Na podlagi petega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.), družba Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja Sveta ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o., št. 10-SU/2008 z dne 23. 1. 2008 in soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo, št. 25-1/2008-3/ZP-33 z dne 11. 2. 2008 izdaja

S splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: akt) se določa splošne pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, splošne pogoje za distribucijo in dobavo zemeljskega plina, opredeljujejo se pravice in obveznosti ter odgovornosti izvajalca gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter pravice in obveznosti uporabnikov storitev gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

(1) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(2) Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. je izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) na območjih naslednjih občin: Mestna občina Ljubljana, Občina Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Dol pri Ljubljani, Občina Ig, Občina Medvode in Občina Škofljica.

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– bilančna skupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavlja zemeljski plin na prevzemno mesto prenosnega omrežja zemeljskega plina v Republiki Sloveniji za prodajo odjemalcem na predajnih mestih,
– bilančna podskupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga v okviru bilančne skupine, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina članom bilančne podskupine,
– cenik: akt, ki določa cene za storitve, ki jih opravlja sistemski operater,
– distribucija zemeljskega plina: je transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju do končnih odjemalcev na določenem geografskem območju,
– distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja,
– dnevni odjem: je količina zemeljskega plina prevzetega ali predanega v obračunskem dnevu v Sm3,
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin,
– dostop do omrežja: je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,
– glavna plinska zaporna pipa (v nadaljnjem besedilu: zaporna pipa): je zaporni element na koncu priključnega plinovoda,
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo rabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,
– kabinetna regulacijska postaja: je napeljava in oprema, uporabljena samo za hišno regulacijo tlaka plina in/ali merilno opremo in drugo opremo (omarica premajhna za vstop osebja),
– končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno rabo,
– merilna naprava: je plinomer ali korektor volumna, s katero se meri predane količine zemeljskega plina končnemu odjemalcu,
– merilno-regulacijska postaja: je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporabljajo za regulacijo tlaka plina, zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina in merjenje parametrov plina v nadzorovanem procesu,
– notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo, od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi pogodbe oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,
– odjemna skupina: je skupina v katero se razvrsti odjemalec, glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost,
– odjemno mesto: je prevzemno mesto na katerem se meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca,
– omrežnina za distribucijsko omrežje: je del cene za uporabo omrežij, ki je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskih operaterjev distribucijskih omrežji in pokrivanju stroškov sistemskih storitev,
– plinsko trošilo: je naprava, ki je priključena na notranjo plinsko napeljavo in troši plin,
– predajno mesto: je točka, na kateri sistemski operater preda uporabniku distribucijskega omrežja zemeljski plin,
– predani zemeljski plin: je količina plina, ki jo sistemski operater preda uporabniku distribucijskega omrežja na enem ali več predajnih mestih v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec in leto) v Sm3,
– prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, v kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
– prevzeti zemeljski plin: je količina plina, ki jo sistemski operater prevzame na enem ali več prevzemnih mestih v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec, leto,) po nalogu uporabnika distribucijskega omrežja v Sm3,
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,
– priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo,
– priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina, s katero si odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kvaliteti,
– pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja: je pogodba, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in končnim odjemalcem,
– pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spremembo,
– pogodbena distribucijska zmogljivost: je največja dnevna količina zemeljskega plina, ki je za uporabnika omrežja določena v pogodbi o dostopu za prevzem na enem ali več prevzemnih mestih in predajo na enem ali več predajnih mestih,
– regulacijska postaja: je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporabljajo za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu,
– sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb kot uporabnikov ali končnih odjemalcev,
– standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost končnega odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,
– standardni kubični meter (v nadaljnjem besedilu: Sm3): je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 15 °C,
– števčni regulator tlaka: je naprava, ki je vgrajena na plinomer na vstopni strani in je namenjena za regulacijo tlaka plina v posamezni samostojni enoti v stavbi,
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.

(1) Distribucijsko omrežje, razen priključnih plinovodov, je praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(2) Priključni plinovodi so, kot del distribucijskega omrežja, praviloma v lasti končnih odjemalcev.

(1) Če sistemski operater ni lastnik distribucijskega omrežja ali njegovega dela na območju, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja, mora z lastnikom omrežja skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za izvajanje nalog sistemskega operaterja.
(2) Določbe tega člena, ki se nanašajo na lastnika omrežja, če to ni sistemski operater, se nanašajo tudi na vsako osebo, ki ima glede tega omrežja stvarnopravno ali obligacijsko pravico, v okviru katere lahko odloča o njegovi uporabi za izvajanje nalog sistemskega operaterja.
(3) Sistemski operater prevzame v last oziroma upravljanje del distribucijskega omrežja, če meni, da je le-to kvalitetno in varno grajeno, v skladu s predpisi in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja in če ga sistemski operater potrebuje za distribucijo zemeljskega plina ostalim uporabnikom.
(4) Sistemski operater je dolžan za posege na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti končnega odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča. Višino odškodnine zaradi posegov pri končnem odjemalcu določi sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke, ki ga je dolžan najeti na svoje stroške sistemski operater.

Notranje plinske napeljave, regulacijske in merilne naprave nameščene na notranjih plinskih napeljavah so v lasti končnega odjemalca.

Priključitev energetskih objektov, naprav, napeljav in plinovodov na distribucijsko omrežje je potrebno izvesti skladno z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, zakonom, ki ureja graditev objektov, Energetskim zakonom in drugimi predpisi.

(1) Na območju, ki ni urejeno z občinskim podrobnim prostorskim, lokacijskim ali zazidalnim načrtom, sistemski operater izda projektne pogoje za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. S projektnimi pogoji se na podlagi podatkov o potrebah po energiji določi mesto priključitve na distribucijsko omrežje in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pisni vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno priložiti idejno zasnovo načrtovanega gradbenega posega.
(2) Sistemski operater na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma odreče izdajo projektnih pogojev. Sistemski operater lahko odreče izdajo projektnih pogojev z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
(3) Izdani projektni pogoji veljajo dve leti od datuma izdaje.

Za priključitev stavb, posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. Pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno priložiti situacijo stavbe, opis namena uporabe plina in podatke o potrebah po energiji.

(1) Na podlagi izdanih projektnih pogojev projektant oziroma investitor gradnje sistemskega operaterja pisno zaprosi za soglasje k projektnim rešitvam.
(2) Pisni vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam mora biti priložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer obvezni in posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) vključno z naslednjimi načrti: glavnega plinovoda, priključnega plinovoda, notranje plinske napeljave.
(3) Sistemski operater na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma odreče izdajo soglasja k projektnim rešitvam.
(4) Sistemski operater lahko odreče izdajo soglasja k projektnim rešitvam, če projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelana skladno z izdanimi projektnimi pogoji. Sistemski operater odreče izdajo soglasja k projektnim rešitvam z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
(5) Izdano soglasje k projektnim rešitvam velja dve leti od datuma izdaje. Projektno dokumentacijo priloženo vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam hrani sistemski operater.

