Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 22/99, in Uradni list RS, št. 80/01) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 9. redni seji dne 13. 3. 2008 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Nova Oselica – Cerkev sv. Janeza Nepomuka, EŠD 2079.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Na mestu strejše so sredi 18. stoletja sezidali poznobaročno cerkev s pravokotno ladjo in pravokotnim, ravno zaključenim prezbiterijem (nad portalom letnica 1764). Banjasto obokana ladja ima sosvodnice, po robovih okrašene z vtisnjeno modelno ornamentiko. Veliki oltar je bil pripeljan iz Italije leta 1818 in je lep primer baročnega kamnitega oltarja s stranskima vhodnima lokoma, ki se naslanjata na steno prezbiterija. Na lokih sta kipa sv. Petra in Pavla, v glavni niši kip sv. Janeza Nepomuka; v atiki je izklesana reliefna sv. Trojica, velika oltarna slika s Križanjem, Marijo in Janezom je iz leta 1848. Stranski oltarji so štirje, levo sv. Frančišek Ksaverij in Mati božja, desno sv. Anton Padovanski in Srce Jezusovo, vsi delo domačina Zajca, še v tradiciji poznega baroka in historičnih slogov. Glavni kipi so bili narejeni na Tirolskem (delo Jožefa Runggaldierja in I. Martinerja). Osem tabel Križevega pota je izdelal leta 1877 Štefan Šubic, ostale pa Razpet in Cerknega.

Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji ob vzhodnem robu naselja na parc. št. *60, k.o. Laniše.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. *61, 589, 596/2, 596/4, *59, 557, 587/2, 587/3, 584/2, 587/1, 584/1, del 775/2, vse k.o. Laniše.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hrani:
Ministrstvo za kulturo; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.