Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 7. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet Občine Borovnica na 12. redni seji dne 28. 2. 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu s Strategijo skladnega prostorskega razvoja Slovenije ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, ki se nanašajo na območje Občine Borovnica – dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št 108/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za individualno stanovanjsko pozidavo na območju urejanja Na Plahutah (v nadaljnjem besedilu OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi naslednjih idejnih načrtov in strokovnih podlag:
(a) Geodetski načrt s certifikatom (Oral d.o.o., št. 227-2004)
(b) Geološko geomehansko poročilo za potrebe občinskega lokacijskega načrta ob Ljubljanski cesti v Borovnici (Irgo, št. 9/07)
(c) Načrt električnih inštalacij in električne opreme – idejna zasnova (Profi d.o.o., 902-61/05)
(d) Načrt vodovoda in kanalizacije – idejna zasnova – idejna zasnova (Miran Komac s.p., 902-61/05)
(e) Idejna zasnova prometne infrastrukture in meteorne kanalizacije (Sonet d.o.o., 902-61/05).
(3) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal Sonet d.o.o., Ribiška pot 4, 1360 Vrhnika, št. projekta 902-61/05, oktober 2007, na podlagi idejnih zasnov prometne, komunalne in energetske infrastrukture, ter ga skladno s sprejetimi stališči do pripomb dopolnil decembra 2007.

(1) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin, varovanje kulturne dediščine, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, navedenem v 1. členu tega odloka.

I. Besedilo odloka
II. Kartografski del
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz kartografskega dela dolgoročnega plana
1.2 Kopija katastrskega načrta
1.3 Geodetski načrt obstoječega stanja zemljišča in komunalnih naprav
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2.1 Ureditveno območje s prikazom površin, načrtovanih trajnih objektov in površin, potrebnih za nemoteno rabo
2.2 Ureditveno območje s prikazom površin, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le v času gradnje in izvajanja del
2.3 Grafični prikaz vplivnega območja pričakovanih vplivov načrtovanih objektov
2.4 Ureditveno območje z mejo in lego v širšem prostoru
2.5 Načrt obstoječih parcel
2.6 Načrt parcelacije
3. Razmestitev predvidenih in obstoječih dejavnosti
3.1 Razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo
3.2 Lega objektov na zemljišču s funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi usmeritvami ter regulacijskimi elementi
3.3 Vplivi načrtovane prostorske ureditve na urbane in krajinske strukture ter povezave s sosednjimi območji
3.4 Zasnova prometne infrastrukture
3.5 Zasnova energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture
3.6 Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja ter trajnostno rabo naravnih dobrin

Obvezne priloge OPPN so:
1. Povzetek za javnost
2. Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta
3. Strokovne podlage (na vpogled pri pripravljavcu)
3.1 Geodetski načrt s certifikatom (Oral d.o.o., št. 227-2004)
3.2 Geološko geomehansko poročilo za potrebe občinskega lokacijskega načrta ob Ljubljanski cesti v Borovnici (Irgo, št. 9/07)
3.3 Načrt električnih inštalacij in električne opreme – Idejna zasnova (Profi d.o.o., 902-61/05)
3.4 Načrt vodovoda in kanalizacije – idejna zasnova – idejna zasnova (Miran Komac s.p., 902-61/05)
3.5 Idejna zasnova prometne infrastrukture in meteorne kanalizacije (Sonet d.o.o., 902-61/05)
4. Pogoji in usmeritve ter mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. Seznam upoštevanih aktov in predpisov
6. Spis postopka in sprejemanja akta.

(1) Ureditveno območje se nahaja znotraj poselitvenega območja naselja Borovnica, v območju B1S/16 ter deloma v območju B1S/10. Zemljišča se nahajajo v območju podrobnejše namenske rabe, ki je opredeljena kot območje eno- in dvostanovanjskih stavb (SE) in/ali kot stanovanjsko območje za posebne namene (SS) – območje B1S/16 ter na območju, ki je opredeljeno kot območje za stanovanja in spremljajoče dejavnosti, namenjeno individualni gradnji – območje B1S/10.
(2) Ureditveno območje OPPN obsega parcele ali dele parcel: št. 641/1, 643, 645, 646/1, 694/1, in 649 (v območju B1S/16) ter parc. št. 642/1, 642/2 in 696/1 (v območju B1S/10). Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša 14.230 m2.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja zaključene stanovanjske soseske samostojnih enodružinskih hiš z ureditvijo otroškega igrišča in ekološkega otoka ter izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za območje z navezavo na obstoječo javno infrastrukturo.

