Na podlagi drugega odstavka 19. člena, petega in šestega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 36. in 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (UL L št. 194 z dne 25. 7. 1975, str. 23), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2000/76/ ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L št. 332 z dne 28. 12. 2000, str. 91), določa obvezna ravnanja pri odstranjevanju odpadnih olj, pogoje za zbiranje odpadnih olj, obveznosti pri prodaji motornih olj za motorna vozila na drobno, prepovedi in omejitve ter obveznost poročanja Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(2) Za ravnanja z odpadnimi olji, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. odpadno olje je mineralno ali sintetično olje v tekočem ali poltekočem stanju, ki ni več primerno za uporabo, za katero je bilo namenjeno. Odpadno olje je zlasti:
– odpadno hidravlično olje,
– odpadno motorno, strojno in drugo mazalno olje,
– odpadno olje ali tekočina za toplotno izolacijo ali prenos toplote,
– odpadno ladijsko (kalužno) olje,
– drugo odpadno mineralno ali odpadno sintetično olje.
Za odpadno olje se ne šteje odpadno olje, ki ga njegov povzročitelj najpozneje v dvanajstih mesecih po nastanku mehansko očisti v napravi na kraju njegovega nastanka tako, da ga lahko ponovno uporabi za isti namen;
2. povzročitelj odpadnih olj je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadna olja;
3. začasno skladiščenje je skladiščenje odpadnih olj pri povzročitelju odpadnih olj v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
4. imetnik odpadnih olj je oseba, ki ima v posesti odpadna olja;
5. zbiranje odpadnih olj je prevzemanje odpadnih olj, ki jih imetniki odpadnih olj prepuščajo ali oddajajo zbiralcem odpadnih olj v skladu s to uredbo, ter njihovo razvrščanje in drugi postopki, potrebni za zagotovitev njihovega odstranjevanja;
6. zbiralec odpadnih olj je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kot dejavnost opravlja zbiranje odpadnih olj;
7. predhodno skladiščenje je skladiščenje odpadnih olj pri zbiralcu odpadnih olj v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
8. načrt zbiranja odpadnih olj je načrt zbiranja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
9. odstranjevanje odpadnih olj je obdelava ali razgradnja odpadnih olj z namenom njihovega odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
10. obdelava odpadnih olj je regeneracija odpadnih olj ali njihova uporaba kot gorivo;
11. priprava odpadnih olj za ponovno uporabo so aktivnosti, ki omogočijo ponovno uporabo odpadnega olja z mehanskim čiščenjem odpadnih olj na kraju njihovega nastanka;
12. odstranjevalec odpadnih olj je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kot dejavnost odstranjuje odpadna olja;
13. regeneracija odpadnih olj je vsak postopek obdelave odpadnih olj, ki omogoča izdelavo olja z rafiniranjem odpadnih olj, predvsem z odstranjevanjem onesnaževal, proizvodov oksidacije in aditivov iz olja;
14. uporaba kot gorivo je uporaba odpadnih olj kot gorivo s sežiganjem v sežigalnici odpadkov ali s sosežiganjem v katerikoli drugi napravi, kot je kurilna naprava ali industrijska peč, v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje in sosežig odpadkov;
15. prevzemno mesto je prostor, kjer je nameščena ena ali več posod za začasno skladiščenje odpadnih olj pred njihovim prepuščanjem ali oddajo zbiralcu odpadnih olj;
16. zbirni center odpadnih olj je objekt ali del objekta, urejen za neposredno prevzemanje odpadnih olj od povzročiteljev odpadnih olj in predhodno skladiščenje in razvrščanje zbranih odpadnih olj ter za druge aktivnosti, povezane z njihovim oddajanjem v odstranjevanje;
17. trgovec je oseba, ki kot dejavnost prodaja mineralna ali sintetična olja za motorna vozila na drobno končnim uporabnikom.