(1) Pred pričetkom gradnje plinovodov, plinskih napeljav ali plinskih naprav, ki se jih priključuje na distribucijsko omrežje, mora potencialni uporabnik pridobiti soglasje k priključitvi na distribucijsko omrežje.
(2) Sistemski operater izda soglasje k priključitvi na distribucijsko omrežje na podlagi pisne vloge vlagatelja.
(3) Pisni vlogi je potrebno priložiti:
– kopijo gradbenega dovoljenja,
– načrte za izvedbo (PZI) glavnega plinovoda, priključnega plinovoda ter notranje plinske napeljave,
– želene roke oziroma zahteve za fizično priključitev glavnega in priključnega plinovoda na distribucijsko omrežje,
– naročilnico za izvajanje nadzora ali sklenjeno pogodbo o nadzoru nad gradnjo glavnih in priključnih plinovodov.
(4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe (kopija zemljiško-knjižnega izpiska, ki ne sme biti starejši kot eno leto ali drugo dokazilo o lastništvu), ali pisno soglasje solastnikov, če je obseg predviden na posebnem skupnem delu v etažni lastnini.
(5) Poleg naštetih dokumentov, lahko sistemski operater zahteva še druge dokumente, ki jih potrebuje za izdajo soglasja.
(6) Potencialni uporabnik lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja k priključitvi. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja k priključitvi priložiti tudi izjavo – pooblastilo o zastopanju.
(7) Potencialni uporabnik omrežja nima pravice do priključitve:
– če ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev,
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi ali
– če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmerno visokih stroškov.
(8) V primeru iz tretje alinee prejšnjega odstavka ima potencialni uporabnik pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerno visoke stroške. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita uporabnik in sistemski operater v pogodbi o priključitvi.
(9) Če se spremenijo osnovni parametri priključka, spremeni nazivna moč plinskih trošil, namen uporabe zemeljskega plina ali drugi pogoji za katere je bilo izdano soglasje mora uporabnik zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(10) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
(11) O pritožbi zoper izdajo ali zavrnitev soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(12) Izdana odločba o soglasju k priključitvi na distribucijsko plinovodno omrežje velja dve leti od njene dokončnosti. V tem času lahko uporabnik sklene pogodbo o priključitvi s sistemskim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan priključiti na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za priključitev.
(13) Projektno dokumentacijo in gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja k priključitvi hrani sistemski operater.

Naprave za regulacijo tlaka plina, ki so nameščene na notranji plinski napeljavi in so v lasti končnega odjemalca so:
– kabinetna regulacijska postaja,
– števčni regulator tlaka plina.

(1) Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo tlaka plina določi projektant, v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih izda sistemski operater.
(2) Vsa dela v zvezi z vgradnjami, premeščanjem in vzdrževanjem naprav za regulacijo tlaka plina, ki so v lasti končnega odjemalca, izvaja sistemski operater ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec, na stroške končnega odjemalca.
(3) Pri izvajanju aktivnosti iz drugega odstavka mora končni odjemalec sistemskemu operaterju omogočiti neoviran pristop do vseh naprav za regulacijo tlaka plina.
(4) Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti sistemskega operaterja.

Če je pri končnemu odjemalcu zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi potrebno zamenjati napravo za regulacijo tlaka plina, nameščeno na notranji plinski napeljavi, z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi vse stroške nabave in vgradnje nove naprave končni odjemalec.

(1) Gradnjo oziroma izvedbo notranje plinske napeljave lahko izvaja za to usposobljen izvajalec.
(2) Način izvedbe notranje plinske napeljave je določen v tehničnih zahtevah, ki jih izda sistemski operater.
(3) Pogoji za usposobljenega izvajalca del so določeni v tehničnih zahtevah, ki jih izda sistemski operater.

(1) Po končani gradnji in pred izvedbo zaplinjanja notranje plinske napeljave, mora investitor oziroma izvajalec del sistemskemu operaterju predložiti dokazilo o zanesljivosti objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali naslednje dokumente:
– dokazilo izvajalca del, da je registriran na podlagi vpisa v Sodni register ali Poslovni register Slovenije za opravljanje dejavnosti,
– certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca,
– izjavo, da je notranja plinska napeljava izvedena skladno s projektno dokumentacijo,
– izjave o skladnosti vgrajenih materialov,
– zapisnik o trdnostnem preizkusu notranje plinske napeljave,
– potrdilo o prvem pregledu plinskega trošila in dimovodne napeljave s strani pristojnega dimnikarskega podjetja.
(2) Tesnostni preizkus in zaplinjanje notranje plinske napeljave lahko izvede samo sistemski operater, pri čemer storitvi obračuna po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.

(1) Če je bilo za notranjo plinsko napeljavo izdano gradbeno dovoljenje v okviru gradbenega dovoljenja za celoten objekt, mora investitor po opravljenem tehničnem pregledu objekta, sistemskemu operaterju predložiti:
– uporabno dovoljenje ali
– odločbo o poskusnem obratovanju.
(2) Po končanem poskusnem obratovanju mora investitor skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, sistemskemu operaterju predložiti uporabno dovoljenje.

(1) Za vzdrževanje in nemoteno delovanje notranje plinske napeljave je dolžan skrbeti lastnik napeljave.
(2) Vse stroške izvedbe zaplinjanja, pregledov in vzdrževanja notranje plinske napeljave nosi lastnik napeljave.

Če sistemski operater po predhodnem naročilu lastnika notranje plinske napeljave, ki obratuje, pri pregledu napeljave in/ali pregledu priključenih plinskih trošil ugotovi nepravilnosti, ki so v nasprotju s tehničnimi predpisi in zahtevami sistemskega operaterja ali take, da ogrožajo premoženje in zdravje uporabnikov in končnih odjemalcev ter okolico, mora sistemski operater ustaviti distribucijo plina dokler ni zagotovljeno varno obratovanje.

Notranjo plinsko napeljavo se lahko prične uporabljati, ko so izpolnjeni pogoji iz 16. oziroma 17. člena tega akta in je s strani sistemskega operaterja izdan atest o sposobnosti notranje plinske napeljave za obratovanje.