(1) Vsi predvideni posegi v območju urejanja so trajni.
(2) Za nemoteno rabo načrtovanih objektov so izven območja urejanja, za izvedbo komunalnih in energetskih priključkov, potrebni začasni ukrepi:
(a) izgradnja podzemnega SN električnega priključnega voda na obstoječe javno nadzemno SN omrežje: po parcelah št. 649, 691/5, 697/6, 691/11, 691/12, 691/2, 3358/2 in 701/1, vse k.o. Borovnica,
(b) izgradnja tlačnega voda kanalizacije – priključek od črpališča do javne kanalizacije: po parcelah št. 649, 3648, obe k.o. Borovnica.
(3) Te površine se po končani ureditvi komunalne in energetske infrastrukture in priključkov vrnejo v prvotno stanje oziroma namensko rabo in ostajajo v lasti dosedanjih lastnikov.

(1) V času gradnje bo vplivno območje obsegalo:
– vsa območja znotraj območja urejanja OPPN ter
– parcele št. 649, 691/5, 697/6, 691/11, 691/12, 691/2, 3358/2 in 701/1, vse k.o. Borovnica (izgradnja podzemnega SN električnega priključnega voda),
– parcele št. 649, 3648, obe k.o. Borovnica (izgradnja kanalizacijskega priključka).
(2) V času uporabe oziroma obratovanja bo vplivno območje obsegalo:
– vsa območja znotraj območja urejanja OPPN,
– parcele št. 649, k.o. Borovnica (vpliv sence).
(3) Vplivno območje v času gradnje ter v času uporabe oziroma obratovanja je prikazano v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta – list 2.2.3 – »Grafični prikaz vplivnega območja pričakovanih vplivov načrtovanih objektov«.

(1) Obravnavana prostorska ureditev v predpisanem 25 m pasu potencialnega vplivnega območja obsega:
– na J strani: regionalno cesto R3-642/1146 in obcestno območje,
– na V strani: kmetijsko zemljišče s kmetijskimi objekti ter strnjeno območje individualnih stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti in vrtovi,
– na S strani: ekstenzivne kmetijske površine – barjanski travniki, namenjeni občasni košnji in paši,
– na Z strani: vodotok Jeršinov jarek in pripadajoč obvodni vegetacijski pas, območje individualne stanovanjske gradnje s pomožnimi objekti, vrtovi in sadovnjaki ter proste, nezapolnjene travnate površine.
(2) V času gradnje predvidene prostorske ureditve bodo vplivi na sosednja zemljišča sledeči:
– izgradnja kanalizacijskega priključka,
– izgradnja električnega priključka,
– povečan promet tovornih vozil in gradbene mehanizacije,
– hrup gradbenih strojev,
– prašenje ob izvajanju gradbenih del.
(3) V času uporabe oziroma obratovanja predvidene prostorske ureditve bodo vplivi na sosednja zemljišča sledeči:
– osenčenje zemljišč ob severni meji zaradi izgradnje stanovanjskih objektov.
(4) Na predvideno stanovanjsko sosesko bodo vplivi sledeči:
– hrup in prah z regionalne ceste.
(5) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. V času uporabe ne bo vplivov zunaj ureditvenega območja OPPN, razen osenčenja, vendar senca ne bo vplivala na stanovanjske objekte. Vplivov novogradnje v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi in pred hrupom ter na poslabšanje bivalnih razmer ni.

(1) Gradnje so dovoljene, kolikor izpolnjujejo pogoje in določila OPPN. Na območju prostorske ureditve je dovoljena:
(a) gradnja individualnih (enodružinskih) stanovanjskih objektov,
(b) gradnja prizidkov, delov razvitega tlorisa,
(c) gradnja enostavnih (pomožnih) objektov,
(d) zunanja ureditev,
(e) gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture (III. del Odloka),
(f) sprememba objektov v dvostanovanjske objekte.
(2) Na območju prostorske ureditve ni dovoljena:
(a) gradnja gospodarskih objektov,
(b) gradnja objektov za rejo malih živali in živine,
(c) sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v obrtno, proizvodno, trgovsko in industrijsko dejavnost,
(d) sprememba objekta v tri- ali večstanovanjski objekt,
(e) gradnja stanovanjskih dvojčkov,
(f) postavitev ograj med parcelami (dovoljena je živa meja).
(3) Dejavnosti, ki na območju prostorske ureditve niso dovoljene:
(a) reja malih živali,
(b) kmetijstvo,
(c) industrija, proizvodnja,
(d) obrt, razen storitvene dejavnosti, ki ne potrebujejo poslovnih prostorov in nimajo dodatnih prostorskih zahtev glede parkiranja.

(1) Ob severni strani območja, ob jarku za odvajanje odpadnih voda, se izvede zasaditev z avtohtono obvodno vegetacijo. Zasaditev mora opravljati funkcijo vizualne bariere med urbanim in ruralnim in kot taka označuje mejo v širšem prostoru.
(2) Obstoječi vodotoki in jarki za odvajanje meteornih vod morajo ostati nespremenjeni. Ohraniti in revitalizirati je treba obstoječo obvodno vegetacijo, ki ustvarja prostorski vzorec.
(3) Netlakovane proste površine ob objektih morajo biti zatravljene in ozelenjene z avtohtono vegetacijo.