(1) Imetnik odpadnih olj, pri katerem nastane odpadno olje, pa ni povzročitelj odpadnih olj, mora odpadno olje zajeti in ga oddati v zbirni center odpadnih olj ali trgovcu na prodajnem mestu, urejenem za prevzemanje odpadnih olj v skladu s 14. členom te uredbe.
(2) Odpadna olja je treba zajemati, začasno skladiščiti, zbirati in predhodno skladiščiti ločeno od drugih odpadkov ne glede na to, ali so namenjena za regeneracijo ali za rabo kot gorivo s sosežiganjem v kurilni napravi ali industrijski peči ali s sežiganjem v sežigalnici odpadkov.
(3) Odpadna olja je prepovedano mešati s snovmi, ki vsebujejo halogene, poliklorirane bifenile, poliklorirane terfenile ali pentaklorfenole (v nadaljnjem besedilu: PCB), ter z drugimi nevarnimi odpadki.
(4) Pepele, mulje in druge odpadke, ki nastanejo pri regeneraciji odpadnih olj ali pri njihovi uporabi kot gorivo, je treba odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

Odpadna olja je prepovedano:
– prepuščati v zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov,
– zlivati v površinske in podzemne vode, v vode obalnega morja ali v kanalizacijo,
– odlagati na odlagališčih,
– odmetavati ali zlivati v ali na tla in odmetavati ali zlivati v ali na tla ostanke obdelave odpadnih olj,
– uporabljati kot gorivo v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh brez okoljevarstvenega dovoljenja,
– obdelovati na kakršenkoli drug način brez okoljevarstvenega dovoljenja.

(1) Povzročitelj odpadnih olj mora zagotoviti zajem odpadnih olj, ki nastajajo pri izvajanju njegove dejavnosti.
(2) Začasno skladiščenje zajetih odpadnih olj mora povzročitelj odpadnih olj zagotoviti v zabojnikih, rezervoarjih, sodih ali drugih posodah, tako da ne povzroča onesnaževanja okolja.
(3) Zabojniki, rezervoarji, sodi ali druge posode iz prejšnjega odstavka morajo biti označeni tako, da je iz njih razvidna vrsta odpadnega olja.

(1) Povzročitelj odpadnih olj mora svoja odpadna olja oddati zbiralcu odpadnih olj na prevzemnem mestu, ki ga mora urediti v objektu ali ob njem, kjer odpadna olja zaradi izvajanja njegove dejavnosti nastajajo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko povzročitelj odpadnih olj, pri katerem nastane v enem koledarskem letu manj kakor 500 l odpadnih olj, svoja odpadna olja:
– oddaja zbiralcu odpadnih olj v zbirnem centru odpadnih olj, ki ga ta upravlja,
– prepušča na prevzemnem mestu drugega povzročitelja odpadnih olj, če se je z upravljavcem ali lastnikom tega prevzemnega mesta za takšno prepuščanje in uporabo prevzemnega mesta dogovoril,
– prepušča izvajalcu lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v zbirnem centru ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, če je ta zbirni center urejen za prevzem odpadnih olj.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko povzročitelj odpadnih olj svoja odpadna olja:
– ponovno uporabi na kraju njihovega nastanka, če jih s postopki mehanskega čiščenja pripravi za ponovno uporabo,
– odstranjuje sam, če ima okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje teh odpadkov.

Povzročitelj odpadnih olj, pri katerem nastane v enem koledarskem letu 500 l ali več odpadnih olj, mora na kraju nastanka teh olj urediti prevzemno mesto, ki mora biti urejeno tako, da pri oddajanju oziroma prevzemanju odpadnih olj ne povzroča onesnaževanja okolja.

