Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 22/99, in Uradni list RS, št. 80/01) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 9. redni seji dne 13. 3. 2008 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Srednja vas – Poljane – Cerkev sv. Križa; EŠD 2145.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev je bila zgrajena v tridesetih letih 17. stoletja kot zgodnje baročna stavba, ki je bila znana po velikih postnih procesijah. Na pravokotno ladjo s stranskima kapelama se navezuje triosminski prezbiterij. Ladja obsega tri obočne pole, srednja je poudarjena zaradi širine bočnih kapel. Prezbiterij ima ob prehodu v ladjo porezane robove, obokan je s plitvo kupolo na sosvodnicah. Oproge v kapelah so okrašene z značilnim poljanskim vtisnjenim ornamentom, v slavolok je vtisnjena vinska trta, med pilastri in venčnim zidcem pa širok pas ornamentike. Zvonik je prvotno stal zunaj ob zahodni fasadi, med leti 1758–60 pa je bil obzidan tako, da so podaljšali ladjo in pred zvonik postavili novo fasado po zgledu tiste v Gorenji vasi. Fasada je baročno razčlenjena s tremi portali z ravnimi prekladami, zgoraj pa z nišami za plastike, nad njimi je freska Križanega. Zunanje stene ladje so obdane z nišami, v njih je v fresko tehniki naslikan slabo ohranjen Križev pot Antona Tuška.
Cerkev ima pet oltarjev. Veliki oltar iz leta 1777 sega do stropa in se z arhitravi širi do sten; prenovil ga je leta 1897 Valentin Šubic. V oltarju je poleg figuralne skupine Križanega še oljna slika z istim prizorom, delo Antona Tuška iz sedemdesetih let 18. stoletja. Levi stranski oltar sv. Barbare je prenovil leta 1845 Štefan Šubic, kasneje pa še Valentin Šubic. Desni oltar je enak levemu, z originalnimi angeli in sliko Matere božje Štefana Šubica iz leta 1872. Levi stranski oltar v kapeli je posvečen Trpečemu Kristusu, s kipi na konzolah in letnico 1804, kanonskimi tablami v bogatih rokokojskih okvirih s svečniki in sliko Vstalega Kristusa. Desni stranski oltar sv. Janeza Nepomuka je lep primer poznega baroka z dvema svetnikoma ob glavni sliki Antona Tuška iz leta 1767. Vsi oltarji imajo za navadne dni še sliko s patroni oltarjev. V prezbiteriju sta dve oljni sliki, Kristusovo objokovanje iz leta 1864 in Jezus na Oljski gori, obe delo štefana Šubica, enako tudi Križev pot iz leta 1858.

Cerkev stoji na samem, ob gozdu severovzhodno nad vasjo, na parc. št. del *27, k.o. Dolenje Brdo.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. del *27, del 278, del 275, del 277, 270/2, 270/1, del 270/4, 265, del 239/1, del 1050/1, del 263/1, 264, vse k.o. Dolenje Brdo.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:
Ministrstvo za kulturo;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.