(1) Območje OPPN je razdeljeno na skupaj 30 parcel. Naselje enodružinskih stanovanjskih objektov mora tvoriti enotno, zaključeno celoto. Dostopi do objektov so z interne dovozne ceste, ki se na J strani območja priključuje na regionalno cesto R3-642/1146.
(2) Gradbena meja omejuje območja na posameznih parcelah, na katerih je dovoljena gradnja stanovanjskih objektov. Novogradnje gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost. Območja gradnje so prikazana v grafični prilogi. Gradbeno mejo določajo (upoštevani morajo biti vsi pogoji):
– 4,00 m odmik od parcelnih meja, 6,00 m od parcele št. 641/3, k.o. Borovnica (ob JV meji območja),
– 4,50 m odmik od interne povezovalne ceste,
– 5,00 m odmik od vrha brežine vodotoka,
– 6,00 m odmik od cestišča regionalne ceste.
(3) Gradbena linija (GL) je eden od osnovnih urbanističnih regulacijskih elementov, ki vzpostavlja prostorski red. Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z eno stranico postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih, prek katerih poteka. Gradbena linija je določena:
– 6,00 m ob regionalni cesti Borovnica–Vrhnika,
– 4,50 m ob delu interne dovozne ceste (objekti 5-9 in 18-21).
(4) Poleg urbanističnih pogojev je treba upoštevati minimalne odmike od infrastrukturnih vodov.

(1) Lokacijski pogoji za gradnjo 21 individualnih stanovanjskih objektov so prikazani v grafičnem delu – list 2.3.3 – »Lega objektov na zemljišču s funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi usmeritvami ter regulacijskimi elementi« ter v tekstualnem delu priloge lokacijskega načrta – 3.3.3.- »Zasnova projektnih rešitev za krajinsko, urbanistično in arhitekturno oblikovanje«.

(1) Enodružinski stanovanjski objekti (vsi gabariti se nanašajo na konstrukcijske elemente).
(a) Osnovni tloris mora biti pravokotne oblike, z razmerjem stranic 1 : 1,3. Širina osnovnega tlorisa mora biti od 8,00 m od 9,00 m, dolžina objekta ne sme presegati gradbene meje. Deli razvitega tlorisa in prizidav ne smejo presegati gabaritov osnovnega objekta (bruto tlorisna površina, etažnost, višina slemena).
(b) Etažnost objektov na parcelah št. 2 do 4 je K + P + M, kota slemena je lahko največ +9,00 m (nad koto pritličja). Kota pritličja je 2,00 m nad nivojem dvorišča. Kolenčni zid (vključno s horizontalno protipotresno vezjo) je lahko visok največ 0,80 m. Etažnost objektov na parcelah št. 1 ter 5 do 21 je P+M. Kota slemena je lahko največ +9,50 m (nad koto pritličja). Kota pritličja je 0,50 m nad nivojem dvorišča. Kolenčni zid (vključno s horizontalno protipotresno vezjo) je lahko visok največ 1,40 m.
(c) Kote dvorišč in pritličij so podane v grafični prilogi.
(d) Streha mora biti simetrična dvokapnica, naklona 45º. Sleme mora potekati v smereh, kot so določene v grafičnem delu OPPN. Čelni napušč lahko sega največ 0,40 m od fasade. Dovoljena so strešna okna in frčade. Ukinitev dela strehe pod frčadami ni dovoljena.
(e) Kritina mora biti opečna kritina v temno rjavi barvi, z mat obdelavo površine. Glazirana strešna kritina ni dovoljena. Strešne obrobe, zaključki, snegolovi, žlebovi in odtočne cevi, dimniške obrobe in kape morajo biti izvedene v temno rjavi pločevini. Dimnik mora biti obdelan v barvi fasade. Napušč mora biti obdelan v lesu, v svetlo rjavem tonu.
(f) Fasade morajo biti izvedene v gladkem zaključnem sloju, v svetlih pastelnih barvnih odtenkih, do 30% fasade je lahko izvedene z montažno oblogo (les, steklo, lamele, vlakno cementne plošče ...).
(2) Deli razvitega tlorisa
(a) Deli razvitega tlorisa ne smejo presegati gradbene meje, izvedejo se lahko samo v območju dovoljene gradnje. Deli razvitega tlorisa morajo biti pravokotne oblike.
(b) Pogoji za streho, kritino, oblikovanje objekta, fasade in obdelave so enaki kot za osnovni objekt, razen kote slemena, ki mora biti min. 0,50 m nižja od kote slemena osnovnega objekta.
(3) Enostavni objekti se lahko gradijo na funkcionalnem zemljišču in na stavbišču. Odmik enostavnega objekta od parcelnih meja mora biti min 1,00 m, manjši odmik je dovoljen s soglasjem soseda. Največja dovoljena višina enostavnih objektov znaša 3,50 m. Dovoljena je postavitev:
– nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil, lahke lesene montažne izvedbe, do 30 m2 tlorisne površine,
– plinohramov z upoštevanjem predpisanih odmikov, zastrti morajo biti z lahko leseno ograjo,
– pergol, lahke lesene montažne izvedbe, do 20 m2 tlorisne površine,
– ograjenih pesjakov do 15 m2 tlorisne površine,
– bazenov do tlorisne velikosti 30 m2,
– montažnih igral,
– dvoriščnih ograj proti dovozni cesti, transparentne izvedbe, do višine 0,80 cm.
(c) Enostavni objekti so lahko montažne lesene izvedbe, v barvi lesa, v svetlem odtenku. Strehe morajo biti ravne. Streha mora biti v temni neizraziti barvi (peta fasada).
(4) Zunanja ureditev
(a) Ozelenitev zemljišč ne sme biti moteča za sosednje parcele. Za zasaditev ob zahodni in severni meji območja morajo biti uporabljene avtohtone grmovne in drevesne vrste. Plinohrami morajo biti zastrti z lahko leseno konstrukcijo ali ozelenjeni.
(b) Meteorne vode z dvorišč se ne smejo odvajati na cesto, zbiranje meteornih vod mora biti urejeno v okviru posamezne parcele, parkirne površine morajo biti opremljene z lovilcem olj.
(c) Robni pas ob cesti širine 2 x 1,5 m mora biti urejen, zagotovljena mora biti povoznost površin.
(d) Višina žive meje med parcelami je lahko največ 1,20 m.
(e) Višina žive meje ob cesti je lahko največ 0,80 m, od vozišča mora biti odmaknjena 1,5 m.
(f) Zasaditev na posameznih parcelah ob poti ne sme ovirati dostopa z intervencijskimi vozili, prosta višina poti mora biti min. 3,50 m.

