Na podlagi 27. do 30. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek), 55. do 57., 60., 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi–UPB1 (Uradni list RS, št. 100/05) ter 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 13. redni seji dne 14. februarja 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) »Za Kamnitnikom« v digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so samo v analogni obliki.
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj; Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka pod številko projekta P/10-68-05.
OPPN vsebuje prostorske ureditve, pogoje za usmeritev načrtovanih posegov v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve za varovanje okolja, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije, vplivno območje prostorske ureditve ter etapnost izvedbe.

Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora ter prilogo program komunalnega opremljanja zemljišč.
1. Tekstualni del obsega:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
– ureditveno območje OPPN;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji;
opis rešitev načrtovanih objektov in površin;
lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture;
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– tolerance;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje lokacijskega načrta;
– vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta;
– končne določbe.
2. Kartografski del obsega:

2.1.    Načrt namenske rabe prostora             M 1 : 5000;
2.2.    Lega prostorske ureditve v širšem prostoru
        s prikazom vplivov in povezav s
        sosednjimi območji                       M 1 : 5000;
2.3.    Katastrski načrt                         M 1 : 2880;
2.4.    Načrt ureditvenega območja s prikazom
        funkcionalnih enot                        M 1 : 500;
2.5.    Geodetski načrt območja z obstoječim
        parcelnim stanjem                        M 1 : 1000;
2.6.    Ureditveno območje s prikazom površin
        namenjenih nemoteni rabi trajnih objektov
        in površin potrebnih za ureditve v
        času gradnje                              M 1 : 500;
2.7.    Ureditveno območje s prikazom skupnega
        vplivnega območja pričakovanih vplivov
        na okolico                               M 1 : 1000;
2.8.    Načrt lege objektov na zemljišču s
        tehničnimi elementi za zakoličbo          M 1 : 500;
2.9     Lega objektov na zemljiščih in
        usmeritve za projektiranje                M 1 : 500;
2.10.   Lega objektov na zemljiščih in
        regulacijski elementi                     M 1 : 500;
2.11.   Karakteristični prerezi                   M 1 : 500;
2.12.   Zasnova prometne ureditve                 M 1 : 500;
2.13.   Zasnova projektnih rešitev energetske
        in komunalne infrastrukture               M 1 : 500;
2.14.   Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,
        obrambo ter varstvo pred naravnimi
        in drugimi nesrečami                      M 1 : 500.

Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
1. Povzetek za javnost;
2. Izvleček iz prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev;
3. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;
4. Strokovne podlage za pripravo OPPN;
5. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora;
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN;
7. Ocena stroškov za izvedbo OPPN;
8. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se določijo merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo.
Območje na severnem delu meji na območje, ki se namenja za gradnjo kmetij in na kmetijska zemljišča, delno tudi na kmetijska zemljišča, ki se trajno namenjajo kmetovanju. Prav tako na vzhodnem robu. Na zahodni strani so locirani stanovanjski objekti. Mejo na jugu pa opredeljuje obstoječa lokalna cesta oziroma koridor predvidene Selške obvoznice.

Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta »Za Kamnitnikom« obsega prostorsko enoto SKL-SE 01. Območje obsega zemljišča ali del zemljišč parc. št. 223, 225/5, 225/12, 225/11, 225/8, 225/1, 500/1 – del, 1681/1 – del, vse k.o. Stara Loka, na katerih so načrtovani trajni objekti vključno s površinami in pripravami potrebnimi za njihovo nemoteno delovanje.
Površina območja je 2.257 ha. Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se bo vršila tudi na parcelah izven območja: 226 – del, 1684/1, 1681/2, 1685/1, 231 – del in 230 – del.

Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele znotraj sklenjene meje ureditvenega območja;
– predvidene trase primarne komunalne infrastrukture (meteorni kanal, elektro kabel, plin, lokalna cesta, dostopna pot na severu);
– predviden priključek na JP 902031.
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času uporabe:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja – del parcele št. 1681/1, k.o. Stara Loka LC 401070;
– del parcele št. 225/1, k.o. Stara Loka, ki v naravi predstavlja pot na skrajnem severnem robu obstoječega zaselka;
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe naselja;
– predviden priključek na JP 902031.
Prikaz skupnega vplivnega območja je razviden iz lista št. 2.7. Ureditveno območje s prikazom skupnega vplivnega območja pričakovanih vplivov na okolico.