(1) Povzročitelj odpadnih olj mora ne glede na letno količino nastalih odpadnih olj v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, izdelati načrt gospodarjenja z odpadki in se ravnati po njem.
(2) Če povzročitelj odpadnih olj prepušča odpadna olja na prevzemnem mestu drugega povzročitelja odpadnih olj, mora podatke o takšnem prepuščanju, vključno z vsemi podatki prevzemnega mesta, navesti v načrtu gospodarjenja z odpadki in v evidenci o nastalih odpadnih oljih.
(3) Če povzročitelj odpadnih olj dovoljuje uporabo svojega prevzemnega mesta za prepuščanje odpadnih olj drugih povzročiteljev odpadnih olj, mora podatke o takšnem prepuščanju, vključno z vsemi podatki drugih povzročiteljev odpadnih olj, navesti v načrtu gospodarjenja z odpadki in v evidenci o nastalih odpadnih oljih.
(4) Povzročitelj odpadnih olj, pri katerem nastaja letno več kot 500 l odpadnih olj, mora poslati načrt gospodarjenja z odpadki ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje 6 mesecev po nastanku odpadnih olj oziroma 6 mesecev po obnovi načrta gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
(5) Povzročitelj odpadnih olj mora kopijo načrta gospodarjenja z odpadki posredovati pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva.

Povzročitelj odpadnih olj mora ne glede na letno količino nastalih odpadnih olj v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, voditi evidenco o nastalih odpadnih oljih in letno poročati ministrstvu o nastalih odpadnih oljih in o ravnanju z njimi.

(1) Zbiralec odpadnih olj lahko začne z zbiranjem odpadnih olj, če ima potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Zbiralec odpadnih olj mora imeti najmanj en zbirni center odpadnih olj.
(3) Zbiralec odpadnih olj lahko predhodno skladišči odpadna olja samo v zbirnem centru odpadnih olj za dobo enega leta.
(4) Zbirni center odpadnih olj mora biti urejen tako, da pri sprejemanju, predhodnem skladiščenju ali razvrščanju zbranih odpadnih olj in pri njihovi oddaji v odstranjevanje ne povzroča onesnaževanja okolja.
(5) Zbiralec odpadnih olj mora naznanilo z navedbo kraja zbirnega centra odpadnih olj in načina oddajanja odpadnih olj objaviti v sredstvih javnega obveščanja, obveščanje pa ponoviti vsakih dvanajst mesecev.

(1) V načrtu zbiranja odpadnih olj, ki ga mora zbiralec odpadnih olj priložiti k vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov, morajo biti poleg vsebin, določenih v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, tudi podatki o:
– številu predvidenih prevzemnih mest, kjer namerava zbiralec odpadnih olj prevzemati odpadna olja,
– lokaciji in zmogljivosti zbirnega centra odpadnih olj,
– načinu predhodnega skladiščenja in razvrščanja odpadnih olj.
(2) Načrt zbiranja odpadnih olj mora v zvezi s predvidenimi načini odstranjevanja odpadnih olj upoštevati usmeritve iz operativnega programa varstva okolja za področje ravnanja z odpadnimi olji.
(3) Če ministrstvo iz podatkov letnih poročil zbiralcev odpadnih olj in letnih poročil odstranjevalcev odpadnih olj ugotovi, da na posameznem območju Slovenije glede zbranih količin odpadnih olj niso doseženi cilji za področje ravnanja z odpadnimi olji, lahko od zbiralca odpadnih olj zahteva dopolnitev načrta zbiranja odpadnih olj tako, da se v načrtu določijo območja, kjer mora obvezno zagotoviti prevzem odpadnih olj.

(1) Zbiralec odpadnih olj mora za zbrana odpadna olja zagotoviti odstranjevanje.
(2) Zbiralec odpadnih olj mora najmanj enkrat na vsakih 200 t prevzetih odpadnih olj pred prevzemom na prevzemnem mestu ali v zbirnem centru odpadnih olj odvzeti vzorce odpadnega olja zaradi meritev vsebnosti vode ali PCB.
(3) Zbiralec odpadnih olj mora zagotoviti, da se meritve vsebnosti PCB v odpadnih oljih iz prejšnjega odstavka izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja odstranjevanje polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov.
(4) Zbiralec odpadnih olj mora zavrniti prevzem odpadnih olj, če na podlagi rezultatov meritev iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da se odpadna olja uvrščajo med odpadne PCB v skladu s predpisom, ki ureja odstranjevanje PCB.
(5) Zbiralec odpadnih olj mora o zavrnitvi prevzema odpadnih olj iz prejšnjega odstavka obvestiti pristojnega inšpektorja ter priložiti podatke o povzročitelju odpadnih olj, kateremu je zavrnil prevzem odpadnih olj.