(1) Z regionalne ceste R3-642/1146 Vrhnika–Borovnica bo izveden bo nov cestni priključek. Napajalna cesta območja B1S/16, kjer je predvideno enaindvajset hiš, je novogradnja.
(2) Priključek na R3-642/1146 Vrhnika–Borovnica ima vozišče 2 x 3,0 m in obojestranski pločnik širine 1,5 m.
(3) Cesta v območju pozidave ima širino 3,5 m ter obojestranski robni pas širine 2 x 1,5 m. Stranska robna pasova širine 2x 1,5 m pripadata zemljiščem posameznih parcel stanovanjskih objektov in sta namenjena infrastrukturnim vodom, zimskemu vzdrževanju ceste ter kratkotrajnemu ustavljanju vozil. Cesta je povezovalna, krožna cesta za stanovanjsko sosesko, kar pomeni, da za vozila ni potrebna izgradnja obračališča. Zgornji ustroj vozišča je predviden v asfaltni izvedbi.
(4) Priključek na regionalno cesto in ostala cesta je izvedena po Internih navodilih za postopke pri izdaji soglasij za priključke na državne ceste in pregledu projektne dokumentacije za priključke na državne ceste.
(5) Odvodnjavanje celotnega območja ureditve se izvede po meteorni kanalizaciji v obstoječ odprt jarek na severnem delu območja. Na meteorni kanalizaciji je potrebno predvideti priklope za odvodnjavanje vozišča, kakor tudi priklope posameznih parcel. Vodo s parkirišč (dvorišč) se pred izpustom v kanalizacijo vodi preko lovilca olj in bencinov.
(6) Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega dela – list 2.3.5 – »Zasnova prometne infrastrukture«.

(1) Parkiranje osebnih vozil bo zagotovljeno na funkcionalnih zemljiščih objektov. Za vsako stanovanjsko hišo je predvideno parkiranje 2 osebnih vozil. Na predvidenih parcelah št. 2 – 4 je parkiranje predvideno v kletni etaži, na parcelah št. 1 ter 5 – 21 pa na funkcionalnih zemljiščih pod nadstrešnicami. Na dvoriščih bo možnost parkiranja še najmanj dveh osebnih vozil (za obiskovalce).
(2) Zunanje parkirne površine bodo asfaltirane ali tlakovane, obrobljene z robniki ter opremljene z lovilci lahko hlapnih ogljikovodikov in olj.
(3) Izvozi posameznih parcel morajo biti pregledni.