Načrtovano prostorsko ureditev z dveh strani obkroža obstoječa stavbna struktura (na severu in zahodu so obstoječi stanovanjski objekti).
Vsa potrebna prometna in ostala javna gospodarska infrastruktura bo navezana na dograjene primarne komunalne vode. Dostop do objekta v skrajnem SZ vogalu je obstoječ. Na skrajnem severnem robu parc. št. 225/8, k.o. Stara Loka predstavlja del gradbene parcele k poslovno stanovanjskem objektu na parc. št. 207/3, k.o. Stara Loka. Na njej ima lastnik urejen vrt.
Predvideni stanovanjski objekt v SZ vogalu območja bo vezan na obstoječo pot, ki je del parcele št. 225/1, k.o. Stara Loka.
Obstoječi stanovanjski objekt, ki je zgrajen na parceli št. 225/6, k.o. Stara Loka delno posega na parcelo št. 225/1, k.o. Stara Loka. Predvidena je povečava gradbene parcele stanovanjskega objekta za 152 m2.
Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami.

Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje (list št. 2.9.).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN;
– regulacijska linija (RL) razmejuje javne površine od drugih površin;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se jo dotikajo, ali so od nje odmaknjene v notranjost;
– gradbena meja v pritličju (GMp) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati v pritličju;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– oznaka ulice – označuje tip načrtovane prometne površine;
– zbirno in odjemno mesto za odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem prostoru;
– smer slemena določa smer loma strešine;
– indeks zazidanosti = stavbišče / gradbena parcela;
– enostavni objekti so grajeni na stavbišču.

Ureditveno območje OPPN »Za Kamnitnikom« je razdeljeno na štiri funkcionalne enote:
FE(1) – obsega vse parcele novopredvidenih gradenj, dovozne ceste v naselju in otroško igrišče;
FE(2) – obsega del gradbene parcele – vrt k poslovno stanovanjskemu objektu na severu;
FE(3) – obsega komunalni otok z BIO ČN in ekološkim otokom;
FE(4) – obsega del lokalne ceste in del parcel južno od nje; posegi na to funkcionalno enoto se bodo vršili v času gradnje.
Meje funkcionalnih enot so prikazane v grafičnem delu (list št. 2.4).
Načrt umestitve objektov v prostor določa:
– regulacijske elemente;
– lego in velikost parcel;
– lego in velikost objektov;
– merila in pogoje prometnega urejanja;
– merila in pogoje komunalnega urejanja;
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.
FE(1) – Znotraj funkcionalne enote 1 je načrtovana izgradnja 32 enodružinskih stanovanjskih objektov z vso potrebno komunalno infrastrukturo in izgradnja otroškega igrišča. Stanovanjski objekti sledijo notranji napajalni cesti z minimalnim odmikom pritlične ali kletne etaže 4,00 m od roba asfalta.
Urbanistična zasnova celotnega območja sledi cestnemu omrežju, ki poteka v smeri SV–JZ z glavno dostopno vpadnico v smeri S–J. Temu je podrejena tudi orientacija predvidenih objektov, zasnovan raster mehčajo odprti pogledi mimo objektov.
FE(2) – območje funkcionalne enote 2 je namenjeno izključno vrtni ureditvi obstoječega stanovanjsko-poslovnega objekta.
FE(3) – območje funkcionalne enote 3 je namenjeno izgradnji čistilne naprave in postavitvi ekološkega otoka za območje novopredvidenega naselja.
FE(4) – območje funkcionalne enote 4 se delno namenja za povečavo gradbene parcele obstoječega stanovanjskega objekta. Območje funkcionalne enote, ki sega preko lokalne ceste pa bo v času gradnje namenjeno za deponijo humusa z območja gradnje.