(1) Odstranjevanje odpadnih olj lahko izvajajo le osebe, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za regeneracijo odpadnih olj v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali okoljevarstveno dovoljenje za uporabo odpadnih olj kot goriva v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje in sosežiganje odpadkov.
(2) Odpadna olja se lahko regenerirajo le, če pridobljeno olje vsebuje največ 5 mg PCB in največ 30 mg halogenov v 1 kg olja.
(3) Rafinirajo se lahko odpadna olja, ki vsebujejo največ 50 mg PCB v 1 kg olja.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo izvajalcu regeneracije odpadnih olj lahko dovoli regeneriranje odpadnih olj, ki vsebujejo več kakor 50 mg PCB v 1 kg olja, če na podlagi njegove zahteve ugotovi, da pridobljeno olje vsebuje največ 5 mg PCB in največ 30 mg halogenov v 1 kg olja.
(5) Kot gorivo se v kurilni napravi ali industrijski peči lahko sosežigajo odpadna olja, ki vsebujejo največ 15% vode glede na skupno maso mešanice olja in vode in največ 10 mg PCB v 1 kg olja in imajo plamenišče nad 63 °C in kurilno vrednost, ki je večja od 30 MJ/kg.
(6) Če se odpadna olja v skladu z merili iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ne morejo regenerirati, rafinirati oziroma uporabiti kot gorivo, je treba odpadna olja odstraniti kot nevarne odpadke.

(1) Trgovec mora na prodajnem mestu, kjer prodaja motorno olje v embalaži, večji od 5 l, zagotoviti prevzemanje odpadnih olj od končnih uporabnikov, ki pri njem nabavljajo motorna olja, in jih začasno skladiščiti do oddaje zbiralcu odpadnih olj tako, da ne povzroča onesnaževanja okolja.
(2) Trgovec mora na prodajnem mestu iz prejšnjega odstavka prevzeti odpadno motorno olje, ki ga kupec motornega olja želi oddati, do količine, ki ustreza kupljeni količini motornega olja.
(3) Trgovec mora zbrana odpadna motorna olja oddati zbiralcu odpadnih olj v zbirnem centru ali prepustiti odpadna olja zbiralcu odpadnih olj na prevzemnem mestu osebe, ki je povzročitelj odpadnih olj, lahko pa zagotovi oddajanje odpadnih olj zbiralcu odpadnih olj na prevzemnem mestu, ki ga sam uredi in opremi.

(1) V operativnem programu varstva okolja na področju ravnanja z odpadnimi olji se določi državni načrt odstranjevanja odpadnih olj, vključno z načrtom in okoljskimi cilji za okolju najprimernejše odstranjevanje odpadnih olj.
(2) V operativnem programu se določijo tudi usmeritve za ločeno zajemanje in zbiranje odpadnih olj.

(1) Ministrstvo vodi na podlagi podatkov iz prejetih načrtov gospodarjenja z odpadki evidenco o krajih nastajanja odpadnih olj, kjer na leto nastane več kakor 500 l odpadnih olj.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– objektu, kjer nastajajo odpadna olja, vključno s parcelno številko zemljišča, na katerem je objekt, in številko iz registra objektov oziroma stavb v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,
– dejavnosti, zaradi katere nastajajo odpadna olja,
– letni količini nastajajočih odpadnih olj,
– datumu prejetja načrta gospodarjenja z odpadki.
(3) Evidenca o krajih nastajanja odpadnih olj je objavljena na spletni strani ministrstva.
(4) Ministrstvo vsakih 6 mesecev posodobi evidenco o krajih nastajanja odpadnih olj.

(1) Ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vodi posebno evidenco zbiralcev odpadnih olj v okviru evidence zbiralcev odpadkov iz registra varstva okolja.
(2) Ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, v okviru evidence odstranjevalcev odpadkov iz registra varstva okolja vodi posebno evidenco oseb, ki odstranjujejo odpadna olja.

Ministrstvo poroča Komisiji vsaka tri leta v okviru področnega poročila v skladu z določbami 8. člena Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 20), 16. člena Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L št. 114 z dne 27. 4. 2006, str. 20) in 5. člena Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju nekaterih direktiv, ki zadevajo okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48) o:
– letnih količinah nastalih, zbranih in odstranjenih odpadnih olj,
– številu oseb, ki imajo dovoljenje ministrstva za zbiranje odpadnih olj,
– letnih količinah mineralnih in sintetičnih olj, ki so dane v promet ali v uporabo končnim uporabnikom,
– sprejetih usmeritvah za ločeno zbiranje odpadnih olj,
– sprejetih usmeritvah o ponovni uporabi in odstranjevanju odpadnih olj.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka nadzor nad izvajanjem 14. člena te uredbe opravljajo tudi tržni inšpektorji.

(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– kot imetnik odpadnih olj, pri katerem nastane odpadno olje, pa ni povzročitelj odpadnih olj, odpadnega olja ne zajame in ne odda v zbirni center odpadnih olj ali trgovcu na prodajnem mestu v skladu s prvim odstavkom 3. člena te uredbe,
– odpadnih olj ne zajema, začasno skladišči, zbira in predhodno skladišči ločeno od drugih odpadkov v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe,
– pri zajemanju, skladiščenju in zbiranju odpadnih olj ne prepreči mešanja s snovmi, ki vsebujejo halogene, PCB ter z drugimi nevarnimi odpadki, v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena te uredbe,
– v nasprotju s četrtim odstavkom 3. člena te uredbe ne odstrani pepelov, muljev in drugih odpadkov, ki nastanejo pri regeneraciji odpadnih olj ali pri njihovi uporabi kot gorivo,
– v nasprotju s prepovedjo iz 4. člena te uredbe odpadna olja:
– prepušča v zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov,
– zliva v površinske in podzemne vode, v vode obalnega morja ali kanalizacijo,
– odlaga na odlagališčih,
– odmetava oziroma zliva v ali na tla in odmetava ali zliva v ali na tla ostanke obdelave odpadnih olj,
– uporablja kot gorivo v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh brez okoljevarstvenega dovoljenja,
– obdeluje na kakršenkoli način brez okoljevarstvenega dovoljenja.
(2) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje povzročitelj odpadnih olj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi zajema odpadnih olj v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne zagotovi začasnega skladiščenja zajetih odpadnih olj v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne označi posod za začasno skladiščenje zajetih odpadnih olj v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
– v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe odpadnih olj ne odda zbiralcu odpadnih olj,
– oddaja odpadna olja v zbirni center odpadnih olj ali jih prepušča zbiralcu odpadnih olj na prevzemnem mestu drugega povzročitelja odpadnih olj v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ponovno uporabi odpadna olja ali jih odstranjuje sam v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne uredi prevzemnega mesta v skladu s 7. členom te uredbe,
– ne izdela načrta gospodarjenja z odpadki in se ne ravna po njem v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe,
– v načrtu gospodarjenja z odpadki in v evidenci o nastalih odpadnih oljih ne navede podatkov o prevzemnem mestu drugega povzročitelja odpadnih olj v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe,
– v načrtu gospodarjenja z odpadki in v evidenci o nastalih odpadnih oljih ne navede podatkov o drugih povzročiteljih odpadnih olj, ki prepuščajo odpadna olja na njegovem prevzemnem mestu, v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe,
– ne pošlje načrta gospodarjenja z odpadki ministrstvu v skladu s četrtim odstavkom 8. člena oziroma v skladu s prvim odstavkom 21. člena te uredbe, če je to že obstoječi povzročitelj odpadnih olj,
– ne pokaže ali ne posreduje načrta gospodarjenja z odpadki pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva, v skladu s petim odstavkom 8. člena te uredbe.
(3) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec odpadnih olj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– začne zbirati odpadna olja, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena te uredbe,
– zbira odpadna olja in ne razpolaga vsaj z enim zbirnim centrom odpadnih olj, v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena te uredbe,
– poprej skladišči odpadna olja v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne zagotovi urejenosti zbirnega centra odpadnih olj v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne objavi naznanila z navedbo kraja zbirnega centra odpadnih olj v skladu s petim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne zagotovo odstranjevanja odpadnih olj v skladu s prvim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne zagotovi merjenja PCB v odpadnih oljih v skladu z drugim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne izvaja meritev vsebnosti PCB v odpadnih oljih v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te uredbe,
– ne zavrne prevzetja odpadnih olj v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe,
– o zavrnitvi prevzema odpadnih olj ne obvesti pristojnega inšpektorja v skladu s petim odstavkom 12. člena te uredbe.
(4) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje odstranjevalec odpadnih olj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– izvaja odstranjevanje odpadnih olj brez okoljevarstvenega dovoljenja v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena te uredbe,
– regenerira ali rafinira odpadna olja v nasprotju z drugim oziroma tretjim odstavkom 13. člena te uredbe,
– sosežiga odpadna olja v nasprotju s petim odstavkom 13. člena te uredbe.
(5) Z globo od 2.500 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje trgovec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– na prodajnem mestu ne uredi prevzemanja odpadnih olj od končnih uporabnikov, ki pri njem nabavljajo motorna olja, v skladu s prvim odstavkom 14. člena te uredbe,
– na prodajnem mestu ne prevzema odpadnega motornega olja v skladu z drugim odstavkom 14. člena te uredbe,
– zbranega odpadnega olja ne prepušča oziroma oddaja v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe.
(6) Z globo od 40 eurov do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje imetnik odpadkov, ki je fizična oseba, če:
– ne prepreči nenadzorovanega nastanka odpadnih olj, v skladu s prvim odstavkom 3. člena te uredbe,
– kot oseba, ki ni povzročitelj odpadnih olj, odpadnega olja ne zajame ali ne odda v zbirni center odpadnih olj ali na prodajno mesto, v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe,
– v nasprotju s prepovedjo iz 4. člena te uredbe odpadna olja:
– prepušča v zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov,
– zliva v površinske in podzemne vode, v vode obalnega morja ali v kanalizacijo,
– odlaga na odlagališčih,
– odmetava oziroma zliva v ali na tla,
– uporablja kot gorivo v kurilnih napravah ali industrijskih pečeh brez okoljevarstvenega dovoljenja.
(7) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega do petega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba povzročitelja odpadnih olj, zbiralca odpadnih olj, odstranjevalca odpadnih olj ali trgovca.

Določba četrtega odstavka 8. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2009, načrt gospodarjenja z odpadki pa morajo obstoječi povzročitelji odpadnih olj poslati ministrstvu najpozneje do 31. marca 2009.

Evidenco o krajih nastajanja odpadnih olj iz 16. člena te uredbe vzpostavi ministrstvo 1. septembra 2009.

(1) Dovoljenja za zbiranja odpadnih olj, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98, 50/01 in 41/04 – ZVO-1), ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev odpadkov.
(2) Dovoljenja za predelavo odpadnih olj, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1), ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše v evidenco odstranjevalcev odpadkov.

Obstoječi zbiralci odpadnih olj morajo prvič objaviti naznanilo javnosti o zbiranju odpadnih olj v skladu s petim odstavkom 10. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.

Do sprejetja operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpadnimi olji v skladu s to uredbo se uporablja Operativni program ravnanja z odpadnimi olji, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 27. februarja 2003.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98, 50/01 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.