(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se navezuje na obstoječo javno infrastrukturo v okolici. V območju se izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih in padavinskih vod, vodovodno in hidrantno omrežje, podzemna električna in telekomunikacijska kanalizacija (telefon, internet, kabelska TV). Urejena bosta odvoz odpadkov in javna razsvetljava.
(2) Vsi objekti na območju OPPN se morajo priključiti na skupno infrastrukturo.
(3) Izdelava projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Za posege na parcele, ki niso v lasti investitorjev, je potrebno pridobiti soglasje lastnikov parcel.
(6) Komunalna in energetska infrastruktura ter priključki objektov nanjo morajo biti izvedeni v skladu s pogoji tega OPPN. Odstopanja so dovoljena v primeru ustreznejših tehničnih rešitev, vendar morajo biti le-te skladne s pogoji načrtovane prostorske ureditve.
(7) Dovoljene so začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij in morajo biti izvedene na način, da jih bo možno vključiti v predvideno končno komunalno in energetsko infrastrukturo območja OPPN.
(8) Komunalna in energetska infrastruktura je razvidna iz grafičnega dela – list 2.3.6 – »Zasnova energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture« in je sestavni del meril in pogojev.

(1) Na območju OPPN bo izveden ločen kanalizacijski sistem
(2) Meteorna kanalizacija
(a) Za odvajanje vseh površin območja OPPN bo izvedena interna meteorna kanalizacija, ki bo odvajala padavinske in meteorne vode v jarek, ki poteka ob severni meji območja, na obstoječi parceli št. 649, k.o. Borovnica.
(b) S prečnimi in vzdolžnimi skloni se izvaja odvodnjavanje vozišča v cestne požiralnike z LTŽ rešetko in peskolovi. Požiralniki se z vezno kanalizacijo odvodnjavajo v meteorno kanalizacijo.
(c) Padavinske vode s parcel se odvajajo v interno meteorno kanalizacijo. Vode z dvorišč objektov ne smejo odtekati na cesto, zajem (odvajanje) meteornih vod mora biti urejen v okviru posameznih parcel. Vozne površine ob objektih morajo biti opremljene z lovilci lahkohlapnih ogljikovodikov in olj, padavinske vode s streh je potrebno odvajati prek peskolovov.
(d) Iztok v Jeršinov jarek mora biti urejen po pogojih upravljavca vodotoka in mora biti v projektni dokumentaciji detajlno obdelan. V projektni dokumentaciji je potrebno določiti vplivno območje izpusta meteornih vod v vodotok in preučiti vpliv ter predvideti morebitne dodatne ukrepe, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Sanitarna kanalizacija
(a) Na območju predvidene prostorske ureditve se izvede interno kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadnih vod od objektov v javno kanalizacijsko omrežje.
(b) Sanitarna kanalizacija bo imela iztok v javno kanalizacijo, ki poteka ob Ljubljanski cesti, vzhodno od območja prostorske ureditve.
(c) Zaradi konfiguracije terena se odplake na območju prostorske ureditve odvajajo gravitacijsko.
(d) Sanitarna kanalizacija bo izvedena vodotesno.
(e) Za priključek na javno kanalizacijo se zgradita črpališče sanitarnih vod in tlačni priključni vod.
(f) Priključek na javno kanalizacijo poteka prek parcelah št. 649 in 3648, obe k. o. Borovnica.
(g) Sanitarne kanalizacijske hišne priključke se izvede gravitacijsko s priključkom direktno na cev javne kanalizacije.
(h) Hišne odplake se odvaja prek revizijskega jaška DN 800 mm, ki naj bo lociran na funkcionalnem zemljišču posamezne stanovanjske hiše.

(1) Prek južnega dela območja poteka primarni javni vodovod. Za izvedbo OPPN je potrebno izvesti prestavitev vodovoda. Trasa prestavitve poteka od zahodne meje območja po najkrajši možni poti do predvidene notranje ceste, dalje po trasi ceste in zopet po najkrajši možni trasi do vzhodne meje območja.
(2) Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se za območje OPPN zgradi nov, krožno povezan sekundarni vodovod, ki se priključi na primarni javni vodovod, v južnem delu območja OPPN.
(a) Vodovod bo potekal po trasi predvidene interne ceste.
(b) Vodovodni priključki se izvedejo za vsako stanovanjsko hišo posebej.
(c) Objekti se na vodovodno omrežje priključujejo prek tipskih vkopanih, toplotno izoliranih vodomernih jaškov. Vodomerni jaški bodo locirani na funkcionalnih zemljiščih objektov.
(3) Sekundarni vodovod za zagotavljanje požarne varnosti se opremi s štirimi nadzemnimi hidranti DN 80.

