečen dostop do smeti;
– začasne smetnjake oziroma morebitne razpršene odpadke (predvsem organske), nastale v obdobju gradnje, naj se po zaključku del odstrani z ekološko pomembnega območja in deponira na ustrezna, za to določena mesta;
– za deponiranje odvečnega gradbenega in odkopnega materiala naj se izbere ustrezna za to določena mesta, zunaj ekološko pomembnega območja.

(1) Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(2) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(1) V okviru zaščite pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– ustrezna zaščita pred požarom na posameznih delih objekta (notranja hidrantna mreža, požarni zidovi in drugi ukrepi),
– poti za evakuacijo.
(2) Pri gradnji se v celoti upošteva gradbene ukrepe oziroma rešitve, ki jih glede požarnovarnostne problematike določa tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
(3) Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti izvedene na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 metre, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 metre utrjene površine in 2 metra površine brez zaprek. Odmiki od objektov morajo biti med 3 in 9 metrov. Najmanjši radiji obračanja morajo biti 11,5 metra. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo.
(4) Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice ali manjše oblikovano drevje, zasajeno na medsebojni razdalji večji od 8 metrov in visoko največ 6 metrov. Med posameznimi drevesi mora biti zagotovljen dostop za lestev gasilskega vozila.
(5) Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov v skladu s študijo požarne varnosti. V objektih se predvidi tudi notranje hidrantno omrežje ali drug način zagotavljanja požarne varnosti.
(6) Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe lokacijskega načrta ne bo poslabšala. V času gradnje bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
(7) Reševanje ljudi in premoženja omogočajo okoliške proste površine.
(8) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavno zakonodajo: Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01, 110/02 105/06), Zakon o varstvu pred požarom – uradno prečiščeno besedilo (ZVPoz-UPB1), Uradni list RS, št. 3/07, Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 132/06, 14/07).
(9) Požarnovarnostni ukrepi morajo biti izbrani tako, da bodo predvideni ukrepi varstva pred požarom v skladu s 4., 5. in 6. točko Pravilnika o študiji požarne varnosti, ki bodo zagotavljali:
– pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženja in okolja,
– pogoje za pravočasen in varen umik iz kateregakoli dela objekta,
– dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požarov.
(10) Objekti in dvorišča bodo dostopni za dovoz iz lokalne asfaltirane ceste na dovozne in parkirne površine.
(11) Objekti bodo priključeni na obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo ter bodo za njih upoštevani predpisani odmiki od posameznih vodov in naprav in pogojev glede priključevanja. Objekt bo dostopen z dveh strani za intervencijska vozila. Za gašenje je možno uporabiti dvorišče in razširjeno in označeno parkirišče.
(12) Širina dostopne poti dopušča dostop za vsa intervencijska vozila do objekta, ki je zadostno dimenzioniran.
(13) Ureditev varstva pred požarom je razvidna iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta – »Načrt intervencijskih poti« (list št. 6.1.).

(1) Vsi objekti znotraj območja urejanja morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
(2) Vsi primarni in sekundarni vodi morajo potekati po javnih prometnih in intervencijskih površinah ali površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Zagotovljeni morajo biti zadostni in ustrezni odmiki od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav.
(3) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) Obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(5) V primeru, da bo na območju gradilo več investitorjev, morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja posameznega objekta pristopiti vsi posamezni investitorji k podpisu ustrezne pogodbe o sofinanciranju izgradnje vseh objektov in naprav za prometno in komunalno ureditev ter izgradnjo vseh infrastrukturnih razvodov, ki so predvideni v zbirni karti komunalnih naprav. V navedeni pogodbi mora biti opredeljen tudi končni rok za končanje vseh del.