(1) Končni odjemalec mora uporabljati notranjo plinsko napeljavo tako, da niso mogoče motnje pri distribuciji plina in obratovanju naprav in napeljav, ki so v upravljanju drugih končnih odjemalcev ter sistemskega operaterja.
(2) Sistemski operater s priključitvijo objektov, naprav in napeljav tretjih oseb na distribucijsko omrežje ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, kar izhaja iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov, skladno z določili tega akta. Odgovornost je skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov na strani pooblaščenih organov oziroma oseb.

Končni odjemalec mora sistemskemu operaterju omogočiti prost pristop do notranje plinske napeljave v naslednjih primerih:
– pri odčitovanju merilnih naprav in v drugih primerih kot to določata Akt za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter sistemska obratovalna navodila,
– pri redni menjavi merilnih naprav,
– pri rednem ali izrednem pregledu in vzdrževanju naprav za regulacijo tlaka plina,
– pri kontroli nazivnih moči plinskih trošil v zvezi z obračunom omrežnine,
– pri odpravi napak in pomanjkljivosti na notranji plinski napeljavi, plinskih napravah in drugi plinski opremi kadar povzročajo ali bi lahko povzročale motnje na omrežju sistemskega operaterja.

(1) Napake in poškodbe na notranji plinski napeljavi do merilne naprave lahko popravlja in odpravlja sistemski operater, z njegovim soglasjem pa tudi izvajalci, ki so za to usposobljeni.
(2) Popravila na notranji plinski napeljavi za merilno napravo lahko izvajajo vsi usposobljeni izvajalci.
(3) Popravila na plinskih trošilih lahko izvajajo vsi izvajalci, ki so za to usposobljeni in pooblaščeni s strani proizvajalca plinske opreme.

Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje, ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plin iz distribucijskega omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.

(1) Po dokončnosti soglasja o priključitvi iz 11. člena tega akta sklene sistemski operater s potencialnim uporabnikom pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje.
(2) S pogodbo o priključitvi sistemski operater in potencialni uporabnik uredita medsebojne pravice in obveznosti, predvsem pa:
– lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje merilne naprave in napeljave,
– razmejitev lastništva omrežja in napeljav,
– predajno mesto in prehod lastništva zemeljskega plina,
– potrebni obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje ter rok izvedbe,
– glavne tehnične karakteristike priključka, energetskih objektov, naprav ali napeljav,
– maksimalni in minimalni urni pretok zemeljskega plina,
– nazivni in minimalni delovni tlak plina na predajnem mestu,
– obdobje in obseg uporabe plinovodnega omrežja, energetskih objektov, naprav in napeljav,
– začetek uporabe priključka oziroma drugih objektov in naprav,
– višino in plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve,
– pogodbene kazni in obveznosti v primeru kršitve pogodbenih določil.
(3) Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi začne sistemski operater izvajati vsa pripravljalna dela, potrebna za realizacijo določb v pogodbi o priključitvi.
(4) Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi, sistemski operater ne rezervira distribucijskih zmogljivosti za uporabnika.

Uporabnik mora dovoliti namestitev glavne plinske zaporne pipe na primernem mestu, to je na točki vstopa priključnega plinovoda v stavbo ali v bližini tega. Glavna plinska zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu.

Kadar naj bi zaradi priključitve priključni plinovod potekal po tujih zemljiščih, lahko sistemski operater zahteva, da uporabnik pred priključitvijo predloži pisno soglasje lastnika zemljišča, preko katerega je predvidena gradnja priključnega plinovoda, s katerim ta izjavi, da soglaša z gradnjo in obratovanjem naprav ter priznava določila tega akta.

(1) Lastnik priključnega plinovoda mora v zameno za primerno nadomestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni uporabnik, dovoliti in omogočiti priključitev priključnega plinovoda ali plinskih trošil novega potencialnega uporabnika na svoj priključni plinovod, če ta priključni plinovod dovoljuje dodatne obremenitve.
(2) Za primerno nadomestilo iz prejšnjega odstavka se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov izgradnje priključnega plinovoda, ki ga predlaga sistemski operater.

(1) Priključni plinovod mora biti zgrajen v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili, izvajalec del mora sistemskega operaterja obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo, sistemski operater pa mora biti prisoten pri vseh delih, ki jih uporabnik izvaja na priključnem plinovodu.
(2) Uporabnik je dolžan obveščati sistemskega operaterja o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključnem plinovodu.

(1) Če uporabnik ne uporablja priključnega plinovoda 5 let (brez vmesnih prekinitev) se domneva, da ga ne namerava več uporabljati.
(2) Sistemski operater lahko v primeru iz prejšnjega odstavka, na stroške uporabnika prekine povezavo. Do prekinitve povezave mora lastnik priključnega plinovoda, ki ga ne uporablja, plačevati stroške povezane s sistemsko kontrolo priključnega plinovoda, v skladu s cenikom sistemskega operaterja, ki ga objavi na spletni strani.

(1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo o dostopu, ki jo skleneta sistemski operater in končni odjemalec pred začetkom uporabe omrežja.
(2) Končni odjemalec ima pravico do dostopa do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen.

(1) Končni odjemalec zaprosi za dostop do distribucijskega omrežja z zahtevo, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– podatke o končnem odjemalcu (ime in priimek, EMŠO oziroma firma, matična in davčna številka pravne osebe),
– naslov končnega odjemalca,
– kopijo osebnega dokumenta oziroma potrdila o registraciji pravne osebe,
– dokazilo končnega odjemalca o lastništvu odjemnega mesta,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe plina (ogrevanje, hlajenje, tehnologija, kuha itd.) za določitev obremenitvenega profila,
– največjo distribucijsko zmogljivost v Sm3/h (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost),
– pogodbeno distribucijsko zmogljivost v Sm3/dan za vse končne odjemalce z letnim odjemom 100.001 Sm3 in več na odjemnem mestu,
– predvideno letno distribuirano količino plina v Sm3,
– lokacijo predajnega mesta,
– nazivni in minimalni delovni tlak plina na predajnem mestu,
– datum začetka (in konca) dostopa,
– dobavitelje plina in bilančno skupino,
– želene posebnosti izven določil splošnih pogojev za dobavo in odjem plina,
– kopijo veljavne pogodbe o dobavi.
(2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, mora predložiti pooblastilo končnega odjemalca.
(3) Vrednosti v zahtevi za dostop ne smejo presegati vrednosti iz sklenjene pogodbe o priključitvi oziroma izdanega soglasja k priključitvi.
(4) Zahtevi za dostop mora končni odjemalec priložiti fotokopijo sklenjene pogodbe o dobavi iz katere morajo biti razvidni vsaj podatki o dobavitelju zemeljskega plina, datumu začetka in konca dobave, dinamika dobave količin zemeljskega plina ter kakovost zemeljskega plina. V fotokopiji lahko uporabnik zakrije podatke, ki zanj pomenijo poslovno skrivnost.
(5) Zahtevi za dostop mora končni odjemalec priložiti dokazilo o vključenosti odjemnega mesta končnega odjemalca v bilančno skupino ali podskupino. Če odjemno mesto končnega odjemalca ni vključeno v nobeno bilančno skupino ali podskupino, priloži končni odjemalec fotokopijo bilančne pogodbe, sklenjeno s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, iz katere izhaja, da ima urejeno izravnavo odstopanj. V fotokopiji lahko končni odjemalec zakrije podatke, ki zanj pomenijo poslovno skrivnost.
(6) Končni odjemalec posreduje zahtevo za dostop do distribucijskega omrežja na obrazcu, ki ga pripravi sistemski operater in objavi na spletni strani.
(7) Sistemski operater upošteva le popolno zahtevo za dostop. Če je vloga za dostop nepopolna, sistemski operater o tem nemudoma obvesti vlagatelja in ga pozove k dopolnitvi. Če vlagatelj vloge ne dopolni, sistemski operater zavrne dostop.

Sistemski operater zagotovi končnemu odjemalcu dostop do omrežja s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja. Sistemski operater lahko zavrne dostop končnemu odjemalcu le zaradi razlogov, ki jih določa Energetski zakon, ta akt in drug splošni akti.

Pogodbe o dostopu se sklepajo praviloma za nedoločen čas.

(1) Končni odjemalec mora podpisan izvod pogodbe vrniti sistemskemu operaterju v roku 15 dni od prejema. Če v tem času končni odjemalec podpisane pogodbe ne vrne, se šteje, da je zavrnil podpis pogodbe in odstopil od zahteve za dostop.
(2) Če končni odjemalec v roku dveh mesecev po vložitvi vloge za dostop ni prejel obvestila o zavrnitvi dostopa, se šteje, da je dostop zavrnjen.

(1) Pogodba o dostopu obvezno vsebuje:
– podatke o končnem odjemalcu (ime in priimek, EMŠO oziroma firma, matična in davčna številka pravne osebe),
– naslov končnega odjemalca,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe plina (ogrevanje, hlajenje, tehnologija, kuha itd.),
– največjo distribucijsko zmogljivost v Sm3/h (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost),
– pogodbeno distribucijsko zmogljivost v Sm3/dan za vse končne odjemalce z letnim odjemom 100.001 Sm3 in več na odjemnem mestu,
– predvideno letno distribuirano količino plina v Sm3,
– odjemno skupino v katero se razvrsti odjemno mesto končnega odjemalca,
– lokacijo predajnega mesta,
– nazivni in minimalni delovni tlak plina na predajnem mestu,
– datum začetka (in konca) dostopa,
– dobavitelja plina in bilančno skupino,
– želene posebnosti izven določil splošnih pogojev za dobavo in odjem plina,
– tip in velikost merilne naprave,
– ceno dostopa in plačilne pogoje,
– obliko in način zavarovanja plačila omrežnine,
– dodatne storitve in ceno dodatnih storitev.
(2) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu.

Pogoj za sklenitev pogodbe o dostopu je veljavna pogodba o dobavi plina med končnim odjemalcem in dobaviteljem ter pogodbeno urejena izravnava odstopanj.

Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu, če sistemski operater lahko glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distribucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega plinovodnega omrežja ali odjemnega mesta.

Pogodba o dostopu se sklene v pisni obliki.

(1) Obstoječi končni odjemalci, ki želijo spremeniti veljavno pogodbo o dostopu, morajo zaprositi za spremembo pogodbe, in sicer z vložitvijo zahteve za spremembo pogojev dostopa, ki je vsebinsko enaka zahtevi za dostop do distribucijskega omrežja.
(2) Končni odjemalci z letnim odjemom 100.001 Sm3 ali več morajo predlagati spremembo pogodbe o dostopu najkasneje do vključno 30. septembra tekočega leta, da se sprememba lahko uveljavi z začetkom naslednjega koledarskega leta. Sistemski operater do 15. decembra tekočega leta končnega odjemalca pisno obvesti o odobritvi ali zavrnitvi dostopa do distribucijskega omrežja pod spremenjenimi pogoji ter v primeru odobritve dostopa, končnemu odjemalcu posreduje pisno pogodbo o dostopu.
(3) Za končne odjemalce z letnim odjemom do 100.000 Sm3 je rok za spremembo in posredovanje nove pogodbe o dostopu dva meseca od prejema zahteve pri sistemskem operaterju.
(4) Končni odjemalci, ki želijo nazivne moči plinskih trošil spremeniti, morajo pred vložitvijo zahteve za spremembo pogojev za dostop do distribucijskega omrežja, od sistemskega operaterja pridobiti novo soglasje za priključitev.

(1) Pogodbo o dostopu, sklenjeno za nedoločen čas, lahko končni odjemalec pisno odpove s 30-dnevnim odpovednim rokom. Odpovedni rok začne teči z dnem, ko sistemski operater prejeme pisno obvestilo o odstopu od pogodbe.
(2) Sistemski operater ob izteku odpovednega roka pri končnem odjemalcu na odjemnem mestu prekine dostop do omrežja in na stroške končnega odjemalca opravi odčitek merilne naprave.
(3) Če se končni odjemalec znova odloči za dostop na istem odjemnem mestu, mora pri istem sistemskem operaterju ponovno podati zahtevo za dostop, v skladu z določbami tega akta.
(4) Če se končni odjemalec znova odloči za dostop na isto odjemno mesto v roku, ki je krajši od 12 mesecev, šteto od dneva prekinitve dostopa, mu sistemski operater zaračuna vse fiksne stroške omrežnine, ki bi jih končni odjemalec plačeval, če bi imel dostop omogočen ves čas od prekinitve dostopa dalje.

V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dostopu, sklenjene med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem. Univerzalni pravni naslednik končnega odjemalca, je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti sistemskega operaterja o nastali spremembi.

(1) V primeru odsvojitve stavbe ali dela stavbe, v katero se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je končni odjemalec, se prenos pogodbenih obveznosti uredi s prevzemom pogodbe s strani novega končnega odjemalca, o čemer sta dotedanji in novi končni odjemalec dolžna obvestiti sistemskega operaterja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega končnega odjemalca,
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov, EMŠO oziroma registrsko številko in davčno številko novega končnega odjemalca,
– priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice,
– identifikacijsko številko in naslov odjemnega mesta iz pogodbe o dostopu,
– podpisano izjavo novega končnega odjemalca na obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje,
– od dosedanjega in novega končnega odjemalca podpisano izjavo o stanju merilne naprave na dan prenosa.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v prenos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki. Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navesti razlog zavrnitve.