(1) Za oskrbo z električno energijo se zgradi nova transformatorske postaja na parceli št. 649, k.o. Borovnica, priključek transformatorske postaje na SN sistem (srednje napetostni) in NN razvod (nizko napetostni) do posameznih stanovanjskih objektov, vključno s pripadajočo komunalno ureditvijo.
(2) Srednje napetostni priključek se priključi v obstoječo SN vejo, ki napaja Dol Laze 1990.
(a) Odcep se predvidi na drogu št. 4, kar je razvidno iz grafičnega dela strokovne podlage.
(b) SN priključni vod poteka parcelah št. 649, 691/5, 697/6, 691/11, 691/12, 691/2, 3358/2 in 701/1, vse k.o. Borovnica.
(3) Transformatorska postaja (TP Na Plahutah) je tipske izvedbe, predvidene moči 1x250 kVA.
(4) NN razvod je podzemne izvedbe. Izvede se kabelska kanalizacija, ki poteka med glavnimi jaški do prosto stoječih priključno merilnih omaric. Po celotni trasi kabelske kanalizacije se izvede ozemljitveni trak (FeZn).
(5) Meritve električne energije so predvidene v prosto stoječih omaricah za vsako stanovanjsko hišo, javno razsvetljavo in čistilno napravo.
(6) Prosto stoječe merilne omarice se postavijo na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta, ob interni cesti, na vedno dostopnem mestu.

Na območju prostorske ureditve se izvede javna razsvetljava. Izvede se podzemno kabelsko omrežje. Javna razsvetljava se prek samostojne PMO (priključno merilne omarice) in prižigališča priključuje na javno električno omrežje.
(a) Prižiganje javne razsvetljave je avtomatsko.
(b) Ob povezovalni cesti se postavi predvidoma 13 prosto stoječih svetil.
(c) Uporabijo se varčna svetila, z navzdol usmerjeno osvetlitvijo.

Na predmetnem območju je v sklopu infrastrukturnega opremljanja predvidena izgradnja kabelske kanalizacije za dovod TK povezav do posameznih objektov. Priključitev in TK razvod bo predvidoma obdelan v fazi izdelave projektne dokumentacije za infrastrukturno opremljanje območja. Za izvedbo TK priključka je potrebna pridobitev soglasij upravljavcev TK infrastrukture.

Na funkcionalnih zemljiščih, ob vsaki stanovanjski hiši, mora investitor zagotoviti prostor za namestitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca javne službe. Do zabojnikov mora biti zagotovljen prost dostop. Zabojniki naj bodo vizualno zastrti.

(1) Ogrevanje objektov je individualno.
(2) V objektih je možna izvedba centralnega ogrevanja na lahko kurilno olje, zemeljski plin, priporočljiva je uporaba obnovljivih virov, kot so biomasa, sončna energija, geotermalna energija.
(3) Izvedba ogrevalnega sistema mora biti skladna z veljavno zakonodajo, emisije kurišč ne smejo presegati največjih dovoljenih vrednosti, hranjenje energenta mora biti izvedeno na način, ki ne bo ogrožal okolja. Morebitna uporaba geotermalne energije mora biti skladna z veljavno zakonodajo.

(1) V času pripravljalnih del, izgradnje infrastrukture, gradnje objektov in drugih posegov morajo izvajalci del poskrbeti za vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišč, s katerimi bo zagotovljena preprečitev onesnaženja zraka, tal in vod pri transportu, skladiščenju in uporabi nevarnih oziroma škodljivih snovi. V primeru nesreče (izliva, izpusta, uhajanja ...) mora biti zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.
(2) Poleg krajinskih, urbanističnih, lokacijskih in arhitekturnih pogojev je potrebno upoštevati vse pogoje in omejitve posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.
(3) Upoštevati je potrebno vso veljavno zakonodajo.

(1) Med gradnjo so izvajalci del dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Upoštevati je potrebno pravne akte glede emisij gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Preprečevati je potrebno prašenje okolice in gradbišča, kar se zagotovi s sprotnim vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin, ter raznos materiala z gradbišča.
(2) Med uporabo morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, emisije ne smejo presegati zakonsko določenih največjih vrednosti.

(1) Območje se nahaja na vodovarstvenem območju zajetja pitne vode (režim 3). Varstvo površinskih voda in podtalnice je zagotovljeno z izgradnjo ločenega kanalizacijskega sistema. Sanitarne odplake se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje prek sanitarnega kanalizacijskega priključka. Meteorne vode z notranje povezovalne ceste, hodnika za pešce, skupnih zelenih površin in dvorišč se odvajajo v barjanski jarek, ki poteka ob severni meji območja. Kanalizacija se izvede vodotesno. Dvorišča se opremijo z lovilci olj in lahko hlapnih ogljikovodikov.
(2) Za Jeršinov jarek (ob Z meji območja) velja 5,00 m varovalni pas, ki se meri od vrhnjega roba brežine. V ta pas posegi niso dovoljeni, razen pod posebnimi pogoji upravljavca. OPPN ne predvideva posegov v varovalni pas, gradnja objektov se bo odvijala izven varovalnega pasu vodotoka.
(3) Jarke, v katere odteka meteorna voda, je potrebno poglobiti in očistiti ter vzdrževati.
(4) Za potrebe izvedbe električnega srednje napetostnega voda bo izveden poseg v vodno in priobalno zemljišče, in sicer izvedba podzemnega SN priključka. Križanje vodotoka (ki poteka po parceli št. 3358/2, k.o. Borovnica) bo izvedeno na novo s parcele št. 649 na parcelo št. 691/5, vse k. o Borovnica. Prehod s parcele št. 691/5 na parcelo št. 701/1, k.o. Borovnica, je obstoječ, izveden je podboj vodotoka, na tem delu posegov ne bo.