(1) V času gradnje bo vplivno območje obsegalo:
– vsa zemljišča znotraj območja OPPN,
– zemljišča ali dele zemljišč izven ožjega ureditvenega območja s parc. št. 916/2, 899/11, 917/3, 912/5, 912/6, 904/4, 2745/2, 68/1, 2767 in 906/6, k.o. Cerknica.
(2) V času obratovanja bo vplivno območje obsegalo:
– vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– del parcele št. 916/2 in 917/1 k.o. Cerknica zaradi povečanja prometa po izgradnji etape C,
– dele parcel št. 58/4, 893/6, 58/2, 890/2, 891/2, 891/1, 893/3, 893/2, 893/4, 893/5, 2755, *530, 2767, 899/11, 904/3, 546/1, 546/2, 905/4, 916/2, 906/6, 906/3, 906/5, 906/4, 917/1 in 917/3 zaradi občasnega senčenja.
(3) Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je razvidno iz grafičnega dela občinskega lokacijskega načrta – »Vplivi na sosednja območja« (list št. 3.2.).

(1) Območje obravnave v sklopu predpisanega vplivnega območja minimalno v širini 25 m meji na sledeče obstoječe rabe prostora:
– s SZ mejo na lokalno cesto Cerknica–Dolenje jezero,
– z JZ mejo na odprte površine,
– s S mejo na javno pot,
– z V in SV mejo na obstoječo pozidavo,
(2) V času gradnje bo poseg vplival na okolico:
– s prestavitvijo kanalizacijskega voda,
– s postavitvijo SN voda od obstoječega voda do TP,
– z napeljavo TK omrežja,
– s postavitvijo gradbiščne ograje in gradbiščnega objekta,
– s temeljenjem na geomehaniko tal,
– s hrupom gradbenih strojev,
– s prašenjem ob izvajanju gradbenih del,
– s povečanim prometom tovornih vozil.
(3) Predvideni objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo bodo po končani gradnji vplivali:
– s povečanim prometom na dostopno cesto.
(4) Na predvideno pozidavo bo vplival:
– hrup in prah z obstoječe dostopne ceste,
– hrup in prah s predvidene obvoznice.
(5) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje bodo vplivi segali izven ožjega območja OPPN zaradi izgradnje novih in rekonstrukcije obstoječih komunalnih vodov ter ureditve začasnega dostopa. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnostjo vodov in naprav, v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. V času obratovanja bo vpliv zunaj ožjega območja OPPN zaradi občasnega senčenja in dovoza do objektov etape C oziroma do začasnega parkirišča do pričetka izvedbe etape C. Vplivov novogradnje v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi ter pred hrupom, na poslabšanje bivalnih razmer zaradi spremembe osončenja ni, oziroma je z izvedbo posegov stanje v normativnih okvirih.

(1) Tlorisni gabariti objektov:
Dopustno je odstopanje od predpisanih maksimalnih tlorisnih gabaritov objektov do ± 1.00 m.
Izven opredeljenih horizontalnih gabaritov objektov je dovoljena izvedba atrijev.
(2) Višinski gabariti objektov:
Dopustno je odstopanje od predpisanih maksimalnih višinskih gabaritov do ± 0.50 m.
(3) Višinska regulacija terena:
Odstopanja so lahko do ±0.30 m, razen na utrjenih zunanjih funkcionalnih površinah, kjer je dopustno odstopanje od predpisane kote do +0.30m.
(4) Kapacitete:
Število stanovanj ne sme biti večje od 106.
(5) Komunalni vodi, objekti in naprave:
Pri realizaciji OPPN so dopustni premiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih, v kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave.
Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatno podzemno gospodarsko javno infrastrukturo.
(6) Parcelacija in zakoličba objektov:
Dopustna so odstopanja skladno z uskladitvami parcelnih mej in s tolerancami horizontalnih gabaritov objektov. Prav tako je dopustna sprememba lokacije parcele transformatorske postaje, skladno s prejšnjim odstavkom.

(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– izdelati načrt ureditve gradbišča,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala,
– zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi ter v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– za čas gradnje upoštevati, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov.
(3) Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vse smernice, usmeritve in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega OPPN.

Investitor prostorske ureditve je GPG Inženiring d.d.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu Za vrtovi Cerknica (Uradni list SRS, št. 42/88).

Po izvedbi z občinskim podrobnim prostorskim načrtom predvidene prostorske ureditve so dopustna investicijsko vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah in postavitev enostavnih objektov, skladno z 12. členom tega odloka.

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na pristojnem oddelku Občine Cerknica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.