Številka: U-I-59/06-31

Datum: 6. 3. 2008

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Skupine poslank in poslancev Državnega zbora, in v postopku za preizkus pobude Alija Berishe in drugih, ki jih zastopa mag. Matevž Krivic, Spodnje Pirniče ter Alija Kurtija, ki ga po pooblastilu skrbnice za poseben primer Katje Celin iz Slovenske filantropije, centra za psihosocialno pomoč beguncem, zastopa mag. Matevž Krivic, Spodnje Pirniče, na seji 6. marca 2008

1. Zahteva za oceno ustavnosti 16. člena v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 43. člena in 26. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 51/06 – ur. p. b.) se zavrže.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 2. člena, 16., 26. in 27. člena, drugega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 34. člena, 37., 40.a in 41. člena, tretjega odstavka 42. člena, 43., 45.b in 46.a člena ter drugega odstavka 46.b člena Zakona o azilu in 4. člena Pravilnika o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce (Uradni list RS, št. 74/06 in 75/06 – popr.) se zavrže.
3. Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti osme alineje prvega odstavka 2. člena Zakona o azilu se ustavi.

1. Predlagatelji menijo, da je 16. člen v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 43. člena Zakona o azilu (v nadaljevanju ZAzil) v neskladju z 2., s 14., z 22. in s 25. členom Ustave, ker ukinja brezplačno pravno pomoč v postopku na prvi stopnji (pred upravnim organom), in z ureditvijo, po kateri svetovalce za begunce imenuje minister za notranje zadeve, ki je tudi organ odločanja o pravici do azila na prvi stopnji in ki je tudi pristojen za sprejem predpisa o določitvi višine nagrade, ki gre svetovalcem za begunce za zastopanje prosilcev za azil. Menijo tudi, da je 26. člen ZAzil (ravnanje s tujcem, ki izrazi namen vložiti prošnjo za azil) v neskladju z 2., z 22., s 23. in s 25. členom Ustave. Pobudniki izpodbijajo številne določbe ZAzil, ki so bile spremenjene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 17/06 – Zazil-D). Zatrjujejo, da je tretji odstavek 2. člena v neskladju z 2. členom Ustave. Izpodbijajo 27. člen ZAzil, ki ureja omejitev gibanja prosilcem za azil. V neskladju naj bi bil z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena, 19. in 20. členom Ustave. Menijo, da je drugi odstavek 29. člena ZAzil v neskladju z 2. členom Ustave, ker ureja nedopustno izjemo od pravila, po katerem mora biti prosilec za azil obvezno zaslišan (prvi odstavek 29. člena ZAzil). Tretji odstavek 34. člena ZAzil naj bi bil v neskladju z 21., s 34. in s 35. členom Ustave. Menijo, da bi moral biti določen rok, v katerem morajo prosilci za azil po izdaji zavrnilne odločbe zapustiti Republiko Slovenijo. Po izpodbijani določbi morajo prosilci zapustiti državo »nemudoma« po pravnomočnosti odločbe. Iz istih razlogov naj bi bil v neskladju z Ustavo tretji odstavek 42. člena Ustave. Menijo, da je drugi odstavek 37. člena ZAzil, ki ureja pravna sredstva zoper sklep o zavrženju prošnje za azil, če prosilec za azil prihaja iz varne tretje države, v neskladju s 23. členom Ustave, ker vložitev pravnega sredstva ne zadrži izvršitve sklepa. Prvi odstavek 40.a člena ZAzil (dublinski postopki) naj bi bil v delu, ki določa »nastanitev pri organu, ki je pristojen za odstranitev iz države«, v neskladju z 2., z 19. in z 32. členom Ustave. Prvi stavek drugega odstavka 40.a člena naj bi bil v neskladju z 22., s 23. in s 25. členom Ustave, ker določa zgolj tridnevni rok za vložitev pravnega sredstva. Drugi stavek drugega odstavka 40.a člena ZAzil, ki določa, da tožba zoper sklep iz prvega odstavka istega člena ne zadrži izvršitve, naj bi bil v neskladju s členi 19, 21, 22, 23, 25, 32, 34 in 35 Ustave. Prav tako naj bi bila v neskladju z Ustavo drugi in tretji odstavek 41. člena Ustave, s katerima je urejeno ravnanje s ponovno prošnjo za azil. Četrta alineja prvega odstavka 43. člena ZAzil naj bi protiustavno ukinjala »denarno pomoč ali žepnino«. S tem naj bi posegla v pravico do človeškega dostojanstva. (21., 34. in 35. člen Ustave). Peta alineja prvega odstavka 43. člena ZAzil naj bi bila v neskladju z 22., s 23. in s 25. členom Ustave, ker ukinja brezplačno pravno pomoč v postopku pred upravnim organom. Člen 45.b ZAzil naj bi posegel v pravico prosilcev za azil do svobodne izbire prebivališča (32. člen Ustave), ker naj bi dopuščal naselitev prosilca za azil izven azilnega doma le, če mu ni mogoče zagotoviti ustrezne namestitve v azilnem domu. Drugi odstavek 45.b člena ZAzil naj bi bil nejasen. Tretji odstavek 45.b člena ZAzil naj bil izrazito notranje protisloven in zato v neskladju z 2. členom Ustave. Privilegiral naj bi določeno skupino prosilcev za azil. Člen 46.a naj bi bil v neskladju z 2. členom Ustave, ker naj bi bili pogoji za pridobitev pravice do dela tako omejujoči, da je pridobitev pravice »praktično nemogoča za vse«. Z isto ustavno določbo naj bi bil v neskladju drugi stavek prvega odstavka 46.b člena ZAzil, ker določa, da prosilec za azil za opravljeno delo prejme nagrado. Pobudniki izpodbijajo tudi 4. člen Pravilnika o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce (v nadaljevanju Pravilnik). Pobudniki se tudi pridružujejo zahtevi Skupine poslank in poslancev ter v zvezi s tem navajajo dodatne razloge za neustavnost izpodbijanih določb. Pobudniki navajajo, da so v različnih fazah azilnega postopka, zaradi česar »pokrivajo« vsa možna vprašanja azilnih postopkov oziroma izkazujejo pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb.
2. Pobudniki so 12. 1. 2007 sporočili, da umikajo pobudo za oceno ustavnosti osme alineje prvega odstavka 2. člena ZAzil. Zato je Ustavno sodišče postopek za začetek postopka za oceno ustavnosti osme alineje prvega odstavka 2. člena ZAzil ustavilo.
3. Z uveljavitvijo Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 111/07 – v nadaljevanju ZMZ) je ZAzil prenehal veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja predpise, ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehali veljati, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS).
4. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude pa tudi v teh primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. Zato zgolj z zatrjevanjem pobudnikov, da so v različnih fazah azilnih postopkov, zaradi česar naj bi izkazovali pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, niso izpolnjene procesne predpostavke za oceno ustavnosti predpisa, ki ga izpodbijajo. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
5. Skupina poslank in poslancev je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena tedaj veljavnega Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZustS) vložila zahtevo za oceno ustavnosti 16. člena v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 43. člena in 26. člena ZAzil. Kot je navedeno zgoraj, je ZAzil v času postopka pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Zato niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb na podlagi zahteve predlagateljev.
6. Drugi odstavek 134. člena ZMZ določa, da se Pravilnik uporablja do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona, kolikor ni v nasprotju z določbami tega zakona. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 25. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Kot je bilo že navedeno, pobudniki svoj pravni interes utemeljujejo le z navedbo, da se nahajajo v različnih fazah azilnega postopka. Glede na stališče, na katerem temelji sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07), pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik Ribičič.