V območju FE(1) je predvidena izgradnja 32 enodružinskih stanovanjskih objektov z infrastrukturo in izgradnja otroškega igrišča. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30%) nameniti opravljanju dejavnosti in sicer delo na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje in se odvijajo v zaprtih prostorih (npr. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve …).
V območju FE(2) ni predvidena izgradnja objektov, območje je namenjeno zelenim površinam.
V območju FE(3) je predvidena postavitev čistilne naprave in ekološkega otoka.
V območju FE(4) ni predvidena gradnja objektov, dovoljena je le rekonstrukcija obstoječe lokalne ceste.

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov; klet ali pritličje se lahko nameni tudi dejavnostim, ki so opredeljene v 9. členu odloka;
– gradnja garaž ali pokritih parkirišč;
– postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– gradnja opornih zidov;
– postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev ulic, zasaditev).

Po tipologiji zazidave se FE(1) deli v vzhodni in zahodni del. Vzhodno od glavne napajalne ceste v naselje (cesta A) so predvideni stanovanjski objekti 1–12 (K + P + M). Klet je v celoti ali delno vkopana, tako da je iz pritlične etaže možen prehod v ravnini terena; razen pri objektih 9, 10, 11, 12, kjer lahko južni del kleti gleda iz terena delno ali v celoti.
Zahodno od glavne napajalne ceste (cesta A) so predvideni stanovanjski objekti (13–32) v gabaritu (K + P + M). Predvidene kleti bodo delno zasute, tako da bo omogočen dovoz do kletne etaže. Iz pritlične etaže na drugi strani pa bo omogočen prehod v ravnini terena.
Med objekti (21–22, 28–29, 30–31 in ob objektu 32) so predvidena pokrita parkirišča ali garaže.

Stanovanjski objekti:
Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata. Širina objektov je lahko 7,00–8,00 m, dolžina pa min. 11,00 m in max. 16,00 m (če to dovoljuje indeks zazidanosti, če je zagotovljen minimalni odmik od parcelne meje 4,00 m in soglasje mejaša).
Max. velikost garaže (ali pokritega parkirišča) je 6,00 x 6,00 m (če to dovoljuje indeks zazidanosti, če je zagotovljen minimalni odmik od parcelne meje 4,00 m in soglasje mejaša).
Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni.

Objekti so situativno postavljeni pravokotno na os dovozne ceste. Gradbene linije objektov ob cesti ni mogoče spreminjati. Višinski gabarit: K + P + M. Višina kolenčnega zidu je max. 1,20 m + lega. Strehe objektov so simetrične dvokapnice z naklonom strešin 42°-45°. Odpiranje strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati le s strešnimi okni.
Višina objektov je razvidna iz grafične priloge list št. 2.11. karakteristični prerezi (kote slemen).
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
Fasadne odprtine morajo biti pravokotne ali kvadratne oblike.
Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v beli ali svetlo sivi barvi v kombinaciji z lesom v naravni barvi in v kombinaciji s kamnom lomljencem.
Strešine morajo biti izvedene v temnosivi kritini.
Napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov.
Ravni deli streh nad garažo ali pokritim parkiriščem so skriti za strešnim vencem.
Balkonske ograje so lahko lesene v naravni barvi ali kovinske v sivi barvi.
Pomožni objekti:
Vrtne ute, lope, drvarnice morajo slediti oblikovanju in materialom matičnega stanovanjskega objekta.

Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.9. – Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v toleranci ± 0,50 m glede na konfiguracijo terena.

Vsi dostopi do objektov, pešpoti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, da ni možno razlike v nivoju terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri zazelenjeni.
Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Odmik ograj od notranjih cest je 1,00 m. Višina ograje ob cesti ne sme presegati 1,00 m. Kot medposestne ograje so dovoljene žive meje ali leseni plotovi. Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic. Ciprese niso dovoljene.
Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati, zatraviti in zasaditi.
Ograje ob lokalni cesti bodo predpisane z odlokom severne obvoznice. Odlok bo predvidel odmik in oblikovanje ograj glede na preglednost.

Indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3. Najmanj 40% parcele mora biti ozelenjene.

Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.8. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo in iz načrta št. 2.10. – Lega objektov na zemljiščih in regulacijski elementi.

Načrtovana komunalna oprema obsega: ceste in druge prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, meteorno kanalizacijo, fekalno kanalizacijo s priključkom na BIO ČN, elektriko, javno razsvetljavo, plin, telekomunikacijsko omrežje.
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta št. 2.12. – Zasnova prometne ureditve in iz načrta št. 2.13. – Zasnova projektnih rešitev energetske in komunalne infrastrukture.
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno priključevanje posameznih objektov.
Vse objekte je obvezno priključiti na:
– javno cesto; objekt št. 18 bo na javno cesto priključen preko privatne poti s parc. št. 225/1 in preko javne poti s parc. št. 1683/3;
– elektro omrežje;
– javni vodovod;
– meteorno kanalizacijo;
– fekalno kanalizacijo s priključkom na BIO ČN za 100 PE;
– telekomunikacijsko omrežje;
– plinsko omrežje.
1. Ceste in druge prometne površine
Ceste
LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je z osrednjo zbirno cesto »A« priključeno na LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh. Obstoječa LC ima 3,50 m široko asfaltno vozišče in 1,0 m široki obojestranski bankini. Predvidena je rekonstrukcija lokalne ceste, in sicer:
– popravi se horizontalni potek osi ceste;
– prečni profil se popravi tako, da se cesta razširi;
– na severni strani cestišča se zgradi hodnik za pešce;
– v smeri iz Stare Loke se izvede v dolžini 80 m večji vkop na desni strani, na levi strani pa v dolžini 25 m oporni zid;
– preostali del ceste poteka v manjšem nasipu.
Prečni prerez ceste LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh:

vozišče                        2 x 2,50 m = 5,00 m
berma ob pločniku              0,5 m = 1,00 m
hodnik za pešce levo           1,60 m = 1,60 m
kolesarska steza desno         1,60 m = 1,60 m
bankina desno                  1,00 m = 1,00 m
--------------------------------------------------
skupaj cestišče                = 9,70 m

Cesta »A«
Cesta A je osrednja zbirna cesta novega naselja in se odcepi od lokalne ceste LC 401070 Stara Loka–Sv. Duh v km 0 + 223,44 rekonstruiranega dela te ceste. Dolžina ceste A je 81,22 m. V km 0.28,77 cesto A prečka cesta »B«; v km 0 + 81,22 pa se cesta »A« priključi na cesto B, kjer se tudi konča.
S ceste A je direktno dostop do treh stanovanjskih objektov (23, 26, 27). Cesta A bo v celoti potekala na nasipu.
Prečni prerez zbirne ceste A:

vozišče                        2 x 2,25 m = 4,50 m
berma levo                     0,50 m = 0,50 m
bankina desno                  0,50 m = 0,50 m
--------------------------------------------------
skupaj cestišče                = 5,50 m

Cesta »B«
Cesta B je sekundarna dostopna cesta in je sestavljena iz treh krakov. Prvi krak (dolžine 67,44 m) poteka vzporedno z LC in služi za dostop objektom severno in južno od nje (8 stanovanjskih objektov, čistilna naprava in ekološki otok). Cesta B prečka cesto A in se nadaljuje v drugem kraku (dolžine 200,46 m), ki služi za dostop objektom severno in južno ob njej (16 stanovanjskih objektov). Ta krak poteka v zanki, ki najprej poteka vzporedno z lokalno cesto, nakar ostro zvije (R = 15,0 m) za 180° ter se priključi na cesto A v km 0 + 200,46. Tretji krak, dolžine 124,03 m je nadaljevanje ceste B od konca ceste A do obstoječe asfaltirane poti, ki povezuje obstoječe objekte severovzhodno od območja novega naselja in služi kot dostopna cesta do predvidenih štirih novih stanovanjskih objektov.
Prečni prerez cesta B:

vozišče                        2 x 2,00 m = 4,00 m
bankina ali mulda              0,50 m = 0,50 m
berma                          0,50 m = 0,50 m
--------------------------------------------------
skupaj cestišče                = 5,00 m

Vse ceste so predvidene z enostranskim prečnim nagibom.
Cesta B potrebuje v krivini R = 15,0 m razširitev vozišča tako, da je nemoteno zavijanje tovornega (smetarskega) vozila. Na lokalni cesti so v krivinah upoštevane razširitve za srečanje tovornega in osebnega vozila.
Odvodnjavanje cest je urejeno preko posebne meteorne kanalizacije. Na spodnjem robu vozišča je predvidena izvedba AB robnika. Meteorno vodo z vozišč zajemajo požiralniki z LŽR ob robniku in jo vodijo v meteorno kanalizacijo. V območju vkopov je na zgornjem robu vozišča na mestu berme predvidena asfaltna mulda, ki zajema meteorno vodo z brežin. V muldah so požiralniki z litoželezno mrežo. Meteorno vodo z vozišča in hodnika za pešce na LC zajemajo požiralniki, ki imajo odtok pod robnikom pločnika.
Odvodnjavanje meteorne vode z dvorišč in streh objektov se prav tako vodi v meteorno kanalizacijo, ki služi za odvajanje vode z vozišča.
1.2. Motorni promet
Motorni promet v novem naselju se bo odvijal po vozišču cest »A« in »B«.
Objekt št. 18 bo z dovozom vezan na privatno pot s parc. št. 225/1, k.o. Stara Loka.
1.3. Kolesarski promet
Kolesarski promet se bo odvijal na vozišču cest »A« in »B« (mešani promet).
Kolesarski promet na lokalni cesti bo potekal po kolesarski stezi na desni strani cestišča.
1.4. Peš promet
Promet pešcev se bo odvijal po enostranskem pločniku lokalne ceste. V samem naselju pa bodo pešci hodili po vozišču cest »A« in »B« (mešan promet).
1.5. Mirujoči promet
Parkirna mesta so predvidena v sklopu gradbene parcele posameznega objekta. Vsak stanovanjski objekt bo imel skupaj z garažnim objektom 3–4 parkirna mesta. Skupnih parkirnih površin ni.
2. Oskrba z vodo – vodovod
Po jugovzhodnem robu območja lokacijskega načrta poteka ob cesti sekundarni javni vodovod alkaten profila 80 mm, ki je priključen na primarno azbestno cementno cev profila 400 mm, cca 250 m JV od obravnavanega območja.
Za povezavo obravnavanega območja z obstoječim javnim omrežjem je potrebno zgraditi nov povezovalni vodovod, ki bo potekal ob lokalni cesti LC 401070. Povezovalni vodovod bo v ceveh iz nodularne litine Ø 200 mm, skladno z Generalno rešitvijo oskrbe s pitno vodo Občine Škofja Loka št. 109/05.
Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta bo zgrajen krožni vod iz cevi iz modularne litine Ø 100. Hišni priključki bodo izvedeni iz cevi PEHD DN 32/12,5, ki so uvlečene v zaščitne cevi PEHD DN 50/10. Odcepi hišnih priključkov bodo izvedeni z navrtnimi zasuni in teleskopskimi vgradbenimi garniturami. Vsak objekt bo priključen preko vodomernega jaška, ki mora biti lociran na stalno dostopnem mestu izven objekta.
3. Oskrba z vodo – hidrantno omrežje
Za zaščito pred požarom je v območju lokacijskega načrta predvidenih pet novih nadtalnih hidrantov DN 80 mm. Lokacije hidrantov so razvidne iz situacije št. 2.13. – Zasnova projektnih rešitev, energetske in komunalne infrastrukture M 1: 500.
4. Odvajanje odpadnih voda
V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predviden ločen sistem odvodnjavanja komunalnih odpadnih vod:
– vse komunalne odpadne vode se vodijo v kanalizacijo in na lokalno BIO ČN;
– padavinske vode z javnih cest se vodijo v meteorno kanalizacijo z iztokom v vodotok;
– padavinske vode s streh in utrjenih površin ob objektih se vodijo v meteorno kanalizacijo z iztokom v vodotok.
Glede na namembnost objektov ni pričakovati tehnoloških odpadnih vod. Eventuelne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
4.1. Odvajanje komunalnih voda – komunalna odpadna kanalizacija
Komunalne odpadne vode z območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se preko kanalov vodijo v BIO ČN znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja s priključkom na centralno čistilno napravo se BIO čistilno napravo opusti in odstrani.
Kanali znotraj območja OPPN so trasirani v cestah z jaški v osi ali v sredini voznega pasu v smeri proti predvideni BIO ČN. Globina kanalov je določena z izhodiščem, da se objekti gravitacijsko odvodnjavajo z višine pritličja in z enakomernimi padci dna kanalov. Ne glede na globino dotokov iz objektov, mora biti dno kanalov v globini min. 2,0 m pod urejenim terenom zaradi križanj s padavinsko kanalizacijo in z ostalimi komunalnimi napravami.
Kanali dimenzije notranji premer 200 mm in posamezni hišni priključki dimenzije premera 150 mm, morajo biti zgrajeni iz materialov in na način, ki zagotavlja vodotesnost zgrajenega sistema, vključno z jaški. Vsi jaški so premera 80 cm.
Predvidena je postavitev BIO ČN 100 PE, z minimalno možnostjo nadgradnje. Iztoka iz BIO ČN ni možno ponikati, zato je predviden gravitacijski odvod vod v najbližji vodotok, potok Sušica. Dolžina kanala premera Ø 200 mm je 720 m in je v celoti trasiran v lokalni cesti. Na lomih trase so predvideni jaški premera 80 cm.
4.2. Odvajanje komunalnih voda – meteorna kanalizacija
Glavni meteorni kanal poteka v vozišču rekonstruiranega dela lokalne ceste LC 401070. Služil bo odvajanju meteornih vod z vozišča lokalne ceste, hkrati pa je glavni kanal za odvajanje meteornih vod iz predvidenega naselja. Iztok iz meteornega kanala je na koncu rekonstruiranega dela ceste v novozgrajeni obcestni jarek (dolžine 360 m) in poteka na severni strani obstoječe lokalne ceste, zaključi se z zadrževalnim bazenom iz katerega je iztok v obstoječi jarek, ki prečka lokalno cesto in se izliva v potok Sušico.
5. Oskrba z električno energijo
Obravnavano območje ni opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti. Novozgrajeni objekti se bodo napajali z električno energijo iz novo predvidene transformatorske postaje Tp Biže.
Med obstoječim energetskim objektom T 1031 RP Škofja Loka in novo transformatorsko postajo Tp Biže se položi 20 kV energetski kabel prereza 150 mm2. Trasa kablovoda poteka iz objekta RP Škofja Loka ves čas ob levem bregu obstoječega asfaltiranega cestišča Stara Loka–Sv. Duh do lokacije novega objekta Tp Biže, ki je locirana ob robu lokalne ceste LC 401070 s parc. št. 1681/1, k.o. Stara Loka.
Maksimalna moč transformatorske postaje znaša 630 kVA, dimenzije tipskega betonskega objekta TPR-A1 so 3,00 x 2,26 x 2,79 m.
6. Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je načrtovana ob cesti »A« in »B«. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo. Napajanje se izvede preko prižigališča, ki se navezuje na predvidene Tp Biže.
7. Plinovodno omrežje
Predvideni stanovanjski objekti bodo priključeni na plinovod predvidenega odcepa PE 160. Tlak predvidenega plinovoda bo 100 mbar.
Predvideni napajalni plinovod bo od parc. št. 1681/2, k.o. Stara Loka potekal preko cestnega sedla Kamnitnik do glavnega uvoza v naselje. Na uvozu v predvideno naselje se plinovod razdeli na dva odcepa PE 110. Ena veja predvidenega plinovoda bo služila za napajanje predvidenega naselja, druga veja pa se bo v isti smeri nadaljevala za potrebe ostalih novopredvidenih naselij.
Odcepna veja PE 110 za predvideno novo naselje bo preko sekundarnih plinovodov in hišnih priključkov napajala predvidene stanovanjske objekte, omogočala pa bo tudi napajanje obstoječih objektov na obravnavanem območju.
8. Telekomunikacijsko omrežje
Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta se predvideva izgradnja telefonskih priključkov napajanih iz telefonske centrale Škofja Loka in KKS priključkov. Celotna predvidena ureditev se bo navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo v k.j. G37, ki se nahaja v neposredni bližini obstoječih stanovanjskih hiš na parc. št. 1681/2, k.o. Stara Loka.
Cevna kabelska kanalizacija bo vgrajena v predvideni pločnik za pešce, ki poteka po parc. št. 1681/1, k.o. Stara Loka.
Obstoječa in predvidena projektirana kabelska kanalizacija je razvidna iz grafičnega dela OPPN, list št. 2.13. Zasnova projektnih rešitev energetske in komunalne infrastrukture, M 1 : 500.
9. Ravnanje z odpadki
Za zbiranje odpadkov so predvidene lokacije tipskih posod ob uvozih v objekte, na tlakovanih površinah. Zbirna in prevzemna mesta so posode za odpadke in so ob cestah »A« in »B«.
Ekološki otok za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov ob čistilni napravi bo nadkrit z ravno streho zasajeno z rastlinami, velikost pokrite ploščadi za zabojnike bo 1,80 m x 6,00 m.
Biološke odpadke se odlaga na kompostirane površine, predvidene na vrtu vsake stanovanjske hiše.

1. Varstvo okolja
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo osnovne cestne mreže, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
Po izgradnji severne obvoznice bodo potrebni protihrupni ukrepi.
2. Ohranjanje narave
Območje OPPN delno posega v območje naravne vrednote Kamnitnik (ident. št. 7873), in sicer z rekonstrukcijo lokalne ceste Stara Loka–Sv. Duh.
3. Varstvo kulturne dediščine
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta posega na enoto kulturne dediščine Škofja Loka – kulturna krajina Kamnitnik (EŠD 16670).
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta meji z enoto Škofja Loka – spomenik padlim talcem za Kamnitnikom (EŠD 19001), ki pri izvedbi gradbenih del ne sme biti ogrožena.
4. Varstvo naravnih dobrin
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju in ne posega v območje najboljših kmetijskih zemljišč ali varovanih gozdov.
5. Varstvo pred hrupom
Kolikor bodo po izgradnji severne obvoznice potrebni protihrupni ukrepi, le-te zagotovijo investitorji oziroma lastniki zemljišč sami in niso obveza Občine Škofja Loka.

Vsi objekti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).

Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila št. P 1705/05-710-1 o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte na parc. št. 223, 225/5, 225/12, 225/1 – del in 500/1 – del, k.o. Stara Loka, ki ga je izdelal ZAG Ljubljana dne 29. 11. 2005 in je priloga k Odloku o OPPN.
Temeljna tla posameznih objektov mora zapisniško prevzeti geomehanik.

V strateškem aktu občine na obravnavanem območju ni predvidenih omejitev glede rešitev in ukrepov za obrambo. V območju lokacijskega načrta je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti hidratno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za interventna vozila.

Pri določanju kote objekta so dovoljene tolerance do ± 50 cm s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.8. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge načrta št. 2.8. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo.

Ureditve v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale v fazah:
– Prva faza obsega dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture predvidenega naselja in priključke nanje, izgradnja cestnega omrežja in priključek ceste na lokalno cesto ter izgradnja infrastrukture znotraj območja lokacijskega načrta.
– Druga faza obsega gradnjo stanovanjskih objektov z garažami ali s pokritimi parkirišči.
– Tretja faza: Po izgradnji severne obvoznice se v sklopu sistema napajanja na novo opredelijo dostopi do naselja z možnostjo ukinitve dosedanjih dostopov in z opredelitvijo novih.

Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam, pogoje za varčevanje z energijo, varnost pred požari in hrupom.
Pri načrtovanju objektov, katerih dejavnosti so pod zdravstvenim nadzorom, je potrebno upoštevati pravilnik o higiensko in sanitarno-tehničnih pogojih, pravilnik o higieni živil in pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu, je pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni dokumentaciji (PGD) potrebno pridobiti soglasje pristojnega soglasjedajalca.
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi občinskih cest morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste (izračunani preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Občinski podrobni prostorski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta ugotovi Občinski svet Občine Škofja Loka z odlokom. Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Občine Škofja Loka in na Upravni enoti Škofja Loka.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.