Pri vseh posegih izven območja prostorske ureditve, ki bodo izvajani predvsem za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanih delih povrne v izhodiščno stanje.

(1) Na območju prostorske ureditve je potrebno upoštevati zakonska določila, ki veljajo za področje varstva pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in uporabi območja je potrebno upoštevati določila o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za II. območje varovanja pred hrupom.
(2) V območju predvidene stanovanjske soseske niso dovoljene dejavnosti, pri katerih bi raven hrupa presegala maksimalne zakonsko določene vrednosti.

(1) Splošno – Pri posegih na območju je potrebno upoštevati vsa zakonska določila, ki za predvideno prostorsko ureditev veljajo na področju ohranjanja in varstva narave. Za ohranjanje narave je potrebna predvsem racionalna organizacija gradbišča.
(2) Naravna dediščina – Na območju OPPN je predlagano zavarovano območje, habitatni tipi, ekološko pomembno območje ter posebno varstveno in potencialno posebno varstveno območje:
– predlagano zavarovano območje Ljubljansko barje, ki je predlagano za krajinski park,
– habitatni tipi Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki,
– ekološko pomembno območje Ljubljansko barje (koda 31400),
posebno varstveno in potencialno varstveno območje Ljubljansko barje (SI5000014 in SI3000271).
(3) Ohranjanje narave – Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Občinskega lokacijskega načrta B1S/16 Na Plahutah« (ZRSVN, OE Ljubljana, julij 2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Borovnica.
(4) Varstvene usmeritve – Pri izvedbi OPPN se ne sme posegati v strugo vodotoka in v njegovo brežino – 5,00 m varovalni pas vodotoka Jeršinov jarek, ki poteka ob zahodni strani območja. V območju vodotoka je prepovedano deponiranje odkopnega in gradbenega materiala ter nasipanje in utrjevanje z odkopnim in gradbenim materialom. Po izvedbi del je potrebno vse prizadete površine zasaditi z avtohtono vegetacijo.
(5) Omilitveni ukrep – V severnem delu se ob zapuščenem barjanskem jarku nahaja mejica iz avtohtone drevesne vegetacije, ki bo odstranjena. Kot nadomestilo je potrebno severni rob OPPN, ob predvidenem nadomestnem jarku, urediti sonaravno z zasaditvijo protihrupne in protiprašne bariere, ki naj jo sestavljajo avtohtone grmovne in drevesne vrste.
(6) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se upošteva 105. člen ZON (Zakon o ohranjanju narave).

(1) Kulturna dediščina – Prostorska ureditev OPPN v območju urejanja B1S/16 na Plahutah se nahaja na območju varstva kulturne dediščine. Območje prostorske ureditve se nahaja znotraj treh enot kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/05): Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9386), Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819) in Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru- Ljubljansko barje (štev. 20).
(2) Ukrepi za ohranjanje
(a) Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9386). Pred kakršnim koli posegom v prostor (odriv prsti, izkop, zasipanje, nasipanje) je potrebno opraviti arheološki pregled območja prostorske ureditve s testnimi sondami. Raziskave zagotovi investitor v fazi komunalnega opremljanja zemljišč. Pregled opravi arheolog – konzervator ZVKDS, OE Ljubljana. V primeru najdbe kulturnih ostalin, arheoloških predmetov oziroma predmetov arheoloških vrednosti bo ZVKDS, OE Ljubljana izvedel zaščitne arheološke raziskave, naročnik je investitor OPPN.

S predvideno prostorsko ureditvijo ne bo ogrožena trajnostna raba naravnih dobrin.

(1) Območje po evropski potresni lestvici sodi v VIII. cono potresne ogroženosti. Izdelano je predhodno geološko – geomehansko poročilo (strokovne podlage).
(2) Območje se po razpoložljivih podatkih ne nahaja v območju poplavne ali erozijske ogroženosti. (vir MOP-ARSO, smernice). Za varstvo pred visokimi vodami posebni ukrepi niso predvideni.

