Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01 in 70/06) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 4. 3. 2008 sprejel

V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in s srednjeročnim družbenim planom Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 48/90, 25/98 in 86/01) Mestni svet Mestne občine Celje sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje III – Vekton (Uradni list SRS, št. 26/82, 43/85, in Uradni list RS, št. 54/02, 49/04, 12/05, 14/06) po projektu št. 22-2007, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o. Celje.

1. člen Odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje III (Uradni list SRS, št. 26/82, 43/85, in Uradni list RS, št. 54/02, 49/04, 12/05, 14/06) se spremeni in dopolni tako, da se na koncu dodajo nova poglavja s členi.
»Zazidalni načrt Dolgo polje III se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je pod št. 22-2007 izdelal biro Urbanisti, d.o.o. Celje. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na zemljišče s parcelno št. 600/1 k.o. Ostrožno in podajajo urbanistično arhitektonske pogoje za gradnjo niza treh enostanovanjskih stavb – trojčka. Velikost ureditvenega območja je cca 594 m2.«

Ureditveno območje zajema zemljišče s parc. št. 600/1 k.o. Ostrožno in je veliko cca 594 m². Nahaja se znotraj območja že zgrajenih individualnih stanovanjskih stavb. Meja ureditvenega območja poteka na severu po robu dovozne ceste, na vzhodu in jugu po še nezazidanem stavbnem zemljišču ter na zahodu po že zazidanem stavbnem zemljišču, kjer se nahaja pravkar obnovljena stanovanjska stavba.

Projekt iz 2. člena odloka vsebuje besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta
– ureditveno območje
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
– roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
Grafični načrt 1: ''Izsek iz občinskega prostorskega plana''
Grafični načrt 2: ''Izsek iz zazidalnega načrta''
Grafični načrt 3: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
Grafični načrt 4: ''Zazidalna situacija''
Grafični načrt 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
Grafični načrt 6: ''Načrt parcelacije''
Grafični načrt 7: ''Vplivi in povezave s sosednjimi območji''.
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Geodetski načrt s certifikatom
– Idejna zasnova ''Tri rakete – zazidalni preizkus vrstnih stanovanjskih hiš na parc. št. 600/1 k.o. Ostrožno''
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Podatki o lastnikih zemljišč.

Obravnavano območje leži znotraj območja že zgrajenih individualnih stanovanjskih objektov ob Cesti v Lokrovec. S prvotnim zazidalnim načrtom je bilo to območje predvideno za povsem novo kompleksno pozidavo, vendar se je kasneje s spremembo ZN omogočil obstoj že zgrajenih individualnih hiš na tem območju. Tako se znotraj tega območja nahaja tudi obravnavana parcela, kjer je predvidena gradnja treh enostanovanjskih stavb – trojčka. Glede na mikrolokacijo je gradnja umestna saj zapolnjuje že zgrajeni del naselja, glede na okolico pa bi to območje potrebovalo celovito reurbanizacijo.

Znotraj ureditvenega območja je predvidena gradnja niza treh enostanovanjskih objektov – trojčka. Objekti so nanizani v smeri od severa proti jugu, tako da imajo orientacijo v smeri vzhod-zahod. Parkirišča so na severni strani objektov in imajo neposreden dostop do javne ceste. Okolica objektov se ustrezno ozeleni.

Stavbe
Dopustna je gradnja enega niza treh enostanovanjskih objektov – trojčka. Objekti se morajo med sabo dotikati vsaj z eno stranico. Vsak objekt ima okvirno etažno površino do 50 m², skupaj v treh etažah do 150 m². Vsi trije objekti lahko tako imajo okvirno skupaj površino do 450 m². Objekti se nizajo v smeri od severa proti jugu, tako da imajo orientacijo v smeri vzhod-zahod. Višina objektov je lahko do P+2. Streha naj bo oblikovana sodobno kot ravna ali enokapnica. Objekti morajo biti od sosednjih parcel odmaknjeni na vzhodu in zahodu najmanj 4 m, na jugu pa najmanj 6 m. Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo (gradbenih parcel) ne sme presegati faktorjev izkoriščenosti, kot so predpisani v PR Slovenije: F(i) =1,2 in F(z)= 0,4. Objekti so lahko oblikovani sodobno, fasade objekta naj bodo prvenstveno v zemeljskih barvah. Kota pritličja je na n.m.v. 239,30 m ali nižje.
Tabela: Urbanistični kazalci za stanovanjsko gradnjo: površina, faktorji (priporočila prostorskega reda Slovenije) – vrednosti veljajo za celoten trojček

+----------------------+----------+-------------+--------------+
|Površina              |    M2    | Fi (faktor  |  Fz (faktor  |
|                      |          |   izrabe)   | zazidanosti) |
+----------------------+----------+-------------+--------------+
|Gradbena parcela      |    594   |             |              |
+----------------------+----------+-------------+--------------+
|Bruto površina etaže  |    150   |             |     0,33     |
|(pritličja)           |          |             |              |
+----------------------+----------+-------------+--------------+
|Bruto površina objekta|    450   |    0,75     |              |
+----------------------+----------+-------------+--------------+

Fz dop. 0,4; Fi dop. 1,2;
Zunanja ureditev
Na območju gradbene parcele so dopustne manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv.
Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi je potrebno pridobiti geološko poročilo.
Pogoji za postavitev enostavnih objektov
Enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj gradbene parcele legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograj višine do 1.80 m in sicer na rob parcele. Znotraj gradbene parcele na mestu predvidenih parkirišč je dovoljeno postavljati nadstreške, ki pa morajo biti oblikovani enotno. Dovoljena je postavitev vrtnih ut do površine 10 m², ki mora biti odmaknjena od sosednje parcele za minimalno 1.50 metra. Dovoljena je postavitev montažnih ali obzidanih bazenov, ki pa ne smejo presegati površine 30 m² in globine 1,5 m merjeno od roba do dna.

Prometna infrastruktura:
Stavbe bodo imele posreden dovoz preko dovozne ceste na zemljišču s parcelno št. 597/5 k.o. Ostrožno na javno cesto LZ032800 Lanovž–Cesta v Lokrovec. Za vsako stavbo je potrebno zagotoviti dve parkirni mesti, skupaj šest parkirnih mest.
Električno omrežje
Energija za napajanje objekta je na voljo na NN omrežju Drapšinova, ki se napaja iz transformatorske postaje TP Ribarjeva. Znotraj ureditvenega območja se postavi prosto stoječa elektro omarica s števci za posamezne stavbe. Obstoječi nadzemni nizkonapetostni vod, ki poteka čez ureditveno območje se prestavi.
TK omrežje
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Del trase, ki poteka skozi ureditveno območje se prestavi.
Plinovod
Lokacija predvidenih objektov se nahaja v območju kjer trenutno še ni možna oskrba z zemeljskim plinom. Objekti bodo do izgradnje plinskega razvoda oskrbovani iz plinohrama, ki bo kasneje po izgradnji oskrbe s plinom odstranjen.
Meteorna in fekalna kanalizacija
Komunalne odpadne vodo se speljejo v javni kanal, ki je trenutno v gradnji, in sicer preko revizijskega jaška na koti nad temenom kanalizacijske cevi. Za vsako stavbo je predviden in tudi vrisan kanalski priključek. Meteorne vode se bodo v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ponikale in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Zato se na območju manipulacijskih površin predvidijo travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi. Preliv meteornih vod se spelje v javno kanalizacijo.
Vodovod
Na obravnavanem območju je obstoječi javni vodovodni sistem. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvajanje odpadnih voda. Za vse tri stavbe trojčka se izvede en skupni priključek na javni vodovod, ta priključek pa se nato razdeli na tri vodovodne hišne priključke, ki ima vsak svoj vodomer.

Varstvo voda
Predvidene tri vrstne enostanovanjske hiše se bodo priključile na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.
Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Varstvo zraka
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji je predvidena uporaba plinovodnega omrežja. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Ravnanje z odpadki
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.
Varstvo kulturne dediščine
Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
Obravnavano območje spada v območje 7. stopnje potresne ogroženosti, temu primerno pa je potrebno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji objekta je potrebno ojačati prvo ploščo.

Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel in je prikazan v grafičnem načrtu parcelacije. Določena je skupna gradbena parcela za vse tri vrstne enostanovanjske stavbe skupaj.

Izvedba prostorske ureditve mora potekati v enotni fazi, vendar pa je potrebno hkrati ali pa pred gradnjo območje v celoti prometno in komunalno opremiti.

Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov, pri čemer se ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti gradbene parcele:
Fi (faktor izrabe) = 1,2
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le teh.
Meje gradbenih parcel so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo zazidalnega načrta.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.