Za pripravo, spremembo ali dopolnitev pogodb se uporabljajo obrazci, ki jih da na razpolago sistemski operater in objavi na spletni strani. V zvezi z izjavami končnih odjemalcev, ki so posredovane preko elektronskih medijev, lahko sistemski operater naknadno zahteva še pisno podpisano izjavo.

(1) Šteje se, da je odjem zemeljskega plina neupravičen, če končni odjemalec ne izpolnjuje naslednjih pogojev:
– če uporablja (odjema) zemeljski plin, ki ni merjen z merilno napravo,
– če uporablja (odjema) zemeljski plin izmerjen z merilno napravo, ki ni opremljena z veljavnim žigom pristojnega organa,
– če uporablja (odjema) zemeljski plin brez veljavne pogodbe o dostopu,
– če uporablja (odjema) zemeljski plin brez veljavne pogodbe o dobavi zemeljskega plina.
(2) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva pričetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(4) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu.

(1) Sistemski operater prevzame zemeljski plin v distribucijo na prevzemnih mestih od uporabnika omrežja ter ga preda končnemu odjemalcu, skladno s pogodbo o dostopu, na enem ali več predajnih mestih.
(2) Sistemski operater distribuira zemeljski plin takšne kakovosti, kot ga prevzame na prevzemnem mestu v distribucijsko omrežje. Šteje se, da končni odjemalec prevzame zemeljski plin na predajnem mestu v enaki kakovosti kot je bila predana in količini kot je bila izmerjena na merilnem prevzemnem mestu. Če končni odjemalec ne soglaša s kakovostjo zemeljskega plina prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani dobavitelja zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater je dolžan sprejeti v distribucijo le zemeljski plin z lastnostmi določenimi v sistemskih obratovalnih navodilih. Če kakovost zemeljskega plina odstopa od predpisane, sistemski operater ni dolžan prevzeti zemeljskega plina v distribucijo.
(4) Če pogoji iz tretjega odstavka tega člena niso izpolnjeni lahko sistemski operater zavrne prevzem zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno agencijo Republike Slovenije za energijo, dobavitelja zemeljskega plina ter sistemskega operaterja prenosnega omrežja.

(1) Prevzete in predane količine zemeljskega plina ugotavlja sistemski operater, skladno z določili sistemskih obratovalnih navodil, z merilnimi napravami.
(2) Način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina je določen v pogodbi o dostopu.
(3) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji sistemskega operaterja.
(4) Merilno napravo namesti, odstrani, vzdržuje, umerja ter izvaja redne menjave sistemski operater na stroške končnega odjemalca. Skladno z določili sistemskih obratovalnih navodil, imata sistemski operater in končni odjemalec poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave.
(5) Vse merilne naprave morajo imeti veljavni žig pristojnega organa.

(1) Končni odjemalec mora omogočiti primerna mesta za namestitev merilnih naprav.
(2) Mesta, kjer so nameščene merilne naprave morajo biti v vsakem času hitro, varno in lahko dostopna sistemskemu operaterju.
(3) Končni odjemalec mora za merilne naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, sistemskemu operaterju, če je to tehnično možno, omogočiti priklop na električno omrežje.
(4) Če je odjem zemeljskega plina izven merilnega območja plinomera, sistemski operater ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je končni odjemalec dolžan plačati izmerjene količine zemeljskega plina ne glede na možne merske napake.
(5) Če je odjem zemeljskega plina večkrat izven merilnega območja plinomera, mora sistemski operater zamenjati merilno napravo na stroške končnega odjemalca.

(1) V primeru okvare, poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora končni odjemalec o tem takoj obvestiti sistemskega operaterja. Sistemski operater je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je to glede na naravo napake mogoče.
(2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani končnega odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave končnega odjemalca, v nasprotnem primeru pa sistemskega operaterja.

(1) Z zneskom za izvajanje meritev sistemski operater končnemu odjemalcu na podlagi aktov Javne agencije Republike Slovenije za energijo obračuna izvajanje meritev, obdelavo merjenih podatkov, vzdrževanje, umerjanje in z zakonom določene redne menjave merilnih naprav.
(2) Znesek za izvajanje meritev ne vsebuje stroškov povezanih z nabavo in vzdrževanjem tarifnih spominskih enot. Stroške za uporabo tarifnih spominskih enot zaračuna sistemski operater na podlagi cenika, ki ga objavi na spletni strani.

(1) Sistemski operater v skladu z Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina določi, ali mora končni odjemalec distribucijskega plinovodnega omrežja k merilni napravi prigraditi tarifno spominsko enoto za ugotavljanje urne in dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(2) Vsakega končnega odjemalca oziroma odjemno mesto, ki nima k merilni napravi prigrajene tarifne spominske enote za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina oziroma vgrajenega korektorja volumna s spominom, sistemski operater v skladu z Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina uvrsti v odjemno skupino za katero ni zahtevano ugotavljanje dnevne zmogljivosti.
(3) Letni odjem plina se za odjemna mesta, ki so uvrščena v odjemne skupine od C(DK1) do C(DK6) ugotavlja na podlagi razlike med dejanskim odčitkom zadnjega rednega odčitovalnega obdobja in dejanskim odčitkom predhodnega rednega odčitovalnega obdobja.
(4) Letni odjem plina se za odjemna mesta, ki so uvrščena v odjemne skupine od C(DK7) do C(DK15) ugotavlja na podlagi zadnjega odčitka v koledarskem letu in zadnjega odčitka v predhodnem koledarskem letu.
(5) Za odjemna mesta kjer sistemski operater ne razpolaga z dejanskimi podatki o letnem odjemu, letni odjem (npr. nova odjemna mesta) oceni na podlagi namena rabe plina in priključne moči plinskih trošil.

(1) Na podlagi podatkov končnega odjemalca o vrsti plinskih trošil in namenu uporabe zemeljskega plina na odjemnem mestu, sistemski operater določi standardni obremenitveni profil odjemnega mesta.
(2) Standardni obremenitveni profil odjemnega mesta se določi na podlagi enačb, ki upoštevajo karakteristike odjemnega mesta, namen rabe, dolžino obdobja odjema in povprečne temperature.
(3) Ocenjena poraba zemeljskega plina se izračuna na podlagi standardnega obremenitvenega profila za odjemno mesto.

(1) Pri končnih odjemalcih z letnim odčitovalnim obdobjem, se uporabi do prvega rednega obdobja odčitovanja merilne naprave, odjem preteklega koledarskega leta, če je interval od datuma pričetka odjema do datuma prvega rednega obdobja odčitovanja večji od 180 dni. Če je interval krajši od 180 dni se tako določena poraba preteklega koledarskega leta podaljša še za eno odčitovalno obdobje. Če sistemski operater distribucijskega omrežja ne pridobi realne letne porabe odjemnega mesta lahko porabo oceni.
(2) Specifično konstantno porabo izračuna sistemski operater za odjemna mesta s kombinacijo linearnega in dinamičnega odjema, na podlagi porabe izračunane iz realnih odčitkov, ki so pridobljeni v intervalu neogrevalnega obdobja, ki je med 15. majem in 1. oktobrom. Če pa z realnimi podatki sistemski operater ne razpolaga, je delež konstantne porabe za odjemna mesta s kombinirano karakteristiko 15% letne porabe.

(1) Temperaturni primankljaj (Tp) je razlika med notranjo temperaturo v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka.
(2) Za izračun temperaturnega primankljaja se upošteva dneve med 1. oktobrom in 15. majem, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura nižja od 12 °C. Temperaturni primanjkljaj v obdobju od 15. maja do 1. oktobra je 0, ne glede na dejanske srednje dnevne temperature.
(3) Povprečna dnevna zunanja temperatura je določena s formulo:
 
Tm = (t7 + t14 + 2 x t21) / 4
 
kjer so t7, t14, in t21 meritve zunanje temperature ob 7:00, 14:00 in 21:00 uri po srednjeevropskem času.
(4) Pri izračunu specifične variabilne porabe se za odjemalce, ki prvič odjemajo plin upošteva v izračunih letni temperaturni primankljaj 3300 stopinj C/a.

(9) Specifična konstantna poraba preteklega leta, je povprečje specifične konstantne porabe preteklega in predpreteklega odčitovalnega obdobja.
(10) Specifična variabilna poraba preteklega leta, je povprečje specifične variabilne porabe preteklega in predpreteklega odčitovalnega obdobja.
(11) Odčitovalno obdobje za namen izračunavanja porab preteklega leta, je za odjemna mesta z letnim čitanjem od meseca čitanja v preteklem koledarskem letu do meseca čitanja v predpreteklem koledarskem letu, pri vseh ostalih odjemnih mestih pa od decembra preteklega leta do decembra predpreteklega leta. Zaradi zamikov odčitovanja so možni tudi časovni odmiki v dolžini intervala ali mesecu pridobitve dejanskega odčitka, ki je osnova za izračun.

(1) Sistemski operater izstavi račun za uporabo omrežja najkasneje v roku osem dni po zaključku obdobja, na katerega se račun nanaša.
(2) Storitve, ki jih izvaja sistemski operater, vendar v aktu o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina niso zajete, obračuna sistemski operater po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.

Sistemski operater zaračunava uporabo distribucijskega omrežja za vsako odjemno mesto posebej.

(1) Končni odjemalec poravna izstavljen račun v roku 15 dni od datuma izstavitve računa, če zakon ne določa drugače. Računi se poravnajo na običajen način, razen v primerih posebnih predhodnih pisnih dogovorov.
(2) Če računi niso poravnani pravočasno, sistemski operater pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim opominom v katerem določi nov rok plačila, ki za potrošnike ne sme biti krajši od 15 dni. Če izstavljeni računi za ceno za uporabo omrežja niso poravnani do naknadno določenega roka, sistemski operater lahko končnemu odjemalcu, po predhodnem obvestilu, ustavi distribucijo zemeljskega plina, ob upoštevanju pravil iz 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom in prične postopek sodne izterjave. Rok od prejema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni. Sistemski operater zaračunava zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(3) Sistemski operater lahko zaračuna stroške opomina in ustavitev distribucije zemeljskega plina po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.
(4) Reklamacije na prejeti račun sprejema sistemski operater samo v pisni obliki, do zapadlosti računa. Reklamacija računa ne odloži plačila za nesporni del.

(1) Sistemski operater lahko določi obliko in način zavarovanja plačil, pri čemer lahko sistemski operater od končnega odjemalca zahteva, da le ta zavaruje najmanj povprečno izračunani znesek dvomesečnega dostopa do distribucijskega omrežja, glede na pogodbeno dogovorjeni obseg dostopa do distribucijskega omrežja.
(2) Sistemski operater lahko zahteva zavarovanje plačila v obliki bančne garancije ali v obliki drugih finančnih instrumentov zavarovanja ali zahteva predplačilo.
(3) Sistemski operater lahko iz naslova zavarovanja plačila sam poplača račune, ki jim je zapadel rok plačila, če po pisnem opominu končni odjemalec ne izpolni svojih finančnih obveznosti do sistemskega operaterja.
(4) V primeru predplačila se računi pokrivajo iz tega naslova do višine plačanega predplačila, razliko pa je končni odjemalec dolžan poravnati v skladu s 57. členom tega akta.

(1) Za odjemna mesta, ki imajo letno odčitovalno obdobje bo sistemski operater izdal račun na podlagi standardnega obremenitvenega profila odjemalca upoštevajoč periodo izstavljanja računov. Obračun se izdela na podlagi odčitka merilne naprave. Za naslednje odjemne skupine veljajo spodaj navedena odčitovalna obdobja in periode izstavljanja računov:

+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|  Odjemna |Zakupljena zmogljivost |    Redno    |   Perioda   |
|  skupina |      (Sm3/leto)       | odčitovalno | izstavljanja|
|          |                       |   obdobje   |   računov   |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK1)    |0–200                  |letno        |trimesečno   |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK2)    |201–500                |letno        |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK3)    |501–1.500              |letno        |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK4)    |1.501–2.500            |letno        |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK5)    |2.501–4.500            |letno        |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK6)    |4.501–10.000           |letno        |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK7)    |10.001–30.000          |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK8)    |30.001–70.000          |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK9)    |70.001–100.000         |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK10)   |100.001–200.000        |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK11)   |200.001–600.000        |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK12)   |600.001–1.000.000      |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK13)   |1.000.001–5.000.000    |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK14)   |5.000.001–15.000.000   |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+
|C(DK15)   |nad 15.000.000         |mesečno      |mesečno      |
+----------+-----------------------+-------------+-------------+

(2) V primeru, da sistemski operater ne more pridobiti dejanskih odčitkov merilne naprave pri rednem odčitovanju, izvede obračun na podlagi standardnega obremenitvenega profila.
(3) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval v katerem sistemski operater izvaja redna odčitovanja merilnih naprav in je enako obračunskemu obdobju.
(4) Perioda izstavljanja računov je časovni interval v katerem sistemski operater izstavlja račune.
(5) Obračunsko obdobje je časovni interval na katerega se nanaša obračun. Zaračunana ocenjena poraba se poračuna v obračunskem obdobju, ko je ugotovljena poraba. Če obračun pokaže, da so bili računi izstavljeni na podlagi ocenjene porabe previsoki, sistemski operater presežek praviloma poračuna pri naslednjih računih ali pa ga, po predhodnem dogovoru, vrne končnemu odjemalcu na transakcijski račun.
(6) Proti plačilu po ceniku sistemskega operaterja, ki ga objavi na spletni strani, lahko končni odjemalec kadarkoli zahteva, da mu sistemski operater s sporočenim odčitkom merilne naprave zaključi obračunsko obdobje in izstavi račun.

(1) Končni odjemalec plača stroške izrednega odčitovanja, pisnega pozivanja, izrednega obračuna in ustavitve distribucije plina po ceniku sistemskega operaterja, ki ga objavi na spletni strani.
(2) Sistemski operater zaračuna tudi strošek razdeljevanja računa na posamezne pravne in/ali fizične osebe na skupnem odjemnem mestu po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.

Odčitki ob spremembah cen, davkov in taks se določijo s standardnim obremenitvenim profilom, razen za končne odjemalce, ki imajo vgrajene tarifne spominske enote ali korektorje volumna s spominom.

Če so ugotovljene napake pri merjenju zaradi nepravilnega delovanja merilne naprave in je iz tega razloga napačno določen znesek računa brez krivde končnega odjemalca, se popravki izvedejo skladno z določili sistemskih obratovalnih navodil.

Nazivna moč trošila je največja moč, ki jo deklarira proizvajalec trošila.

Priključna moč trošil na odjemnem mestu je enaka vsoti nazivnih moči plinskih trošil.

Obračunska moč trošil je pogodbeno dogovorjena moč trošil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali nižja od vsote nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe s plinom preko odjemnega mesta za vsoto moči trošil, ki se ne uporabljajo. V tem primeru mora biti odjem takega odjemnega mesta merjen s tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina.

(1) Sistemski operater iz tarifnih spominskih enot ugotavlja dnevne oziroma urne odjeme za kontrolo obračunskih moči trošil. Če ugotovi, da je katerikoli urni odjem višji od urnega odjema izračunanega na podlagi obračunske moči opravi poračun. Znesek poračuna je enak znesku, ki bi ga končni odjemalec plačal na podlagi nazivne moči (ob upoštevanju moči trošil, ki se naj ne bi uporabljala), zmanjšan za znesek, ki ga je končni odjemalec že plačal.
(2) Izračunani urni odjem iz prejšnjega odstavka se izračuna po formuli:

 
RUO = MUO – IUO
 
pri čemer pomeni:
MUO = iz tarifne spominske enote odčitani največji urni odjem v Sm3/h,
RUO = razlika urnih odjemov med meritvijo in izračunom v Sm3/h.
(4) Če je MUO večji od IOU se prekoračena moč poračuna, kot da bi na odjemnem mestu obratovala vsa plinska trošila.
(5) Poračun se izvede za obdobje tekočega koledarskega leta.

V času ustavitve distribucije zemeljskega plina zaradi okoliščin, ki ne pomenijo kršitve pogodbe s strani sistemskega operaterja, je končni odjemalec ves čas veljavnosti pogodbe dolžan plačevati stroške:
– distribucije,
– izvajanja meritev,
– sistemskih storitev.

(1) Sistemski operater in odjemalec ali uporabnik sta dolžna medsebojno posredovati informacije glede izpolnitve pogodbenih obveznosti in za zagotavljanje medsebojne operativnosti distribucijskega omrežja.
(2) V primeru motene distribucije zemeljskega plina, je sistemski operater dolžan o tem seznaniti končnega odjemalca oziroma uporabnika.
(3) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemeljskega plina v primerih, kot jih določa Energetski zakon. O predvideni prekinitvi pravočasno v pisni obliki obvesti odjemalce. Kot pravočasno obvestilo šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred pričetkom del. V primeru, ko gre za širši krog končnih odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(4) Sistemski operater mora preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način obveščati odjemalce o nastanku kriznega stanja ali višje sile. Okoliščine, ki poleg splošnih dogodkov pomenijo višjo silo so opredeljene v sistemskih obratovalnih navodilih. V sistemskih obratovalnih navodilih je opredeljen tudi način obveščanja odjemalcev o nastanku kriznega stanja ali višje sile.
(5) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti vse prizadete odjemalce.
(6) Sistemski operater najmanj enkrat letno seznani končne odjemalce s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina za posamezno odjemno mesto. Obvestilo vsebuje vsaj naslednje podatke:
– letno porabo zemeljskega plina,
– porabo zemeljskega plina po posameznem mesecu (določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).

(1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v okviru obstoječe pogodbe o dostopu. V primeru zamenjave dobavitelja končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu.
(2) Končni odjemalec, priključen na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.

Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj naslednje:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
– podatke o sistemskem operaterju,
– osnovne karakteristike odjemnega mesta (predajno mesto, identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil),
– predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina s strani novega dobavitelja,
– morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljskega plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo dobavitelja.

(1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odjemalca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega operaterja, na katerega distribucijsko omrežje je končni odjemalec priključen, in obstoječega dobavitelja, v treh delovnih dneh po prejemu vloge.
(2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave dobavitelja, naziv končnega odjemalca, naslov odjemnega mesta in identifikacijsko številko odjemnega mesta.

Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti končnega odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v treh delovnih dneh po prejemu vloge iz 70. člena.

Sistemski operater, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen, sporoči novemu dobavitelju po prejemu obvestila iz 71. člena, v roku pet delovnih dni vsaj naslednje podatke:
– naziv končnega odjemalca,
– naslov odjemnega mesta,
– identifikacijsko številko odjemnega mesta,
– dodeljeno zmogljivost in obdobje zakupa zmogljivosti,
– obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.

(1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz 73. člena. Končni odjemalec prejeta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju, najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu pogodbe. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odstopa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju.
(2) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi odpoved obstoječe pogodbe o dobavi.
(3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi novi dobavitelj prijavi v treh delovnih dneh novo pogodbo o dobavi sistemskemu operaterju tako, da mu posreduje vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o odjemnem mestu,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm³,
– podatke o novem dobavitelju,
– čas trajanja nove pogodbe o dobavi,
– izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi,
– izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi.
(4) Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju, na katerega distribucijsko omrežje je končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne predhodnega meseca.
(5) Prijavi iz tretjega odstavka mora končni odjemalec priložiti fotokopijo dokazila o vključenosti odjemnega mesta končnega odjemalca v bilančno skupino ali podskupino in izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o vključenosti odjemnega mesta v bilančno skupino ali podskupino. Če odjemno mesto končnega odjemalca ni vključeno v nobeno bilančno skupino ali podskupino, priloži končni odjemalec fotokopijo bilančne pogodbe, sklenjeno s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, iz katere izhaja, da ima urejeno izravnavo odstopanj. V fotokopiji lahko končni odjemalec zakrije podatke, ki zanj pomenijo poslovno skrivnost.
(6) Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistemski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni red prispelih obvestil iz 71. člena.

(1) Sistemski operater, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen, mora odčitati stanje merilnih naprav končnega odjemalca, za katerega se je zamenjal dobavitelj. Odčitke, vključno s podatki o izkoriščeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred menjavo, če so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu dobavitelju, sistemski operater sporoči obstoječemu in novemu dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina.
(2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima k merilni napravi prigrajene tarifne spominske enote za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina, sistemski operater naredi odčitek v petih delovnih dneh pred ali po datumu dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja sistemski operater upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
(3) Sistemski operater lahko na podlagi dogovora s končnim odjemalcem, obstoječim in novim dobaviteljem odčitek opravi tako, da končni odjemalec sistemskemu operaterju sporoči odčitek merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja.
(4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko stanje merilnih naprav na svoje stroške.
(5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve.
(6) Če stroški odčitavanja merilne naprave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem.
(7) Končni odjemalci morajo sistemskemu operaterju omogočiti brezplačen priklop naprav za daljinski prenos podatkov o odjemu zemeljskega plina in omogočiti uporabo električne energije za napajanje teh naprav.
(8) Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave na dan zamenjave dobavitelja je stanje, na podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu zaračuna dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj.

Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in gospodinjski odjemalec oziroma potrošnik, mora vsebovati vsaj:
– ime in naslov dobavitelja,
– ime, priimek in naslov gospodinjskega odjemalca,
– vrste storitve in stopnjo njihove kakovosti,
– vrste morebitnih dodatnih storitev,
– način pridobivanja podatkov o vseh veljavnih cenah in stroških,
– trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe,
– nadomestila in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena,
– različne možnosti plačila,
– način reševanja sporov.

Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni strani in gospodinjskega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Gospodinjskega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbenimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa preko posrednika oziroma pooblaščenca.

(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o nameravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev ne strinja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje gospodinjskemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o vsaki spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljen zemeljski plin po spremembi cene.

Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen gospodinjskemu odjemalcu.

Gospodinjski odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v skladu s pogodbo o dobavi.

Če ima gospodinjski odjemalec pritožbo v zvezi z ravnanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja. Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu pisno odgovori najkasneje v roku osem delovnih dni od prejema obvestila.

Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem primeru izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po teh pogojih končni odjemalci, vse te osebe skupaj in se jih obravnava kot enega končnega odjemalca.

Osebe, ki odjemajo zemeljskega plin preko skupnega odjemnega mesta, imajo za to odjemno mesto sklenjeno eno pogodbo o dobavi z dobaviteljem zemeljskega plina.

(1) Omrežnina je določena za skupno odjemno mesto.
(2) Osebe, ki odjemajo zemeljskega plin preko skupnega odjemnega mesta, so dolžne še pred sklenitvijo pogodbe o dostopu sistemskemu operaterju posredovati sporazumno določen in podpisan delilnik stroškov, s katerim si razdelijo celotno obveznost plačila omrežnine in drugih storitev na skupnem odjemnem mestu.
(3) Za vse spremembe delitve stroškov na skupnem odjemnem mestu, je potrebno sistemskemu operaterju dostaviti nov delilnik stroškov. Sistemski operater upošteva nov delilnik stroškov s prvim naslednjim obračunom.

Ob menjavi pravne in/ali fizične osebe, ki odjema zemeljski plin preko skupnega odjemnega mesta, plača dotedanja pravna in/ali fizična oseba račun do konca obračunskega meseca. Če se izrecno zahteva poračun ter odčitovanje sistemskega operaterja na dan spremembe podatkov, se izdelava takega poračuna plača po ceniku na stroške naročnika odčitovanja. Strošek izrednih odčitovanj zaračunava sistemski operater po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.

Odpoved na skupnem odjemnem mestu velja le, če jo na skupnem odjemnem mestu pisno podajo vse osebe, ki odjemajo zemeljski plin preko skupnega odjemnega mesta. Z dnem prejema popolne odpovedi pri sistemskem operaterju, začne teči odpovedni rok po pogodbi.

(1) Ta akt zavezuje vse dosedanje odjemalce, ki imajo na podlagi Pogojev za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70 Ljubljana (Uradni list RS, št. 13/92, 37/94 in 22/95), sklenjene pogodbe o dobavi plina z Javnim podjetjem Energetika Ljubljana, d.o.o., ali so bili odjemalci zemeljskega plina na drugi podlagi.
(2) Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, ostanejo v veljavi, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta. Do odstopa od pogodbe se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba, na podlagi Pogojev za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70 Ljubljana, z Javnim podjetjem Energetika Ljubljana, d.o.o., sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
(3) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja.

Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odjemalci ob uveljavitvi tega akta nimajo sklenjene pisne pogodbe o dostopu ali pisna pogodba ne vsebuje vseh potrebnih podatkov, sistemski operater uvrsti v ustrezno odjemno skupino. Sistemski operater opravi razvrstitev na podlagi dejanskega odjema na odjemnem mestu v preteklem obdobju ali standardnega obremenitvenega profila. V primeru odjemnega mesta z letnim odjemom zemeljskega plina 100.001 Sm³ in več, lahko sistemski operater za obračunavanje omrežnine, odjemno mesto uvrsti v odjemno skupino C(DK9).

(1) Sistemski operater je dolžan v šestih mesecih po uveljavitvi tega akta končne odjemalce na znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi tega akta ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v prihodnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina, in o možnostih za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o razvrstitvi odjemnega mesta v odjemno skupino v skladu z 88. členom ter pri odjemnih mestih z letnim odjemom zemeljskega plina 100.001 Sm³ in več tudi največjo distribuirano zmogljivost, ki bo uporabljena za potrebe obračunavanja omrežnine.

Vse morebitne nadaljnje spremembe tega akta, ki so javno objavljene, od dne uveljavitve dalje, zavezujejo sistemskega operaterja, končne odjemalce in druge uporabnike omrežja.

Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati Pogoji za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70 Ljubljana (Uradni list RS, št. 13/92, 37/94 in 22/95).

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.