(1) Pri zagotavljanju požarne varnosti mora biti upoštevana veljavna zakonodaja. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebne odmike med objekti,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarna varnost okoliških objektov in površin zaradi predvidene prostorske ureditve ne bo ogrožena. V času gradnje bo zagotovljen nemoten dostop za intervencijske vozila na gradbišče. Za območje je za zagotavljanje požarne varnosti potrebna namestitev 4 nadzemnih hidrantov na krožno zanko vodovodno – hidrantnega omrežja, s tem bo zagotovljena oskrba z vodo za potrebe gašenja.
(3) Pri postavitvi hranilnikov energentov (plinohram, cisterna za kurilno olje) morajo biti upoštevani minimalni varnostni odmiki ter drugi varnostni ukrepi po veljavni zakonodaji.
(4) Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bo poslabšala. V času gradnje bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.

(1) Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss – Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(2) Območje prostorske ureditve, ki se ureja z OPPN, obsega 7 zemljiških parcel – parcele št. 642/1, 641/1, 643, 645, 646/1, 646/2, 696/1, 694/1, 649 (del), vse k.o. Borovnica.
(3) Celotno ureditveno območje obsega površino 14.230 m2.
(4) Situacija obstoječih parcel je prikazana v grafičnem delu – list 2.2.5 – »Načrt obstoječih parcel«, tehnični elementi parcelacije in zakoličbe objektov so razvidni iz kartografskega dela OPPN – list 2.3.2 – Načrt parcelacije.

(1) Izvajanje prostorske ureditve bo potekalo v dveh fazah. Prva faza obsega izgradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture, ki naj obsega izgradnjo cestnega priključka in interne ceste, prestavitev vodovoda in izgradnjo vodovodne infrastrukture, izgradnjo SN električnega priključka, transformatorske postaje in električne infrastrukture, interne sanitarne kanalizacije in tlačnega kanalizacijskega priključka, meteorne kanalizacije območja, javne razsvetljave in TK infrastrukture. Prva faza obsega tudi ureditev skupnih površin: otroško igrišče, ekološki otok in skupne infrastrukturne površine.
(2) Druga faza bo obsegala izgradnjo stanovanjskih hiš in ureditev pripadajočih parcel. Potek projektiranja in izvedba prostorske ureditve naj poteka povezano, brez prekinitev.

(1) Kot izjema se pred izgradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture, pod posebnimi pogoji dovoljuje izgradnja objekta na zemljišču št. 1 – enodružinska stanovanjska hiša (P+M).
(2) Za priključevanje na komunalno in energetsko infrastrukturo mora investitor kot začasno rešitev od upravljavcev javne infrastrukture pridobiti projektne pogoje in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (voda, elektrika, kanalizacija). Začasna priključitev je dovoljena samo do izgradnje predvidene infrastrukture na območju, po izgradnji se mora objekt na parceli št. 1 priključiti na skupno infrastrukturno opremo območja.
(3) Za začasen dostop se uporabi obstoječi dostop na zemljišče, ki poteka prek parcel št. 3292/7, 641/3, 641/1 in 646/2, vse k.o. Borovnica. Za začasen dostop je potrebno pridobiti služnostno pravico. Po izgradnji interne ceste v naselju se dvorišče objekta poveže z novo interno cesto.
(4) Gradnja objekta mora biti v skladu z OPPN.

Za zemljišča, preko katerih bo potekala elektroenergetska infrastruktura oziroma bodo postavljene naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.

(1) Gradnja stanovanjskih objektov je dovoljena v okviru gradbene meje. Kote pritličij lahko odstopajo za ±0,30 m od kot pritličij, določenih v grafični prilogi in lokacijskih pogojih. V primeru spremenjene nivelete notranje povezovalne ceste se višinske kote dvorišč in objektov prilagodijo novi niveleti ceste: kota uvoza = kota dvorišča.
(2) Sleme glavnega objekta lahko odstopa za ±3° od smeri slemen, določenih v grafični prilogi in lokacijskih pogojih (0° je sever, kot narašča v nasprotni smeri urnega kazalca).
(3) Toleranc za gradnjo objektov ni, gradnja se lahko izvaja v okviru pogojev.
(4) Komunalni vodi, objekti in naprave – Pri realizaciji sprememb in dopolnitev OPPN so dopustni premiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih, kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno – tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave.
(5) Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatno podzemno gospodarsko javno infrastrukturo.

(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– izdelati načrt ureditve gradbišča,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala,
– zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi ter v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– za čas gradnje upoštevati, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov.
(3) Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vse smernice, usmeritve in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega OPPN.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Po izvedbi z OPPN predvidene prostorske ureditve so dopustna investicijsko vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah in postavitev enostavnih objektov, skladno s 14. členom tega odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na pristojnem oddelku Občine Borovnica.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis.